Tečaj XVII. ( i # $ I í : r ti ; »... f » < \ * rsfce obertniške naro Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tisk a in i c i jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr., za četert leta 90 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol leta 2 fl. 10 kr., za ćetert leta 1 fl. 5 kr. nov. dn. Ljubljani sredo 25. maja « 59. Letni zbor » 9 krnetijske družbe v Ljubljani. Bo* daJ .Ie 8reèo ««naprej i Skoda i da so nam prav (Dalje.) Po dokončanih pomenkih o tem, kar so poddružnice zboru v prevdark izročile, je g. dr. Bleiweis v krátkém razloži] popravo družbenega verta na Poljanah, kar se je dosihmal ondi storilo. pridnega in umnega vertnarja Strukelna, ker vojaščine kot reserv še ni do zadnjega přestal, te dni v soldate vzeli. (Dalje sledi.) ; } in V Ce se goveji živini jéd upira Ko so lani o vseh Svetih častitljivi gosp. fajmošter Da se goveji živini jesti ne ljubi in da želodec ne Zalokar, ravno zdaj vsi zakopani v slovensko-nemški slovnik, kuha, kakor bi imel, se pri živini prav dostikrat nahaja, kterega izdelujejo dau na dan od zora do mraka, družbo zato mora pa tudi slehern živinorejec na to bolezen posebno prosili, naj jih odveže oskerbništva družbenega verta, in je paziti. Skoraj bi rekel, da ga ne najdem gospodarja, kteri družba, zahvalivši se verlemu gosp. fajmoštru za njih več- bi ne bil že veckrat take napake pri svoji živini zapazil; dostikrat se pa tudi zgodi, da prav ne vé, kaj je živinčetu, da se mu jéd upira, ali pa celó na to ne porajta; zato drugo gospo letni trud na vertu in v šoli, je bilo treba na darstvo misliti. Sklenjeno je potem bilo, za vert posebnega vertnarja vdinjati, ki naj bi stal pod vodstvom gospod bomo morebiti marsikteremu gospodarju ustregli, ako mu o Mali ča in Smidt a, odbornikov glavnega odbora in druž- tem kaj bolj na drobno povemo. benega tajnika dr. Bleiweisa. Berž potem so se pod predsedništvom gosp. Fidelis Ter pin ca snidili imenovani Da se živini ne ljubi jesti in da ji želodec ne pre bavlja se nahaja pozimi bolj pogostoma kakor pa poleti gospodje in poklicana sta bila v posvčt še častitljivi gospod zato ker se živina pozimi s suho in težje prebavljivo pičo pater Benvenut in pa gosp. And. Fleišman; že pred kermi, poleti se ji poklada pa bolj srova in presna, ki ži pa je bil vdinjan pridni vertnar And. Strukel. Sklenjeno je vine tako ne zapera kakor suha klaja. bilo v tem zboru stare drevesa, ki so v pešeni zemlji že Živina, ktero taka bolezen napade, neha žreti ; pre- zlo pešale in bolehale, posekati, namesto njih pa po novi žvekova bolj poredkoma in klaverno, očeja se pa tudi prav huje popade, ga začne bolezen živinče a / * f . * » osnovi verta si omisliti pri ti i ko veo v naj žlahnejsih po maleni. Ce ta jabelk in hrušk, od kterih se bojo jemali cepiči za mraz tresti, kakor da bi merzlično bilo, tii in tam je družbenega domaći vert, pa dajali tudi po deželi. Namen družbenega gorko, zdaj pa merzlo; jenja popolnoma jesti iu prežveko-verta je namreč čveteri, pervi: zarediti si sčasoma obilo vati; blata ne pride od njega ali prav nič ali pa celó malo. žlahnih sadnih dreves, za potrebe deželne, novimi ali v drugi: zarediti si mur v Zdaj še le se vidi, da je živinče, ko mu jed in prežve- tretji: skušnje delati s čisto kovanje popolnoma odpové, zares tudi popolnoma bolno, deželah zlo hvaljenimi'sadeži vsake Piča se mu jame v želodcu kisati, vetrovi mu vamp na- sorte, da se zvé: ali so tudi za našo deželo, in četertič: penjajo; kar je v želodcu piče, se ne gane naprej; živinče tudi za zelenjavo in sočivje imeti na vertu nekoliko je popolnoma zapečeno, in vamp je napet kakor boben. drugih prostora, da imajo kmetij ski ucenci tudi v tem vert- Sploh je živina klaverna. z zadnjim koncom omahuje, in je narstvu priložnosti se vaditi. ' v nogah terda. Sope težko in kratko pogostoma-stoka. To Družbeni vertnar Strukel je bil potem v Gradec pride od mocno raztegnjenega vampa, ki je preveč s klajo poslan ? da pogleda vert ondotne krnetijske družbe in pa in vetrovi zabasan; za tega voljo so zastran tega tudi se druge. pljuča v stiski, in živinče ne more lahko dihati. V jeseni, ko se je Strukel iz Gradca vernil, so se Ce gre pri ti bolezni na bolje, splahnuje in vpada pod skerbnim nadčuvanjem gosp. odbornika Mali ča začele vamp, da ni več tako napet; živina spet jé in prežvekje velike prekucije družbenega verta, in ker je bila zima in blata gré več od nje. Kteremu se pa na boljše ne oberne ■ pni m ugodna, se je že tudi pozimi veliko storilo in letošnjo spo ? r pogine gotovo v 6 do 10 dneh. mlad večidel doveršilo. Kdor prav in ob pravem času svojo bolno živino oz Pomagal je pridno pri vseh teh delih tudi Jaiiez Kern, dravlja, se mu ni bati, da bi mu poginila. Če jo pa napak učenec krnetijske šole. Kaj vse se je na vertu drobno zboru razložit, in med zgodilo, ozdravlja, ali pa če ozdravljanje zanemari, bo živinče, kte-je dr. Bleiweis na remu želodec ne prebavlja po redi, težko zopet na noge drugim povedal, da se je spravil, poginilo mu bo. Če se cerknjeno živinče pregleda žlahnih hrušk, jabelk in tert iz Dunaja dobilo: vse z se najde v vampu in devetogubu nabasanih smerdljivih vetrov i meni, ker družba noče več maček v žaklji kupovati pa jih tudi v žaklji ne prodajati; vse hoče viditi, kaj ima in in dostikrat so pa tudi v želodcu ceva unete. Živina, ktera ima že sama po sebi slab želodec ? je ti kaj komu dá. Da take velike delà na blizo 5 oralov velikem bolezni najbolj podveržena. vertu iz kterega je bilo treba kamnje voziti, zemljo in Uzroki,* da živino ta bolezen napada, so: slaba, euhar perst pa dovaževati in sto druzih reči storiti, ktere se težko prebavljiva piča, posebno, če seji veliko slame po-komaj vidijo, so prizadjale obilo stroškov, je gotovo, pa klada, slabo in plesnjivo seno, ktero se je od prelezane stroški se bojo v malo letih poverniii, ker so le kapital na terde trave ali prestare detelje pri slabem vremenu domu dobre obresti naložen; vse se lahko prodá, kar se na vertu spravilo. Razun tega napada živino tudi ta bolezen ako izredi; da bi tega le dosti bilo. Osnovano je zdaj vse lepo, potrebne pijace ob pravem času ne dobiva, ali ce se pre 160 objé, prehladi po premerzli pijaci, ali će dobiva preledene ali s slpno opadene piće. Kdor hoće svojo živino imenovane bolezni obvarovati Za gospodinje kaj > Virtemberžki tednik naznanja novo šego, perilo prat se mora vsega tega ogibati. Živini za to bolezen bolni se ne sme, dokler ne • * ** ozdravi, prav nič piče pokladati. Yrse zdravila so zastonj, ako se živina s klajo sili; saj je lahko zapopasti, da boln sodersro nabasan želodec ne more zmagati novih kakor je nat Hohenheimu in Stutgartu z velikim pridom posnemajo tem perilu ne potratijo ne toliko časa, ne delà, in tudi derv adna v Elzasu in jo že leto in dan tudi ▼ Pri » V y m z razno kupov klaje! Mlačna, nekoliko z moko ali pa otrobi oblojena voda je bolnemu živinčetu najbolj tečna. Preden zdravnik pride, naj se dá živini kuhane lanene vode, v kteri se dvojne (Doppelsalz) ali grenke (Bit-tersalz) soli raztopi in živinčetu popiti dá. Vzame se namreč v ta cilj in konec dober maseljc lanénega semena ki se v štirih bokalih vode kuha, potem se ocedí in v ti vodi se raztopi pol funta ene ali druge popřed imenovane soli; in te slane vode se bolnemu živinčetu vsako uro en polič dá. Brizglje ali klistire iz žajfnice in navadne kuhinjske soli vsako uro bolnemu živinčetu tudi dobro store; zakaj pervo je, da se prav dobro očedi in blata in vetrov znebi; za tega voljo je tudi prav koristno ritnik s pooljeno roko seči in blato iztrebiti. menj požgó, perilo ne terpi veliko pri mencanji in je pri Perejo pa po ti šegi, ktere bo sie tem belo kakor sneg. herna gospodinja vesela, tako-le v> Skuha se 2 funta žajfe kakor moćnik přilij se 25 bokalov mlačne vode, k vsemu temu se prida polna žljica terpentinovega cveta (Terpentingeist) in pa dve žljici amo-niakovca (Salmiakgeist) ; ta zmes se pretepe prav dobro s kako čedno metlico. V to žajfnico se dene potem perilo y in kjer naj 2 uri leži, toda čeber se mora dobro pokriti, potem se začne prati. Kadar je vse perilo oprano, se dene zopet v mlacno, potem pa v plavkasto vodo" Ta žajfn se more dvakrat rabiti, če se le zopet sogreje, in ji pol žlj niakovca pridene. terpentinovca, ena žlj pa amo y živini v Gospodarske skušnje. . Varite se mazačev!. Da le kovač podkev, ključar ključavnico, urar uro suknar suknjo in tako vsak drug rokodelec in umetnik take > * » reci izdelovati zná, kterih se je učil iu izučil, je vsakemu znano, in vsak pameten človek, če to ali uno potřebuje, gré k pravému mojstru, ne pa k mojstru-skazu. Le zdravnik utegne vsak cigaň biti, mislijo nekteri in ne pomislijo, da se bolj umetno zložen kakor ura je zložen človeški život, v kterem se suče tavžent kolesic kaj (Z n am e nj a iz kterih se dá starost živine y živini najgotovisi zna spoznati). Zobje so pri mladi menje, zvediti nje starost. Tele pride po navadi z 2 spred-njima zoboma na svet in ima v 4 tednih vseh osem sprednjih zob. Od sedaj do osmega mesca se po bolj odergnjenih zobeh lahko pozná, zlasti sta v os m em mescu dva ali menj uglajenih ali y koliko je živinče staro i srednja zoba krajsa kakor drugi; od zdaj do osemnaj-stega mesca se malo po malo tudi drugi krajšajo, dokler niso vsi precej krajši in stojé čedalje bolj vsaksebi. Živinče pri dveh letih zgubí oba srednja zoba, namesti teh tanko izdelanih in precudno sklenjenih v umetno mašino, v kteri umerljivi telesnosti gospoduje še neumerjoča duša. „Novice" so že večkrat svarile bolnike, nikar ne pomoći iskati od ljudi, kteri niso izučeni in skušeni zdrav-niki, — al zmiraj je še treba novih opominov in zlasti ob časih, kadar se utegnejo nalezljive bolezni razširjevati po mlečnikov stopita dva druga stanovitna; v tretjem letu dežeiah, kakor se to rado godi ob časih vojske. Naj se ima že stanovitne 4 zobe; v čete rte m jih ima 6, in v pet em letu pa vseh 8 zob; zdaj ima živinče vse stanovitne zobe. Zobje so pa se le v 6. letu vsi enako veliki. Kdor govejo živino dobro pozná, bo še njeno starost tudi za več let naprej iz zob lahko spoznal in sicer po tem, da se smert zapeljejo! Priprosti sami sebe in zobje če dalje bolj uglajajo in skrajšujejo, ker v devetem prekanjeni lažnjivci pa še modre ujamejo ■ 9 IPHl ■ ■ VP bolniki v tacih boleznih svetov umnega zdravnika poslužu-jejo in ravnajo po postavah, ktere so za take bolezni dane, mazačev, kterih je posebno veliko v naglo pa ne po svetu lažnjivih v krajnski deželi, da bolnike v hromoto ali pa bedake goljufajo letu se druga zraven srednjih stojeća zoba, v poznejih vsi druffi Eden tacih mojstrov-skazov je neki rokodelec, ki se precej skrajsajo in nazadnje zopet močno v zdravništvo, posebno s homeopatičnimi „kuglicami* Tudi letih pa tudi tako vsaksebi stojé, kakor pri živini pri dveh letih. po rogovih se dá starost spoznati, ker so poverh dve moža kamilčno vodo s vetoval. leti čisto gladki, konec tretjega leta se napravi doli na 8iabo krajnsko govori, zraven pa še močno tobak šnofa, meša. Preteklo leto je neki ženi za njenega vodenicnega Ker je pa Nemec, in le rogu obroček, konec cetertega drugi iu tako dalje. Ti obročki se dajo lahko s kako pilo tako čisto opiliti, da se celó ročke gleda y nič da ima zmiraj nos zamasen žena namesto „komilčen te da ga je težko zastopiti y je 1 zastopila „ko bile en têtt ne vidijo, in da se vsak, kdor le na te ob- žena skuha tedaj kobilic (Heuschrecken) in daje kobilčno y potem lahko goljfa. Dve leti starim kravam, ki vodo možu piti. Mož je le z velikim premagovanjem ostudno so bile ze pri bikn, se pricne omenjeni obrocek eno leto vodo pil, ktera mu je bolj gori kakor doli lezla. S takim poprej; po tem takém se za eno leto starje kazejo, kakor premagovanjem tudi bolniki so v resnici. Pri volih in bikih se pa ne dá starost tako lahko po rogovih spoznati, ker se ti obročki le po 5. letu ííemarjaje druge pravšne zdravila. „magnetizirano" oselsko vodo vec tednov staro, smerdljivo pijejo, in v smert lezejo, za prikažejo, pa še takrat ne po redu. (Allg. Ztg. fiir Land- u. Forstwirthe.) (Tudi krote so koristne). V vinogradih se nahaja y dovelj mercesov, ki vinski terti veliko škode prizadevajo h kterim prištevamo več plemen keberckov, kteri radi, posebno čez noč, očeša vinske terte napadajo, in se potem Se bolj nevarno je tako imenovane „Morisonoveu pilne in druge take po časnikih priporočane in za vse bolezni hvaljene zdravila jemati. Večidel si bolniki po ti poti škodo napravijo, ktera se ne dá već odverniti. Naj bi tedaj ne bili dobri svèti le bob v stěno! Iz Teržiča. v zemljo po pavcu globoko zarijejo. Te skodljivce zalezu Tomaz Pire, zdravnik, Je3° y kakor je znano, po vinskih goricah najbolj krote y ktere jih zvecer, ko zacnejo iz zemlje lešti, s svojim jeki in jih IP napni nm pamp zikom prav pridno lové. Ruget je eno tako kroto umoril, eno uro popřed v vinogradu take merčese lovila je najdel v njenem želodcu 30. (La science pour tous.) Zgodovinske řečí. Spisal P. Hicinger. 1. Starinske najdbe. Pri Trebnem v dolenski strani so se našle že mno gotere starine, o kterih je deloma Valvazor pisal 9 deloma 161 gosp. Knabel govoril (Mittheil. des hist. Vereins fur Krain 1851 str. 74). Med poslednjimi je bilo pet altarskih kamnov, posvećenih rimskemu Jupiterju in drugim bogovom, tudi duhu, krajnému varhu, in pa Mitratu, eden pa je bil groben kamen. Sedmi kamen z napisom od ondot je dal vláni v ljubljanski muzej kmet Jožef Zore od sv. Štefana hišna st. 2; imel ga je pred za ognjiše, rad se ga je pa znebil v slavo svoje domovine. Napis tega kamna je takošen: DIIS DEABVSQV. OMNIB.. GENI. ..CI SACR. PRO SALVTE IMP. ALE. AN RI AVG. IVLIVS TEREN TIVS BF. COS. LEG. X. GEM. SEVERIAN. V. S. L. M. IVLIANO ET CRISPINO COS. PR. NON. OCTOBRES To je: „Diis Deabusque omnibus, Genio loci sacrum. Pro salute Imperatoris Alexandři Augusti, Julius Terentius, beneficiarius Consulis Legionis decimae geminae Severianae, votum solvit lubens merito, Juliano et Crispino Consulibus pridie Nonas Octobres." Ali po slovensko: „Bogovom in Boginjam vsem, duhu varhu kraja posvećeno. Za zdravje cesarja Aleksandra presvetlega, je Juli Terenci, po dobroti konsulovi odbran v deseto dvojno legijo Severjevo, obljubo spolnil rad po vrednosti, v letu, ko sta bila Julijan in Krispin konsula, v dan pred nonami mesca oktobra, ali 6. oktobra leta 224 po Kristusu." Ta kamen je novo spricevanje, da je bilo pri Trebnem ob rimskem času precej veliko mesto, ker so ondi stali vojaki desete legije, in tudi štirnajste, kakor se posneti more iz druzega kamna, in ker so se ondi nahajali templji raznim bogovom posvećeni. Temu kamnu se je v zadnje vendar boljše zgodilo, kakor tištim 800 bronastim in 50 srebernim denarjem, ki jih je neki kmet pri Radoljci v jeseni našel, pa večidel nekemu kovaču dal. Dr. Volpi je tistih denarjev dobil kacih petero; bili so od Dioklecijana, Konštancija, Klora in Mak-similijana, rimskih cesarjev. Vendar bi bilo prav, če bi se tudi na Gorenskem bolj skerbelo za starinske najdbe, da bi se kaj več moglo dogotoviti za staro zgodovino ondašnjih krajev. Sej so že vendar tudi v Bohinji našli denarjev rimskih pod Babjim zobom, zapestnic in druzih starih stvari pri Ajdovskem gradu blizo Bitna. Ostanke tega starega gradca šteje dr. Morlot, učen zemljoslovec, za razvaline rimske terdnja ve, s ktero so hotli svoje ondašnje rudnike varovati ; se namreč v bobinjski strani sèm ter tjè nahaja sled, da se je ondi že v celó starodavnih časih železná ruda kopala in žgala. Vredno je, da tudi domaći na takošne reči pazijo ; drugač se dostikrat godi, da si mnoge najdbe v naših krajih pred ptujci v čast štejejo. Tudi druge krajnske strani utegnejo kaj neznanega iz starih časov zakrivati, kar bi bilo vredno na svetio spraviti. Kakor sem slišal iz ust gosp. Hočevarja, cesarskega urednika, se med Lašičami in Grosupljami znajo ostanki stare ceste; ni morebiti taka pot iz ribniške ali obloške strani ondot šla proti stari Emoni? Posebno tehtno se mi je zdelo naznanilo, da je v imenovani strani grič, na kterem sta dva velika, na štiri vogle obdelana kamna, eden nekaj večji memo druzega; ondašnje ljudstvo pravi, da so to ajdovski altarj i. Tudi ta reč bi bila vredna bolj na-tanjčnega pregleda; morebiti bi se našlo kaj več pomljivega. 2. lz sredočasne zgodo vine slovenskih krajev. Dopisi „iz potne bisage" so marsiktero stvar iz stareje slovenske zgodovine v spomin poklicali; naj se po tacih potih med našim ljudstvom nekoliko več želje obudi, zgodovino svojih krajev bolj natanko znati. Naj pridenem tudi jez kako mervico, ki je bila sicer deloma že v druzih listih naznanjena (glej „Mittheil. des histor. Vereins fiir Krain, Jahrg. 1855, 1856). Stare akvilejske listine so zgodovino slovenske zemlje veliko bolj obilno odkrile memo tega, kar se je poprej vedilo. Zakaj po daritvi cesarja Henrika IV. so se od leta 1077 akvilejski patrijarhi šteli vojvodi cele Furlanije z Coriškim vred, in mejni grofje ali markezi Istrije in Krajne; po druzih podaritvah so dobili tudi mnoge posebne posesti v Primorji po Krajnskem, Štajarskem in Koroškem v svojo last, in so jih potem v najemšine ali v fevde dajali svojim zvestim služabnikom in drugim plemenitnikom. Po takem se tedaj od mnogoterih slovenskih krajev dá kaj več povedati, kakor je bilo pa do slej znano. Tako sta bila Di vinski grad v Primorji, in Premski grad na Pivki zgodaj lastina akvilejske cerkve; patrijarh Gregor ji je leta 1256 podělil Rudolfu, svojemu zvestemu vdajancu ali vazalu; pa v Divinu je bii že poprej, leta 1238 stoječ Voskalk, služaben patrijarhu Bertoldu. Ugon divinski se je odpovedal podložnosti do patrijarha Markvarda leta 1396, in se je vdal avstrijanskim nadvojvodom. Ko so leta 1399 divinski plemenitniki izmerli, je imenovane grajšine podedoval Rambert blagorodni Walsee, ki je imel ženo Ka-tarino divinsko. V letu 1498 je tudi tega rodovina izmerla, in vse njene posesti je prejel cesar Friderik IV. Vsa Tominska stran z Bovcom in Idrijo vred je bila tudi davno akvilejsko posestvo; ondi pa so patrijarhi vedno stavili posebne glavarje, da jim je zemlja bolj gotovo ostala v popolni vlasti. Takošnega je patrijarh Rajmund pred letom 1297 postavil Feba' turjanskega; leta 1322 je bil Rajmund, leta 1328 Antoniol turjanski ondi glavar. V letu 1379 je tominski grad imel goriški grof Majnard VII. v rokah; pa leta 1382 je bil prisiljen ga patrijarhu Mark-vardu nazaj dati. Ko so pa Benečani leta 1420 patrijarhu Ludoviku vzeli vso Furlanijo, je tominsko glavarstvo ostalo goriškemu grofu Henriku IV. Poslednji goriški grof Leonard je leta 1500 vse svoje posestva in tudi tominsko stran zapustil cesarju Maksimilijanu I. Vipavsko stran so patrijarhi večidel na drobno dělili v najem; grad pa, gornji in spodnji so s sodnijo vred dajali posebnim svojim vazalom. Pervikrat se Vipava bere v listini iz leta 1156. Za patrijarha Rajmunda je leta 1275 vipavski grad imel Ditmar rifenberžki, leta 1291 pa Konrád vogarski; za patrijarha Petra leta 1300 ga je prejel Godefried vipavski, za patrijarha Pagana pa leta 1320 Rajner njegov to čaj, in leta 1329 Konrád Voguhad iz Vipave. Tadi goriški grofje so Vipavo večkrat imeli vnajemu; krog leta 1299 Albert IL, leta 1323 Henrik II., in leta 1342 Albert IV., ki se je zato pogodil s patrijarhom Bertrantom. Vendar leta 1357 je Vipavo imel v rokah avstrijanski vojvoda Albert II.; pozneje pa, ko so patrijarhi po Benečanih zgu-bili vso deželsko oblast, je Vipava popolnoma ostala avstrijanskim nadvojvodom. Cesar Friderik IV. je leta 1478 za svojega oskerbnika ondi postavil Leonarda Herberstajnerja, cesarskega poslanca na Rusovskem. Postoj na in Lož sta po posebnih darilnih listih prišla v posestvo akvilejske cerkve; iz čigave roke, ni jasno. Pa že leta 1138 se bere Herman arisperžki ali postojnski med patrijarhovimi vazali. Za patrijarha Rajmunda je imel od leta 1262 Herman postojnski ondašni grad, za njim pa leta 1296 njegov sin Askvin; Kunigunda, Hermanova vdova, je potem odjenjala od te najemšine, in jo je prejel Albert II., goriški grof, in za njim leta 1305 Albert III. Pa leta 1336 sta se Postojne polastila avstrijanska nadvojvoda Albert IL in Oton, zastran dote svoje matere Elizabete goriške. Po posebni pogodbi s patrijarhom Bertrandom je bila Postojna dana Anžu Šteberžkemu; od njegovih sinov Anža in Vil* helma pa sta jo leta 1371 resila avstrijanska nadvojvoda Albert HI. in Leopold III. — Lož se pervikrat bere v listini * iz leta 1156. Pozneje je imel ta kraj do leta svoje smerti 1228 v nájem Henrik II. meranski, markez istrijanski; po tem ga je njegova vdova Sofija zopet zročila akvilejski cerkvi, in prejel ga je do leta 1244 Ulrik šternberžki; postavljen je bil ondi za dalje patrijarhov glavar ali sodnik. Takošen je bil krog leta 1290 Herman, vitez ložki, po tem Tomaž iz Kukaneje; leta 1300 pa je patrijarh Peter ložki grad dal Henriku IL goriškemu. V letu 1335 je patrijarh Bertrand ložko stran dal Henriku ortenburžkemu v najem; po smerti poslednjega ortenburžkega jo je leta 1421 podedoval Herman II. grof celjski; ko so pa leta 1456 Celjski izmerli, je prišla v last cesarju Frideriku IV. — Cerknico s svojo okolico je bil leta 1040 akvilejski cerkvi izročil cesar Henrik III.; bila je potem z Ložem združena, po samem pa raznim najemnikom dajana, dokler ni prišla avstrijanskim knezom v posest. Akvilejska cerkev je imela se mnoge druge posestva po Slovenskem, deloma jih je přejela po cesarji, deloma po koroških vojvodih in po me-ranskih. Tako so bile po gorenski strani v oblasti patrijarhov grajšine Gamberg, Limb erg, Lebek; po dolenski strani Pod pec, Merna, Crete ž, dalje Poljane, Kostel, Ortenek, Cobelsberg, ktere poslednje so imeli ortenburški grofje v najemu; Kočevje je že leta 1247 patrijarh Bertold přepustil Frideriku ortenburžkemu. Na Sta-jarskem je patrijarh Bertold, ki je bil iz meranske rodovine, svoj delež, namreč Slove nji gradée leta 1251 přepustil svoji cerkvi; imeli so ga potem avstrijanski vojvodi v najemu. Tudi Gornji grad in Ver bo vec sta bila avkvilejska, prejemali so ju Celjski grofje v najem; razun teh še razne kmetije in desetine. Celó ljubljanski grad se je štel za iastino patrijarhov, pred ko ne zatega voljo, ker so se imenovali mejni grofje krajnske zemlje; ko se je v letu 1252 koroški vojvoda Ulrik III. obnašal za prostega gospodarja v Ljubljani, ga je patrijarh Gregor s papeževo sodbo prisilil, da je mogel ključe Ijubljanskega grada častno izročiti patrijarhovemu poslanců. Po takem stare akvilejske listine mnogotere reči po-jasnujejo v slovenski zgodovini ; nekakošna svetloba po njih prihaja v tisto zmešano naštevanje gospodarjev, ki so za-povedovali v tem in tem kraji, v tem in tem gradu. Kaže se, da ta zmešnjava prihaja od tod, ker so razni ple-menitniki zaporedoma posestva prejemali v najem iz rok deželnega gospoda. Pa tudi razne druge listine, ki se hra-njujejo po dunajskih in drugotnih arkivih, so že veliko pripomogle v pojašnjenje naše zgodovine. Naj navedem še nektere reči, pa bolj od krajnskih krajev. Za Ljubljano bi kdo vprašal najpopred, se je li kaj več od nje našlo, ko so se že toliko prepirali zastran nje-nega nemškega imena? Ravno od tega mesta doslej ne vem druzega reči, razun da se mi čudno zdi, kako more kdo toliko oblik nemškega imena ugibati, Liubach, Laufe ach itd., ko vendar stare listine ne kažejo druzega pisanja, razun Lay bach, in še tište stare listine ne segajo dalje, kakor do leta 1248 in 1250; take namreč so doslej znane iz ljubljanskih in akvilejskih arkivov; samo v nekem nnanjem arkivu na Bavarskem se bere Ljubljana v listini iz leta 1144, pa tudi ondi je pisano Laibach (med pri-čami je namreč brat koroškega vojvoda Henrika, U d a I r i c u s de Laibach). Dr. Richter je menil sicer, da ime Leo-pach, ki se nahaja v Turočevih ogerskih letopisih, bi utegnilo Ljubljano pomenjevati; ondi je namreč povedano, da so se Ogri ali Madžari pri gradu, Leopach imenovanem, bili z istrijanskim grofom Godefridom, koroškim vojvodom Eberardom, in akvilejskim patrijarhom Friderikom v letu 906 in 915. Po takem bi bila najstarja oblika nemškega imena za Ljubljano Leopach; pa tudi ta je negotova. Zakaj po akvilejskih listinah je bil kdaj tudi pri Vidmu na Furlanskem kraj Laypacum in imenovana bitva je uteg-nila tudi ondi se goditi; pa tudi na Koroškem pri Pliberku, je neki kraj imenovan Loi bach. Čudno je vendar, da je od Ljubljane iz srednjega veka tako malo pisanega spri-čevanja, ko je vendar takrat tudi stala, in se od druzih manj vrednih krajev nahaja polno starih listin. Ali so stare listine Ijubljanskega mesta zgorele, ali so še v kakem arkivu zakopane? Celó Valvazor vé le malo povedati od Ljubljane, bodi si posvetile ali cerkvene zgodovine do tri-najstega stoletja. Nasprot se bere od Kerškega že v listini iz leta 895, da je kralj Arnulf ta kraj podařil svojemu zvestema Valtvinu, kteri je bil zmed prednikov sv. Heme; posesti v ti okolici so bile leta 1025 tudi podeljene Vilhelmu, grofu v Savinski dolini in sinu sv. Heme, po cesarji Konrádu IL Pozneje leta 1188 je Kerški grad imel v posesti grof Adalbert bogenski, kterega rodovina je bila kdaj tudi a sv. Hemo v zvezi. Kerško je bilo potem leta 1478 v mesto povišano, po cesarji Frideriku IV. Da je zastran Loke najstarja listina iz leta 974, ko je cesar Oton II. tisto stran podělil frizinskemu škofu, je znano. Mesto pa se je še le pozneje zastavilo; leta 1317 ga je škof Konrád pervič obdal z zidom. — Kranj se sploh šteje za staro mesto, kjer so kdaj stali krajnski mar-kezi, ali pa koroški vojvodi Bernard in Ulrik III. ; vendar starje listine od te°:a mesta ni znane, razun iz leta 1226; leta 1309 se bere pervi mestni sodnik v Kranji, Perneusel. -- Kam nik nasprot se imenuje že leta 1156; vojvoda Bertold meranski je takrat ondi stal, pozneje pa drugi vojvodi. Višnja gora se bere v listini leta 1156 za terg, mesto je postalo leta 1478 po cesarji Frideriku. — Košta nje vica se imenuje najpred leta 1220; koroški vojvoda Bernard se je ondi rad deržal, in leta 1249 tudi vsta-novil cistercijanski samostan. — Metlika iu C e r n o m e I j se pervikrat bereta leta 1228, oba kraja sta bila v rokah rae-ranskih vojvodov; ko so tisti izmerli z Otonom leta 1248, je goriški Majnard III. tisto posestvo podedoval; po smerti grofa Alberta IV. pa sta nastopila avstrijauska nadvojvoda Albert III. in Leopold III. leta 1374. Teržič se v zatiških listinah leta 1261 bere za terg pod Ljubeljem (forum sub Lubelino), koroški vojvoda Ulrik III. je namreč takrat ondi posestva zročil zatiškemu samostanu; drugo ime, Neumarkt ali novi terg, se ondi nahaja pod letom 1320. Po takem bi utegnila poterjena biti pripoved, da je Teržič kdaj višje pod Ljubeljem stal, po velikem po-sipu pa nižje prestavljen bil. Leta 1305 je teržiški grad imel v posesti goriški grof Albert III.; pozneje leta 1399 se bere pa avstrijanski nadvojvoda Vilhelm; terške pravice je kraju dodelil cesar Friderik IV. Radoljca se pervikrat bere v listini iz leta 1323; takrat je že blezo imela mestne pravice; leta 1344 je Ulrik za sodnika ondi imenovan. Ribnica se pervič nahaja v listu od leta 1383, ker sploh pomanjkuje pisnih spričevanj iz tište strani. Radoljca in Ribnica ste se obe štele za posest ortenburških grofov; po smerti grofa Friderika leta 1421 ji je podedoval celjski grof Herman IL, pozneje leta 1456 pa cesar Friderik IV. — Za Novo mesto je znano, da ga je ustavil nadvojvoda Rudolf IV. leta 1365 ; da je pa ondi pred stal stolp, Gradec imenovan, in pa da je bii zraven tudi terg (Markstett), se kaže iz zatiških rokopisov. Zastran Zatičine ne pišem posebnega, ker se pri Valvazorji že bere zadosti; samo basni o zeleni ptici, ki je klicala: Sit hie! Sit hic (tukaj bodi samostan)! ne po-terdim. Ustavni list patrijarha Peregrina leta 1135 pravi naravnost, da se je kraj imenoval Sityk med ljudstvom, to je po slovensko Zatik ali Zatičina. — Ce bi o Ve lešo vem gosp. Pintar hotel kaj poiskati, kakor je namerjal list „iz potne bisageu, prav bi bilo. Ustavni list tega samostana, ki ga Valvazor ni poznat, je zdaj znan, iz rok patrijarha Bertolda leta 1238 (glej „Mittheil. des histor. Vereins fur Krain 1854u str. 76 in „Nolizenbiatt der kai*. J63 Akademie 1857a str. 297). Tehtno je, da so v tisti listini imenovani vinogradi pri ki s svojo gočnostjo strasti kroti in jih sama premaga Bisati in drugod na Gorenskem. dasira jih vse 9 skrivnost gojzdov, nenazocnost ljudi in Kratkočasno berilo. Atala. Spisal Chateaubriand. Poslovenil po originalu Mih. Verne. kako rajska se mi je t, ki pred staro poderto jelko, kakor pred altarjem, klece, Boga za svojega moliko- zvesto molcanje sence podpira. zdela ta divjakinja, nevedna At vavskega ljubica moli. Njene k ponoćnim zvezdam povzdig v f (Dalje). njene oci, njene lica, ki so se solz vere in Ijubezni leske tale so bile nepopislj Skozi drevje lepote. Veckrat se mi je zdelo 9 zagledava nekega mladenča; baklo ima kakor da bi hotla v nebesa zleteti ; veckrat se mi je zdelo v rokah in podoben je spomladnemu duhu, ki po or © ojzdih kakor da bi vidil po mesečnih žarkih k' nji dohajati 9 spavajočo naravo obudit. Nekako zaljubljen je osodo svoje Ijubezni. teka potová, zvedit v koči svoje 9 ki kakor da bi slišal med vejami drevja tište duhove drage Bo © kristjanov puščavnikom na skalovj pošilja, ko , ki jih jih misli Ce devica baklo ugasne, dovolí v snudbo; če je pa k sebi pozvati. To me je žalilo, ker sem se bal, da ima ne ugasne in se zagerne i zaverze zemna. Atala le še malo časa na Voj a k i ki po senci plazi, poje s tihim glasom na Med tem prel emlj bivati toliko solz, se kaže tako nesrečno slednje besede: da bi bil da dovolil 9 pustiti jo, ako bi se ne bil krik 99 Prehititi čem stopnje dneva verh hribov, samotne go smerti v gojzdih oglasil. Stirje oroženi planejo nad-me lobice svoje pod gojzdnimi hrasti iskat". zg 99 resili so Verižico porceljanastih školjk sem ji na vrat obesil ; nama hiteti • # naj bili vojni pog je bil ukazal za tri rudeče za ljubezen svojo, tri višnjeve za strah svoj, tri siuje za upanje svoje u Atali, ki je bila v svoji ponosni hoji kraljici enaka se ni pristojno zdelo, s temi vojaki govoriti. Gospodovavni 9 55 Mila ima V 9 OCI kakor popelica, in rahel kinč las kakor polje laškega pšena; nje usta so kakor rožnobojna školjka, jih pogleda, ter se podá k Simaghanu N ne opravi. Moje stražnike in verige moje pomnože ki jo biseri venčajo; njene persi kakor dve mlade kozi brez in ljubico ločijo od mene. Pet noči preteče, kar zagledamo madeža, ki jih je ena mati enega dné rodila". na bregu reke Sata-Uše Apalašuklo Bei 55 Da bi Mila to baklo ugasnila ! Da bi njene usta ra- cvetlicami, mi olikaj obličj me ovencajo s z lazurom in cinobrom dostno senco na-njo dahnile! Nedrije njeno bom oplodil -----------, .... — « *« V.ilVUIVUl, taknejo biserov v nos in v ušesa, in mi dajo Sišikuo mi upanje domovine bo na persih njenih viselo, in nad zibeljo v roke sina svojega bom puhal iz zalo okinčane pipe mirii u Tako v zertvo okinčan pridem v Apalašuklo vsred vpi 55 Naj prehitim tedaj stopnje dneva na verhih hribov, joce derhali. Měnil sem, da je ob moje življenje, ko se u samotne golubice svoje pod gojzdnimi hrasti iskat Tako poje mládenec; glasi njegovi zmešajo dušo mojo po do dna in spremené očividno A ta lino obličje; najine skle- na enkrat glas velike školjke zasliši, in Mik 9 ali narodni napove odni zbor Muke 9 s kteri divjaki vojne jetnike moré, so ti njene roke se tresejo. Kmalo pa obudi najino pazljivost znane, sin moj. Nekteri kristjanski misijonarji, ki so pri « • y 1 • I • V * • 1 . _ I ^ _ • • 1 •___• A J • a • • . V -m drugi, nama y se veliko nevarniši prizor tem lastno življenje v nost stavili in trudlj čio Ravno greva memo groba nekega otroka, ki je dvema vekoljubje nazočevali, so bili pri mnogih narodih opravili narodoma v tnejo bil. Po navadi so ga bili na robu ceste napravili, da bi mlade ženske, ki memo njega k izvirku Muško hodijo, da se je germada 9 s precej lahko sužnostjo nadomestovala 9 niso bili sicer te dušo nedolžne stvarice v svoje oserčje sprejeti, in se je velika stranka za-njo sege "•lasila. e» še sprejeli, vendar pa To važno zadevo raz- jo domovini spet poverniti zamogle. Bilo je tii ravno neko- soditi, sklice Miko Sašemce v zbor. V zbirališče me liko nevest, ki, materinske sreče željne, svoje usta odpi- peljejo. ^ rajo 9 da bi malega otroka dušo, ki, kakor menijo 9 nad Ne delec od Apalašukl stoji cvetlicami plava, v-se sprejele. Kmalo pride tudi otrokova mati, ter položí koruzen klas in belih limbarjev na grob. Zemljo namaka s solzami svojimi — sede na vlažno trato ter govori z ginjenim glasom detetu svojemu: svetovavnišče. Trije krogi stebrov so zale stavbě tega okro na samotném griču po glega poslopja. Stebri so iz uglajenega in rezanega cipres 9 nega lesa toliko visokejši in debelej 80 , pa toliko manj jih je, kolikor bolj ee sredi bližajo, ki jo en sam steber 99 0 novorojeni moj! zakaj bi te objokovala v tvoji ze- naznačuje I z ver h tega stebra so razpeti zavoji iz drevesne meljni zibelji? Ko mali ptiček doraste, si mora sam hrane koze na ostale stebre, in to delà, da je streha poslopja iskati, in najde v puščavi pač veliko grenkih zern. Ti 9 0 prederti vertnici podobna ti nisi solz poznal ; serca tvojega ni osmodil pogubljivi pih Svèt se zbir Petdeset starčkov v brebrovih kožuhih ljudi ! Berst, ki v svojem závitku sáhne, preíde z vso svojo se uversti na stopnicah, ki so vratam poslopja nasproti na-dišavo, kakor ti, o sinek moj, z vso svojo nedolžnostjo. pravljene. Veliki poglavar sedí vsred njih. V roki ima pipo ne poznajo ko mirú, ki je za boj napolopisana. Na desno starčkov sedí Blagor njim ki v zibelji umerjejo! druzega materne poljubke in smehleje u petdeset žen v obleki Najine lastne serca so naji bile V ze premagale, in sedaj s tomahavkom v rokah iz labudovega perja 9 to «•lave s pirjem okincane Vojni poglavar roke 9 obnemagava skoraj pod bremenom teh prilik rahločulja in in persi s kervjo namazane, sedé na levi. materinske Ijubezni, ki naji v ti milo mikavni šamoti zaleze. Pri stebru gori zborni ogenj. Pervi čarovnik 9 v dolgi V narocji nesem A tal o v gojzdno sikaj V * # • gosco in ji pravim mar- obleki, z nagatjeno sovo na glavi, in z osmirimi strazniki 9 kar bi danas zastonj iskal na svojim jeziku. tempeljna obdan, vliva balzama kopalnega drevesa v zubelj sin moj dragi, pride ob svojo vročino 9 ko čez snežnike in daruje soncu. Trojna versta starčkov 9 žen in vojakov 9 piha. Spomini Ijubezni v sercu starčka so kakor plamen popi 9 oblaki kadila, daritev dneva, ki se po sončnem zahodu, in ko nad kočami div jakov tihota plava, iz mirne lune žari. vse delà ta zbor velicasten. Zvezan stojim vsred zbora. Po doveršeni daritvi poprime Miko besedo, ter priprosto razlaga predmet, zastran Kdo je mogel A ta l o oteti? kdo ji braniti, naravi se kterega se je zbor sošel. V posvedočanje svojih besed verže udati? Brez dvoma le čudež in ta čudež se zgodi, sinjo ovratnico po sobi. Simaghanova hči se obeme k Bogu kristjanov: na tla Nato se vzdigne nek Sašemec iz*orIovega rodu 9 ter se verže in pošilja gorečo molitev k svoji materi in h kra- govori tako: „Oče moj Miko, Sašemci, žene, vojaki cve ljici devic. Od tega hipa 9 Renat! sem zadobit čudovit za popadek vere, ki je v stanu v gojzdih pri vsem pomanjkanji Šišikua je nekakošno glasbino orodje **) Sašemci so narodni svetovavci življenja nesrečne s tisučerimi darovi oblagodariti ; tište vere, ***) Tomahavk je sekira. 164 terih rodov y orla y brebra, kace in želve y varnjmo se s ega h prednikov svojih kaj spremeniti; sozgimo jetuika y y y in ne dajmo y da ker ljudstvo je rado pobíralo besede, izreke in povedi, so govorniki rabili mené, da ti gospodje toliko let učé, ktere •» v I 7 O----- J-------7 — gVIUIIIini 1MUIII "UVUV J »■ se naš pogum omehkužil. Priporočoje se morajo tudi domaći govor po izbor vediti se y pa zalibog drug vam šega belih, ki ne more drugač ko pogubljiva biti. Dajte je bila, dasiravno so temu dosti već okoljnosti krive bile rudeco ovratnico, ki ima besede moje v sebi. Govoril sem.^ , trudimo se popraviti, vsej še ni prepozno, pa vendar In nato verže rudećo ovratnico vsred zbora. Postarana žena se vzdigne ter pravi: „Oce moj orel, y kakor mi sami. Dakle kar smo, bi rekel, v stoletjih pokva rili lesice razum imaš in želve razumno skraj cas y da nas tujščina ne zaduši in ne poplavi Ne morem pregoreti, da ne bi povedal, kako žalastna je ta rec pri bogoslovcih v nekterih seminišćih kteri dokončavši poćasnost. Veriga prijaznosti s teboj naj jasno sveti, in drevo mirú hočeva vkup saditi. Toda spremenimo šege gimnazTj so precej izurjeni svoj govor po treh ali štirih ni čistega slovenskega stavka pozabili, da od njih prednikov svojih v vsem, kar pogubljivega imajo. Sužnjev letih tako hoćemo imeti, da bi polja naše obdelovali, vpitja vjetih pa, slišati, bodi si gledé na obliko ali skladbo, ker kakor se ki materam serca terže, nočemo već slišati. Govorila sem." rai zdi, še zato nikdo ni skrbel, toda pri nas se v nekih Kakor se o nevihti valovi morja lomijo, kakor se velo mescih nadjamo sovsema prerojene dobe. — Veselja je nam listje, ki ga v jeseni vihar odnaša? kakor se . v nagli po- štirskim duhovnikom serce skipelo, ko smo pred nekimi vodnji Mešasebovo bićje pripognuje in spet vzdiguje; kakor dnevi zvedili presrećno novico, da bodo na mariborskem bo-velika ćeda jelenov iz gojzdne gošćave vpije: tako se maja, ^oslovském razdelu sami izverstni našinci in pisavci mesca tako sumi ves zbor. Sašemci, vojaki, žene govoré po versti kozoperska poćeli učiti. Prisijalo je tedaj tudi pred naše ali vsi na enkrat. Razne želje so si nasproti, misli so si vrata milo solnce. Samo edina govorica nas nekoliko moti navskriž, zbor se hoče raziti; poslednjič pa zmaga stara namreč da se sega y in na germado me obsodijo. pastirka (pastirsko bogoslovje) namerava po ......, P» nemškem razkladati s prikladnimi slovenskimi vajami Doversenje sodbe odlasa le primerljej ; mertvaška slo- tega skoro ni moči verjeti toliko menje, ker častiti gospod učnik, kteremu je to važno delo izročeno, sluje med slo- vesnost ali svečanost duš se bliža. dneh ki so za to slovesnost določeni, ne sme noben jetnik umorjen biti. Ojstri straži me y izročé y in brez dvoma so bili Sašemci venskimi jezikoznanci in pisavci perve verste. Bog daj, da Sima ghanovo hčer proč poslali, ker je nisem več vidil. y to le govorica ostane N vemo, je li se kde indi ta nank v drugem jeziku razklada kakor v onem, kteri vse ljudstvo V tem dohajajo ljudstva od več ko tri sto milj deleč po celi vladikovini (škofii) govori in premodrega stvarnika na okrog, svečanost dus obhajat. V nekem daljnim kraju napravijo dolgo kočo. Določen dan skoplje vsaka družina ostanke svojih dedov iz posebnih grobov, ter obesi kostí v moli. liai će v Bozidar Iz Ljubljane. Přetekli petek je bila slovesná cerna ... . . v i ■ • V • masa za raj n ega presvitlega nadvojvoda J nekakošnem redu po družinah na stene občne sobe pred- veliki cerkvi; prečastiti gospod general-vikar K nikov. Zunaj rijové vetrovi, gojzdje in slapi, ker se vihár vzdigne, starčki raznih narodov pa delajo v tem nad kostmi svojih dedov mir, in sklepajo zaveze. v tukajsni so z mnogim spremstvom to Nato zacnejo mertvaške igre: tek, oblica, gležna igra. Carovnik poziva Mišabu-ata vodnega duha. Na to pripove-duje zgodovino vojske velikega zajca zMatšimanitu-tom bogom zlega. Govori o pervem člověku in o Atahenzii, pervi ženi, ki sta bila z nebes pahnjena, ker sta bila svojo nedolžnost zgubila — o zemlji, ki jo je bratomor oskrunil cerkveno slovesnost obhajali, ktere so se udeležili tudi Njih eksc. gosp. deželni poglavar Ker se ni nadjati, da bi majhna krajnska dežela mogla samostojen batalijon prosto voljnih vojakov na noge spraviti y se boj nek naši združili s teržaškimi in goriškimi pod imenom „primorsko-krajnskega batalijona^ in je se za-nje odrajtal na 20,000 gold, prerajtani delež. — Iz Dunaja je nek prišlo te dni povelje, naj se c u k Ijubljansk le naprej zida, to je velika sreća zlasti za cukrinarj « * m « v • mm • i t i v • • • kteri o brezboznem Juskeku, ki je Tahuistarona pra- bi sicer brez zaslužka ostali. Kako sploh kupčija in obertnija o povodnji, ki se je na poziv véíikega , ki se je sam v neka vicnega umoril duha napravila košnem čolnu iz drevesne skorje otel, in o krokarju o Masu-tu v sedanjih vojskinih homatijah peša y y ki v tukajšni bomb pred se vidi iz tega, da se i zdaj nek le 4 dni v tednu delà samo zato, da imajo delavci kaj zasluzka se je posiljal suhe zemlje iskat — poslednjič tudi o lepi Ker je žitna in živinska cena zadnje dni dosti poskoč Endae-ji, ki jo je nje mož s svojimi sladkimi pesmi iz y prebivališča duš izpeljal. je bila v di m cena mesa in kruha povišana hudodelstva ki Po teh igrah večen pogreb dati. in pesmih se pripravljajo, dedom svojim Še zmiraj se govori od grozovitega v nedeljo teden zgodilo na prostém polji blizo Savelj 3e je neko y SO Iz Siska 15. maja Dopisi mlado in bolehno dekle, ki je nesla mleko v Ljubljano našli dopoldne ob 12. uri grozovito umorjeno, zraven pa tudi znamenja posilstva. Marsikaj se je sumilo, kdo da T dni se je pri nas žitna kup- bil grozoviti morivec, in marsikaka prazna se je kvantala, cija zlo oživila; ceravno je cena zlo poskočila in žitarji, kakor je že v takih okoljšinah ■ppi ^npip PBWBPVPHVWVPPB nadjaje se še višje cene, blaga niso kaj radi prodajali je te dni vendar okolj 30 tavžent y vaganov raznega se žita ada; al ravno tako ne umna kakor hudobna je tista govorica, ktera se pripoveduje y da je neki jud deklico umoril in si pis ker k natočil y prodalo, in sicer banaška pšenica po 4 il. 36 kr. rez po ker po kervi nedolžnih mladih kristjank judje zlo hrepenijo, 30 kr. da jo judinjam prodajajo, ker le tedaj more judinja srečno 3 koruza po 2% do 3 11., oves po 2 24 starega dnarja gla Naša blag poroditi, ako spije nekoliko kapljic kristjanske kervi in zvečinoj prebrisanih kaka prosta kmctica tako neumnost verjame, ni čuda Od Drave. ^ mladina se je počela od leta 1850 na srednjih uči- da so tudi nektere gosposke suknj Da al d d a n s n j i se tako liscih tudi v slovenščini vaditi, ktero že precej dobro zna abotne, bi ne bilo skorej verjeti, ako bi ne bili slišali tega , koliko zamurcov imamo še pri nas od premile matere. Učenci so se res te svete blaginje živo lotili ter lepo napredovali in dov na svoje usesa. v • v • brali konci toliko znanosti, da morejo domače spisové gladko osmi razred si na- oprati! Dosedaj še niso zasledili hudodeluika y vendar nič na svetu ni tako skrito, da bi ne prišlo na beli dan, prebirati in sostavke v znanih rečeh lahko skladati. Velika zlo pa se bojimo, da bi grozoviti morivec ne bil kdo je tedaj (o dobrota mládencem izlasti takim, kteri se duhov ništvu posvečujejo, pa tudi prihodnim vračnikom, pravnikom v • h ljud r in urednikom. Inaci je to nekda bilo, kadar še se je mno-goteri moral nastopivši službo po domače brati in mršavo pisati učiti. Odtod tolika skvarjenost našega zalega narečja, Pri nas v Ljubljani se ta nauk v samem domaćem jeziku razlaga. Vred. 165 zdanjih přiklad še plaçai 4 or řs old.) Plačevanje teh přiklad Novičar iz domačih in ptujih dežel. ___ . , f , * é 0 * _ __ _ _ _ Iz bojišča na Laškeni. Glavni stan je sedaj v tedaj od začetka tega mesca majnika in sicer v ravno se zacne v drugi polovici letošnj gospodarske leta Garlasco. Kolikor se je vreme bolj popravilo, toliko več tistih brištih, kakor se plačuje navadni davek, s kterim imajo armade opraviti, ker ena drugo opazuje in ena drugi vred se bojo tudi přiklade pobirale. AI od * m « m • rw 1 • y» • 1 • ■ 1 _ . . ___ _ _ _ _ _ _ _ po malem zabavlja. Da bi nasi vojaki v slabém vremenu bitnih (Erwerb h p r i d in od h dohodkinih davkov (E ne bili prevec terpeli, je bilo narejeno, da sedaj kolikor je kommensteuer) sepanebo plačevala omenjena priklada mogoče v taborih pod streho bivajo. Ker je namrec pri- petega delà j t od té přiklade je pervič: davek od prave dovolj, so si urno napravili lope iz vej in jih pokrili osebne obertnije (Personal-Erwerbsteuer) v tistih deželah s pokošenim žitom, s slamo, senom in zelenjem. Druge cete y na pr. lovci, si napravljajo drugačno podstrešje; iz- kini davek od cesarstva, kjer je še ta davek navaden • V y drugic dohod č i n ž e v kopljejo namreč grabne, čez ktere napravijo povežne strehe, potek W9» • I • V I • 1 Vf |i 9i t J v tistih kapi t kteri so h ali pri bertnijah naloženi v takih deželah Ker so vojaki vec dni zaporedoma počivali, jim je to prav našega cesarstva, v kterih ima dolžnik pravico dohodkini dobro teknilo, pa tudi konjem je to hasnilo. Treba jim je davek od činže v takih kap dtergat • . V y tretjic ta pa tudi tega bilo, ker se iz vsega kaze, da so se pribli- priklada tudi ne zad žali dnovi terdih in kervavih bojev. Telegraf nam je namreč od cesarskih in vseh drugih obli»* • » m naznanil, da se je 20. t. m. f. m. 1. grof Stadion proti Teglio in Montebello z oddelkom armade pomaknil, zvedit, kako je sovražnik nastavljen in koliko ga je. Ko acij y ako se po postavi od 28. aprila t. 1. y ze plačevanju kuponov odterga dohodkini davek Dalj viša ni se drugi davki tako-Ie : Na dac za vsak tak pri lz-so po« živež y kteri je davku pod y se v takih mestih, ktere stojé pod je na-nj zadel, se je po terdem boju umaknil, kakor mu je svojo posebno polit • v gosposko, pa tudi v drugih krajih bilo ukazano, prisilil je pa vendar sovraznika Francozi so bili na tistem kraju svojo celo moč pokazati. boju zunaj teh, se ima dati za priklado še pet daća : d dozdanj za ravno toliko je povišan tudi dac od k kteri pri Montebello se bo dalo pozneje bolj natancno na- se delà iz domačihslad v • zna njenje Kakor so ta dan cesarski se desnega krila sov (bele pese itd.). Dac od kuhinske soli je pa povišan tako-le: v lombardo-be raznikove armade lotili, tako je storil sovražnik 21. t. m. neškem kraljestvu za raiin z desnim krilom cesarske armade. Prijel je namreč z 12 do sicilijanski soli za 1 gold 15,000 mož 3000 cesarskih sol za 2 goldinarja y pri 50 krajc y pri istrijanski pri mestu Vercelli pod pol- soli za 50 krajcarjev; v drugih deželah našega cesarstva kovnikom Ceschi. Bojevaje se se umaknejo cesarski proti je cena prodaj soli za 15 od 100 višja (funt soli bo Orfengo. Dve brigadi cesarskih přimete potem sovraznika v desnem boku, ga porinete od Sesie nazaj in potem se je umaknil brez vsega daljnega bojevarija na desni tedaj pri nas veljal še ne l nov krajc Cena solí za živino i © «-noj in pa fabriške soli pa ni s priklado oblo breg zena. T k b došl a postava zadobí svojo moč ber reke Sesie. Toliko so pozvedili cesarski, daje sovražnik solarnicam in bo tam očitno nabita, a svojo največjo močjo med Alesandrijo iu Voghero. povišan tudi štempelj za mnoge pisma, ki so štempelj Poslednj je Francozi leže od mesta As ti do Alesandrie in od tod do G Vse mesta in sela so napolnj podverže y kakor, postavimo štempelj za pobotn (kvi vse cerkve, samostani in ocitne poslopja so v kasarne spre z njimi, tenge). Sedanje stempeljske se boj mogle pritiskovati še obernjene. Silno lepe seuozeti in njive so pok drevje in sadno postavi predp y ob Alesandrii je do poslednjega drevesa posekáno P krajc y Nasledki slabe emena in tezavnega potovanja čez dobila prihod nji mesec. Dolocno so predp marke se veljajo, toda h tem tište marke, ktere so po noví v ta namen se bojo izdale marke po ivo zatari fe po krajcarji itd. Ta postava bo velj hřibe se v francozki armadi že žalostno razodevaji sebno zlo merzlični so in najmenj 1000 bolnikov so y ze v G v bolnišn po-ogli ali s mark kal y po kterih se ima ravnati priklada štempeljskih Drugo pot bomo natisnili v ima svoj gl C asa 1e. prepeljati Cesar Nap glasniku" te přiklade y za danes le na priliko pov y da dozdaj je bila za k stan v A I e s a n d 2 t. m. je šel v tengo do 20 gold, štempeljska marka 5 krajc. nov. dn y ga je nski kralj pričakoval y je oglegal priklada v prihodnje je še 2 kr y cez 20 do 40 gold terdnjavo in tabore, popoldan pa se je peljal na planj 10 kr., priklada 3 kr., čez 40 do 60 gold 15 kr y pri pole ar sela M je Nap I 14. junija klada 4 kr. itd. Davek za prep • y pisma je povisan 1797 slavno premagal. za 15 od 100, za vse lz Dunaja. Povišanje davk druge percent davk v h deželah pa za 25 od 100 T postava zadobi svojo moč za tist ga ce8arst ukazuj 17. dneva t. m., kteri pi ki p a te n t od 13. in pisma, ktei y da zavoljo silnih stroškov, ki jih teg m se boj i maj začele narejati po d nj d aedanji čas vojska prizadeva, ne more biti, da bi se davki ne povišali; to povišanje davko pravi dalj k Zeitung utegnile (X Yradni dunajski časnik „Wiener dostavlja o teh prikladah na davk y ktere bi skupaj okoli 40 milij gold novih dohodkov patent ima pa kot nenavadna priklada le za čas voj- der kasi nakloniti y da skinih razmer terpeti; vse te přiklade so v rajtane, in sicer zraven brez se m dnarji poviševanje davkov sklenjeno 55 s temi prikladami je za daj a ci8teg navadnega davka je Po cesarskem ukazu od 12. t. m. je d za vino danjih dežel n ih in kinih přiklad, in meso tudi za take mesta izpisan y kjer ga dosedaj y ni na ktere přiklade se ne bo naložila nova priklada) se ima bilo in za take kraje, kterih število prebivavcov 2000 ne mljišnem (gruntnem) davku in pri davk pri ze h i š n e g a č i n ž a še t d za priklado plaćati je 5 postavimo y te » davka zdaj plačeval b u od (kdor přiklad preseze y Po razpisu ministerskem je vsem cesarskim kom dovoljeno y v mado za cas vojske stopiti nadali pa 30 gold., bo vprihodnje zraven teh 30 gold, in dosedanjih se kardelom prostovoljcov pridružiti; po dokončani vojski přiklad za priklado še plačal 5 gold.) i » » «... ___ .. » y od davka za so jim njih poprejšne službe sopet odperte h navaden plaćane« tib (Hausklassensteuer), ki le je na kmetih Tudi pri nas kupcija silno hira in dnarja povsod y se ima za priklado plačati y se P davka pri davku za obertnij dozdaj r oko- manka; velika nesreća je za več kupcov to y da sta ime nitna tergovca Arnst in Es kel na kant prišla > de 1st va in sploh pri tistem, ki se imenuje pridobitni davek ktera sta bila mnogim manjšim kupeom velika podpora (Erwerbsteuer), kakor pri davku od dohodkov (Einkom mensteuer) pa se ima za priklado plačati še peti del dozdaj • • l J»1 Po cesarskem ukazu od 7. t. m. je îzpisano p o s o-za lombardo-beneško deželo od 75 milij. goldinarjev plačanega davka, (kdor je, postavimo, tega davka zdaj pla- novega dnarja, in sicer imajo Lombard 45 y čeval 20 gold., bo vprihodnje zraven teh 20 gold, in do- pa 30 milijonov v bru posoditi, pa tako 9 Benecani da za 70 fl. 166 bodo v 25 letih dobili nazaj 100 y za posojila se bodo napravile dolžne pisma s V • V % cinzi po 5 od slo, po 50 100 y 500 1000, 5,000 in 10,000 ktere se bodo po izsrečko Iz Napola. Kralj napolitauski in sicilijanski Fer dina nd Je umerl 23. t. m. Iz Svajce. Francozi bodo pomnili, kdaj so cez goro vanju (lozanju) poplačevale. Pervo sreckanj b 1 m J Mont C e u i s šli. Sneg in dež sta jih celo pot tako nad 1862 Vedno več se nabera d legovala, da ni čuda, da so bolnišnice v Suzi in njení za vojskine potrebe, okolici vse polně bolnikov. in kakor so se tukaj nabrali že trije batalijoni prost Iz Neniškega. Iz Monakovega. Priprave za U y se sliši, da se naberajo v vseh glavnih mestih vojsko se pri nas neprenehoma delajo. V kratkem bo 120 dežel našega cesarstva. En batalijon naših proetovoljcov se tavžent vojakov za vojsko popolnoma sposobnih. drugi v Celovec, je podal v L e o b e n, da se tíi popolnoma izurijo in preoblečejo tretji pa v Celj y N bank po 5 y ktere že tukaj delaj y se bodo v kakih treh mescih izdali lz Francozkega. Iz Pariza. Naprava francozke armade za R a j n pod vodstvom Pelissier-a je gotova ; armada bo štela 4 divizije pešcov in 2 konjikov. Tej armadi nasproti se bote na nemških mejah v izhodu in zahodu posta- Minister unanjih oprav in ministerstva vile dve opazovavne armadi, vsaka po 200,000 mož. ena pod predsednik grof Buol-Schauenstein je prosil, naj visjim poveljstvom Prusije, druga pod poveljstvom Avstrije. bi ga cesar odvezali njegove službe, ker je bolehen. — Za deržavno posojilo, ktero je bilo za 500 Cesar so mu z zahvalo za velike zasluge 17. dan t. m. milijonov frankov izpisano, se je, ve je „Moniteur-ju u ver grofa dovolili njegovo prošnjo in na mesto njegovo izvolili Janeza Bernharda Rechberg-a, kteri je dosihmal v Fran jeti y podpisalo 525 tavžent Francozov in podpisani kapital kobrodu bil poročnik avstrijanski. Vládni časnik „Oest. Corr." znaša 2307 milijonov frankov. Iz Marsilj. Noč in dan nakladajo kanone in pravi, da ta prememba ministrov ne bo nič premenila streljivo na ladije, da jih popeljejo na laško. Tudi v nabirajo še vedno vojake za laško vojsko. Vsi pruski in belgijski casniki, v kterih jo A1 g i r u politike avstrijanske. 1 Iz Ceskega. Iz Prage. Tudi pri nas so ljudje iz kmetov přivřeli v hranilnico (šparkaso) in splašeni tirjali kaj o poslednih pomenkih pruskega svoj dnar nazaj ; ko so vidili, da se vsakemu placa, kar je brati deržavnega zbora kaj y so bili te dni tukaj zaterti. Ceravno tedaj Prusi njegovega, so spoznali, da ima šparkasa vendar le še dnarja niso kaj uneti za Avstrijo, se je vendar veliko zoper Na dovolj in da je bil pražen strah, ki jih je sčm gnal. Prav poleonovo politiko v tem zboru govorilo, kar je fran bi bilo, da bi od takih, ki imajo tako malo zaupanja do cozki vendar tern v peti. hranilnice pritirajo. y drugikrat dnarja ne jemala, ce ji ga sopet Kupčija je pri nas popolnoma onemogla in rokodelci nimajo skoraj nič opraviti. Preden je cesar Napoleon Iz Benetk. Ze imamo pred našim mestom vojne Pariz zapustil, so mu povedali, da v Parizu in njegovi francozke ladije, ktere branijo, da nobena ladija ne okolici je več kot polovica delavcov brez delà in le po sme ne ven ne noter. Ta blokada našega mesta in bliž- uiicah postopajo. Cesar jih je tolažil, da v kakih dveh ali njega primorja, ktera je vzela dosihmal v vsem skupaj že treh mescih bo vojske konec in zmaga njegova T okoli 20 ladij, avstrijanskih in drugih, se je pričela 16. Iz Anglezkega't Iz Londona. Kraljica angležka je t. m. brez vse poprej sne nápovědi kakor je sicer !ala 14. t. m. oklicati razglas, v kterem pravi, da z navada v vojski. Tabart so kar prijadrale sovražne barke, vsemi vladami v mirni spravi živi, — da ji ie žal da so in ukazujejo zdaj vsem drugim svoj predcrzni » Stoj! a Gazz. se francozka, sardinska in avstrijanska vlada razpèrle y di Venezia" pravi, da brodovje sovraznikovo, obstojí iz 1 da pa y ker je prijatlica vsem, ne bo z nobeno potegnila; linijne ladije, 4 fregat in pa 1 vojnega manjšega parnika. poslednjič opominja vse svoje podložne, kteri živé v unanjih Tudi okoli Rovinje so se prikazale francozke vojne ladije, deželah, naj se tako vedejo, da ne bodo razžalili nobene lz Horvaškega. Iz Zagreba. 20. t. m. je umerl postave. po dolgi ban horvaški in bolezni Jožef grof Jelačič, slavonski, c. k. general konjištva itd. itd. Iz Rusije piše časnik „Nord", 6. armadno kardelo se bode s topništvom in konjiki vred v mkg ^ I A h * I • Časnik „Times" piše, da je vojska tako nastavljena y da se ne bo dala omejiti le na laško deželo; od da 1., 2., 3., 5. in morja do Sicilije, od Poljskega do Spanjskega izhodnega vrč svet povsot; kaj bo prihodnost přinesla, je še v božjih rokah 9 neutegoma se bar j i pravljeni biti. za vojsko pripravilo; vsi reservi in u rl a v- treba je, da smo na vse pripravljeni, sklicujejo tako, da vsi morajo za odhod pri- Angležka vlada je odstopila od svoje poprejsne misli in ne tirja od francozke več, da bi celo jadransko V časnikih sebere, da je ruski car svojemu svaku, morje spoštovala za neutralno; angležki vladi je sedaj dosti y liesenskemu princu Aleksandru, kteri je general v ce- da je le izhodno primorje od Kotara do Tersta neutralno. sarski armadi na Sardinském pismo pisal, v kterem mu pravi y Iz podonavskih dezel. Časnik „Koln. Ztg. u y kteri da ne bo nikdar nič sovražnega zoper Avstrijo je že marsiktero prazno pravlico po svetu poslal, hoće zdaj pocél. spet vediti, da ima turška vlada pisma v rokah, ktere za Iz Italije. Iz Sardinskega. Gotovo je, da via- terdno pričujejo, da knez serbski Miloš, knez černogorski darstva sardinské dežele nima več ne kralj ne minister Danilo in knez Moldave in Valahije Kuza, so se zedinili v Cavour v rokah; francozki maršal Canrobert je samo tem y da bojo slova n skim deželam, ktere zdihujejo pod vladar sardinski ; tudi sardinska armada nek ni vec* turški ni jarmom y porna gali se rešiti tega jarma, samo samostojna, ampak nje kardela so utaknjene v francozko. Iz Luke. Kakor „Moniteur toscano" piše, je mno žica tukajšnih duhovnov Boga razglas razposlala svojim ljudém, za zmago italijanskega prava stojnost si pridobiti in potem se deloma s Serbijo in Černo deloma pa z Valahijo in Moldavo združiti. lz Turskega. Iz Carigrada se piše, da je an goro y g 1 e ž k a v kterem prosi in za pripomoć, da bi se potem ljubezen za vero in kristi- Prut jansko vedo zopet oživila itd. vlada rusovski pisala y da y če grejo Rusi čez y bojo angležke O d e s e. ladije jadrale v Dardanele in do Sliši se tudi, da je rusovsk general s po- Iz Rima. Posádko tukajšno bodo pomnožili na 9000 sebnim poročilom přišel tii-sem, kar je Turke zlo prestra- ker mislijo, da je to poslanstvo v nekaki zvezi s ktera je v Bes šilo vojakov. Papeževa vlada je sicer razglasila, da hoče neutralna ostati; al bati se je, da ta neutralnost ne bo dalje tisto rusovsko armado od terpela, kakor bo Napoleonova sila hotla. 100,000 mož y a r a b i i na nosrah. Odgovorni vrednik : Dr. J&nex Bieiweií. — Natiskar in založnik : Joief Blaznik*