List 40. ar rtn ške m Tećaj XXTO ar Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr., 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta Ljubljani sredo oktobra 1870 » Gospodarske stvari. Hrompir za seme. Novicah" že ođ 1868.1. priporočani Guli ih o v način krompir saditi se obnaša vsa leta tako dobro, da pametni gospodarji ga menda vprihodnje ne bodo drugače sadili kakor tako. Na vrtu družbe kmetijske se je letos na poldrugem oralu sadilo 5 sort krompirja po Guli ih o vi šegi, in če tudi je drugod krompir zeló gnjil — je po Giillihu sajeni krompir popolnoma zdrav ostal in bogato rodil. Al te vesele skušnje nismo naredili samo mi na vrtu družbe kmetijske v Ljubljani, temuč tudi od dru- gih krajev se slišijo veseli glasovi y da krompir je rodil po 35 do 60 večidel debelih krompirjev; tako se zdravega krompirja. smo Gori je rečeno bilo, da na vrtu družbe kmetijske sadili 5 sort krompirja, namreč: Nr. 1. izvirni, debeli, rumeni krompir; iz centa seje přidělalo 45 centov zdravega, prav dobrega, močnatega krompirja; Nr. avgusta zrel) krompir holštajnski zgodnji (v začetku meseca ; debel podolgast ) ki smo ga je přidělalo iz 1 centa > Nr. 3. holštajnski pôzni, prav debel in podolgast, tudi od Gulliha kupljen; iz 1 centa smo přidělali do 55 centov Nr. > kifličar ) v tednih zrel; seme smo do- bili iz Ašersleben-a na Pruskem, prav zdrav, rodoviten in okušen krompir; Nr. okrogli krompir } v tednih zrel i tudi to seme je iz Ašersleben-a, zdravo in rodovitno. Krompir vseh teh 5 sort je zdaj na prodaj na vrtu družbe kmetijske v Ljubljani, in sicer: in Nr. popisani, cent po pod Nr. pod Nr. 3. cent po 3 gold. 60 kr. gold. ; j pod Nr. 4. in Nr. 5. cent po gold. Naj se kmalu oglasi, kdor ga želi, «aij« ««.j jeisovo priloži denar, kdor po-nj pošlje. Po vrsti, kakor se kdo pa nagl0 spomladi žaklju naj puščajo. Če se v naravi kaj spremení, moramo na to gledat ; kajt od časa dobra setev Na 9 kedaj bomo sejaii odvisna primer: Po naravi pade žir v jeseni z drevesa pod staro dřevo, potem je z listjem po-krito in jame že aprila meseca kaliti. _ Požne zmrzlině posejemo je- je zavarovano s starim drevesom Ce seni žir na planjavo, bo ravno tako kalilo, a pozneje bode pozeblo, ker nima varstva. Zarad zmrzlině sejmo spomladi, tako, več zmrzlině bati da rastline oni čas kalé, kedar se ni Držimo se sledečih iz skušenj povzetih pravil : \ Želod sejmo hitro ko smo ga nabrali jeseni, prostor naj bo zavarovan ali pa ne. Ako se bojimo, da ne bi nam semena domači ali divji prešiči jazbeci snedli, naj se ogradi. Kjer je dosti miši srne in ne je tedaj na enem oralu přidělalo po 200 centov dobrega, svečana sejmo ga tišti čas, ampak odložimo setev do meseca Tudi pomladanska setev je dobra tistikrat, kedar ne moremo želoda globoko v drug se bati emlj djati ker 9 da ne bi na površji zemlje pozebel. r sejmo na goljavah meseca malega travna (aprila). Ako pa seme bode varstvo imelo od bližnjih dreves in grmov in se nam ni bati, da bi ga prešiči ali druge škodljive živali požrle, sejmo ga že jeseni. seme sejmo jeseni ali spomladi naravnost od Gulliha dobili; 45 do 50 centov se ga obnesla Gab čem preje ga v emlj denemo, tem bolje se bo setev J seme V ; setev bo varstva imela sejmo spomladi; ako bomo pa v borštu posamesne go r J jali, sejmo ga jeseni ali spomladi posejmo, kakor hitro mogoče, jeseni Brest seme sejmo precej po nabiranj meseca rožnika (junija); ako pa to ni mogoče, pa kmalu spomladi. Jesenska setev se zmirom labej obnese kakor spomladanska. Ce smo seme rožnika meseca se t jali, bomo B že v tistem letu rastlinice imeli seme sejmo precej, ko je zrelo W m J-ř 4 V u v w v MVIXIV J ^ Jf* J ) »V J v Ul. < seni ali naglo spomladi. Kolikor hitreje seme v 9 emlj pride in kolikor bolj frišno je, toliko bolje se bo tudi setev obnesla Jel seme oglasi 9 ga bode dobil. Oskrbništvo družbe kmetijske Oboj mo jeseni po nabiranj í ali o dobro, če je seme pri- pravno in vreme ugodno v Ljubljani 3. okt. 1870. Jelk Schollmajer. pa ne, hitro spomladi seme sejmo jeseni je mogoče 10 S mrek 11 b 12 m Zareja novih gozdov po uraetni setvi. (Dalje.) ► Kteri je najbolji čas za setev? »J Ili le IV U V u , XX. U U 1 U V U , J-Ai LUCUCOUU vv in 13. gladkega bora seme sejmo v začetku spomladi Vseh teh dreves seme se lahko tudi J po ševa 9 in od tega imamo še ta dobiček , da jeseni vse- jano že spomladi rasti prične to Nají >ripravnejši čas za setev je menda oni, kedar posuše setvi ni, kajti solneu preveo îzpostavlj pa pri spomladanski rastlinice se narava (natora) sama seje, ako nam to okoliščine do- Tudi od mraza jeseni ne trpé veliko w 14, Lim bovo seme sejmo ali jeseni ali spomladi. neprijetnih krajih je jesenska setev bolja, kajti ondi Hrastov lub nepnjennu £vl<%jiu jo jguouo»« OCM3V uuijct, ivajti uuui opeka, advenu, ugijc, iciuu, »moaniK , poper ltu., je sineg še le meseca maja skopni, in rastlinice spomla- vsa mazačeva lekarna; glavni pripomoček je pa kri dlanske setve prepozno poženejo. puščati, kar se tako dolgo delà, da žival pogine. Ako na pr. vol jesti ne more, ker ima pokvarjen želodec, so tega krivi črvički na jeziku. Mazač meni žveplo ; oglje stari sežgani podplatí, razdrobljena teloh smodnik, poper itd. 15. Platane, in 16. akacije sejmo spomladi. 17. Od vseh d rugi h dreves, ki niso tako ime- namreč, da so slajne bradovičiče črvički, kterim gift- _ * ^ m m t a a _ m m a * « -m — — _ __ niitna za gozde, pa sejmo seme tistikrat, ko z dreves vice pořeže in jezik z opeko drgne, da kri p>ade. přiteče. Se vé da uboga živina ne more več dni ničesa jesti; med Kedar seme sejemo, denimo bolj debelo seme, tem se izstrada in popřej prenapolnjen želodec se strebi. kcakor želod, košta nj po do palce (cole) saksebi Kedar se na jeziku zopet koža zaraste, začne izstra- Vr p>olji 5. zemljo lahko seme posejmo tako, kakor žito na dana žival zopet jesti in — mazač je pomagal. Kedar f ako imamo več oralov posejati. krava stori 9 SO 99 gobe" po mislih mazačevih in morajo se Kolik tr eb Silno važno i m na posamesnih d m lu (johu)? trgati; s tem strašno škodo delajo ali celó umorijo živino Enakih izgledov bi se dalo še mnogo našteti. to v gozdorej Ce Vrh tega so pa ti mazači tudi draži od pravih 9 m eč semena, bomo v prevelike stroške zabředli dlrevje pregosto se dobro ne obnaša àse vzamemo semena premalo, bomo pa škodo pozneje vzamemo pre- živinskih zdravnikov, kajti razun plačila v denarju se mazač tudi ne brani dobre jedi in pijace in rad odnese tirpeli biilo 9 JJCUiU O O LLI vlit* j/iwujmu J """"" f ko bomo morali zarejališča popravljati, kar bi nasproti pa, tudi suhega mesa, jaje, masla itd. Se hujše je, mazač konjeder (mrhar) ; dobro vedé, da mu crknjena ce je ako bi bili prvikrat dosti gosto Zia Naj tedaj naštejem na drobno oral potřebuj ) ej a li koliko semena se Jelkovega semena 4 vagane (mecne) po 15 funtov smrekovega „ bora navadnega bora črnega mecesenovega cerovega hrasta poletnega hrasta gradnega bukovega gabrovega javorovega jesenovega brestovega brezovega jelšovega bora belega 15 do 16 vaganov po 48 po 52 po 54 po 50 po 90 5/i6 vagana 3/i 8 8 12 5 99 vaganov )9 >9 99 9) 99 99 99 99 3 vagana (Dalje prihođnjič.) po po 80 60 i po 50 po 10 po 16 po 20 po po po 30 po 52 99 99 19 99 99 91 99 99 99 99 99 99 99 99 99 žival ne uide, jo že tako zdravi, da pogine ali jo pa za majhen denar še živo od lastnika kupi in potem ozdravi in drago prodá. Po teh resničnih izgledih je jasno, da je v obrambo velike škode neobhodno potrebno pridobiti si izvedenih živinskih zdravnikov. Podučne stvari Posilna delalnica kaj m čemu (Dalje in konec.) in še (Prisiljenci.) V posilno delalnico oddané osebe se imenujejo prisiljenci. Osebe se morajo po spolu natančno oddeliti celó med delom je vsaka skupščina enega spôla z drugim oštro prepovedana. (Razredba.) Prisiljenci se razvrstijo v tri razrede. razred, in se pomikuje Vsak stopi pri svojem dohodu najpred v tretji po razmerji lepega zadržanja in veselja, ki ga ima do delà, v druga dva bolja razreda. 10. (Stroški za oskrbovanje.) Stroške za oskrbo- 99 r*eje goveje vanje prisiljencev plačuje deželni zaklad. Ako so pa obvezanci za plačilo oskrbovalnih stroškov zmožni (§. 6)f Pojasnila", ki jih gledé na postavo za povzdigo se mora razsodna gosposka, in to preden izreče raz- M yx M *** ri ✓V ^ d 1 /\ v« C^L A ft W í I V\ A TT / i C\ tiiniA tiAft»AKA QArlhn Aa nrîrlû rlnfiVmo aqûKq xt nnailviA rlolalni' OA rr potrebi živinskih zdravnikov. 9 9 donaša „Slov. Gosp. 9 dtobro izučenih živinskih zdravnikov tako-le: Glavna stvar v tej postavi je gotovo ta povdarjajo potrebo sodbo, da pride dotična oseba v posilno delalnico 9 da ni trreba skrbeti tudi za sposobne živinske zdravnike; slkoro verjeti, da je v tem oziru tako slabo celó po de- _.„ ------ — v------ žinče zdraviti? Tako pameten je vsak gospodar, da ne dá svoje p»okvarjene ure nikomur drugemu popraviti, kakor ÏKJ XU ugjiaiiiiv^g l^puou y II JL Ol^Ul • ako se občina ali sorodniki zavežejo, da bodo tudi izvan omenjenega zavoda izpuščenemu prisiljencu za primerno delo skrbeli; ako je oseba, ki se ima izpustiti, najmanj šest mesecev bila v zavodu in je bilo tudi njeno za-držanje pravilom hišnega reda primerno 12. Po nasvetu oskrbništva. Razun uirarju; strganih čevljev ne drugemu kot čevljarju; če poprejšnjih razlogov se more prisiljenec tudi tedaj iz ninu pa živinče zbolí, gré marsikdo rajše k mazaču nego delalnice izpustiti, ako oskrbništvo s posvetovanjem du- k; zdravniku. hovnega pastirja izpust nasvetuje, a oskrbništvo se mora j po onih v pravilih za oskrbništvo natančneje določenih pogojih ravnati 13 (DoloXba o izpustu.) V obojnih primerljejih 11. in 12.) določi izpust prisilj iz posi de lalnice c. kr. deželna vlada: o tej dolocbi ni nobena Jaz spolnil sveto sem dolžnost In skazal svojo sem jakost: Za Avstrije rešenje Sem svoje dal življenje. pritožba dopuščena Jos. Cimperman 14 Noben prisilj ne sme v delalnici manje č ne » nego nego šest mesecev, in nepretegoma tudi dve leti, s privoljenjem c. k. deželne vlade pa tudi tri Zabavno borilo. V leta zaprt biti 15 (Inostranski ali tuji prisilj end.) Inostranski Crtice ali tuji prisilj } ki se v kranjsko deželno delalnico oddaj V, UUlWYUUJVjW u V, ^ ÏVUi MAWMV/U-» 1VV4U Mi po teh pravilih, ki obstojé za kranjsko deželno délai obravnujejo se po ravno tem hišnem redu in Pavliha-Zvonovcih. od pol do pol meseca otožneje Rodoljubni „Zvon' poje balade o nesrečni osodi resnice, vednosti, omike __ V i i • • 1 • V Vi «• « k . 1 9 9 meo 9 in oziroma na izpust so dovolj one pre ; ki jih deželni odbor z deželnimi oblastnijami membe dotične kronovine zloži poštenosti in drugih čednosti med surovimi Slovenci člověku, ki te žalostné glasove sliši, se kar srce topi britkosti in tuge. kako „Zvonovi" Nate nekoliko izpodbudivnih vrstic, 16 (H komisija.) Hišna komisija pregleda °cetje ln sinovi te nebeške device iskreno ljubijo in po vsaki mesec posilno delalnico Komisija obstojí iz dotičnega sporočevalca c. kr deželne vlade, ki je ob enem tudi predsednik in vodi telj te komisije, nadalje iz oskrbovalnih uradnikov, do- mačega duhovnika in domaćega zdravnika 17. (Področje.) Hišna komisija sprejema prošnje m pritožbe prisilj j ter je rešuje na podlagi obsto ječih predp . 18 po večini gl Ona ima nadalje tudi prisilj imajo ízpustiti, po večini gl c. kr. ministerskega razpisa od 15. junija 1860 . 18795/1773 ki se razvrstiti po deločbah leta ) 19 Sklepe hišne komisije izvršuje oskrbništvo Slovensko lepoznanstvo. zbirke za naše rojake vojake. Vojákovo slovo v se > Jaz danes zadnjič Sem morda tù pri vas Novice so prišle: Da cesar hoče nas. Sovražnik ljuti mu preti In stiska ga od vseh strani Zato on kliče sine V obrambo domovine. j Kdor mlad je in pa jak Zdaj mora iti v boj, Iz boja pa junak Prinese venec svoj î Zatoraj, starši, naj grenké Se posušijo vam solzé ? Naj zgine žalost tvoja Sestrica draga moja > ? > Če Bog nam srečo dá Vkrotili bomo mi Druhál sovražnika, . Ki ljubi mir kali; Potem Da vrnem se v domačo vas Kjer zopet mi cvetélo Življenje bo veselo. pa pride srečni čas > > Ak pa na vojski bom Življenje svoje dal Za prostost in za dom > Naj vam ne bode žal! božno spoštujejo; morda njihov lep izgled vendar ka kega lenega Slovenca ogreje. kteri sem sam Bilo je okoli polovice marca meseca t. 1., ko pride „rodoljubni resnicoljub" Pavliha-Zvonove baže k večerji v gostilno „Zlamal", sede k mizi, pri sedel, ter se začne z mano razgovarjati. Razgovori so se potem ponavljali večer za večerom o raznih pred- posebno pa o avstrijskih političnih razmerah. metih, ^uocujLiu pa u čtvoinj Iz poslednjih je bilo razvidno m celó nič ) da s zadovoljen, ker Ceh i „rodoljub" liberalizmu, kakoršnega Giskrovci hočejo. menim se ne udajo političnemu Jaz da mora biti Slovan politično pokvarjen se v tem z „rodoljubom" ne strinja kteri ww v vvuj £j jjiuuvijuuvui dli iuijc* j kajti kdor možft pozná, mora biti „moralično prepričan", da on boljé vé, kakor tistih pet ali šest milijonov Cehov, kaj je pravo: kar ponuja Gi- ali ono ali to, kar zahtevajo Čeh i, «u uuv, ruuja skra. Giskra mu je bil edini mogoc osrečitelj av strijskih narodov. vprašal y da „naj se mu imenuje s vetem ognju za-nj plameč je ki bi bil en moz } sposoben Gis kro nadomestiti". Odgovoril si je naglo einzige osterreiehische Staatsmann von einigem Gewicht in pravi demokrat". — V tem sam: „Er ist der ima „resnicoljub « tudi prav čenega ekscelenc-demokrata razun Giskre. Avstrija res nima okriž )9 Bleiweisa mora „rodoljubni resnicoljub" v du najskih krogih desavjerati, kajti narod ni tak, kakoršni so prvaki". Ako člověk I I B se vdeležujejo volitev samo „še preotročji", in da obiskujejo tabore pomisli, da » samo „politično uže pokvarjeni" Slovenci, da tedaj tisto soglasno potrjevanje dr. Bleiweisovega političnega programa, naj se ponavlja kolikorkrat hoče, nima ni kakoršne velj ave, — se mora priznati, da „resnicoljubni rodoljub" prav modro ravná po „dunajskih krogih" in da zasluži njegovo desavjeranje tim več vere, ker uže kakih petnajst let ni imel priložnosti se med narodom slovenskim „kvariti" — tak mož je gotovo še popolnoma nepokvarjen. Ko se je bil Giskra iz ministerskega stola uže izdrsnil, se je „rodoljub" v pravem pomenu besede tresel ter zdihoval: „Ceski fevdalizem in ultramonta-nizem se bo začel šopiriti, in gorjé nam (Giskra-libe-ralcem)". — Tu ima mož uže spet prav, kajti, kdor je kedaj v zgodovino pogledal, «----..... montana Husa in fevdalca Žižko in^ Prokopa^ ravno komaj bili ukrotili liberalni nemški bajonetje; Cehi pa W ^ 1 lrW lul "V il__ ___i_ _ _ _ da so českega ultra v se dandanes po Žižka-Husovem duhu cikajo. „VUUUJ1 Vjoiu , Ud ju Witai n v <*ic» v a ^ x a i u. ivtuvu uiujia voau jJiiii- Slovenec bi znal tako postopanje imenovati nesramno zovanje, ki je morda na to merilo, narodlu mačka v Kak otročji celó da je bila hvala v aprilu kako hinjavsko prili- ali tudi perfidno. Kdor pa ni „preotročji", prec vidi,, žaklju prodajati; septembersko grajanjje pa kako kam pes taco moli. „Omikani resnicoljub" tako pridi- surovo maščevanje, ker si narod ne dá Zvom-Pavlihinih --------- hu- guje samo zato, da si otrese nekoliko tište tuge, ktera pretvez vsiliti — kaj še! mu srce „lomi", kedar si tako-le govori: »Oh, aprila je „Zvon" JtV tV/lM J^/JL vt V KjLA VOIUU A ,J ov; • w W^illU J \J f YUU j U ti ko bi morja poln, narod ,,v april pošiljal", in n&rod je imel slovenski narod bil omikan, kakor jaz, kake umenjake tudi toliko humorja, da je nedolžno šalo irazumel v bi rodil, ki je rodil zarobljen in surov Levstika Stri- tarja in take učenjake!" luui tuimv uuuivij m j um j v uvuui£iuu oaiu Jiatiuuivi ^ y septembru ga pa Pavliha-Zvonovci šibajo po pregovoru: 17____đ— it« u: _ i želje. iju oui u v juc vobiaa, uui- dc^icuiui u gc* j^« a oiuaju pu pioguvuiu« To so gotovo plemenite „Kogar Bog ljubi, tega tepe". In zakaj bi se ne dal In tako dalje in tako dalje gledé rodoljub- 9) naš narod Pavliha-Zvonovi sipi ljubiti? Prijatelj, ki je meni (kaka naključbat!) ravno v nega agitovanja omikane in resnicoljubne Pavliha-Zvo- tem kolenu soroden, v kterem „Zvonovemiu" lastniku nove sipe na Dunaji v prid in slavo slovenskemu na- t 9) rodu ter izpodbudiven izgled vsacemu, kdor bi rad stal mučenec resnice in omike. ki je našim možem srca in obisti pr J^I VlVžDUiJI ^ Vkl KJÍKJ\J LI Cm U VSO Vi j VLUilVl 1U Ul W^iU vUUUvOlilLl jl (4 univerzah, gimnazijah, realkah; možje, ki vedó vsa Zvonovcev; ko bi mi pa vendar še kedaj cttvomil u „se pri nas znanje in prava izobraženost za- ter upam, da sem ga prepričal o resnicoljulbnosti To je istina. Gospodje profesorji, ki učé na nosti ^ J --O r ' -------J -------- omiki in vseh drugih lepih čednosttih Pavliha- V se vodila, načela in pravila v matematiki in fiziki v zgodovini, astronomiji, naravoznanstvu izvedeni ki UYUUUYV/^Y J av U i Uii f wuvim ou UV^UCij Ui V U JULI i i , pO" kličem vse najbolje prijatelje slovenskega naroda na ki so grško, latinsko, slovansko, angleško, francosko, nemško literaturo do zadnje pičice preštudovali; možje. ki Tagblatt dunajské tri ,.,Presse" in bo izvrstni advokati, zdravniki, duhovni pričo: ljubljanski še sivolasega „Wandererja". Na take priče se bo tudi narod , ki se sicer tudi pred ni motil, gotovo za naš > ki so v svojih vednostih uže kaj rodu ali za ožje kroge; mv,^, ummv u«. cm- r»am *xx ^ »ť.»Hu ^^^ stičnem polji delajo, ali ki so komponisti, slikarji itd., lažnike pa, nesramne tihotapce in perfidne hinjavce si naj nikar ne mislijo, da zato uže kaj znajo ali da so bode vse zapisal v knjigo svoje zgodovinei (to mu bo ir»/\u«in wanî /\ i Inlr a et a wi ah! mnniai a ivi ï «a Um n 7 rr a n Irn avt i a nliSnfi f n rl i mi 1 acît li 1 t7a hat? fr\ 1 i 1 \ Ir aU am možje spisali ii. ^ J ai ULC%0 UdiUU j tt* W1VWI. VUUi W Ul inženirji itd.; gran ložejšega srca zasmejal: Čujte v poduk na- ) nu y ki mirno na beletri- vakih in sami o sebi kaka vera gre všemu, kar so Zvon-Pavlihe o meni, co mojih pr- spisali in še bodlo ! Surove izobraženi IZiUVL ii6tim - 0, ne! — i&tw oo JXici i auaujc 11X IZIVJ ui al kakor „Prav- koterije, ki nike y nik íí •v pise še stvar ni řešena! — (iSlovenska predstava v deželnem gledališču), v umanul uc piu^mv u mu u. iu ^ic nedeljo prva za zimsko sezono, je bila srečna na vsako vsacemu narodu kar je njegovo v ima sicer v vsaki deželi nektere širokoust-kteri veliko vpijejo, a druzega nič za sabo nimajo. Dokler bo ministerstvo „šviga švaga čez dva praga" nikakor ne pridemo do miru in prave ustave, ki daje stran : gledališče polno čez in čez, tedaj dohodek bogat zadovoljstvo občinstva pa tudi od konca do kraja prav milijonov gold, na poso do vzeti in sicer tako očitno. Začetku primerni prolog od Cimpermana je izdá oblig a ci je, kakor jih je že enkrat izdala s tehtno besedo govoril gosp. Ivan Tisen; veselo igro 100 gold., ki pa se bodo kupili po 80 gold, in obresti Kakor časniki pišejo, namerava vlada zopet 50 ihhhbm po y y _ ■ ? „Klobuk", poBlovenjenoiz francoskega po V. Mandelcu, in burko „Na mostu" po češki poslovenjeno po Fr. Rebec u, so dobro vršili vsi udje dramatičnega društva, posebno pa se je v prvi igri^ odlikoval komik g. Drahs- , v drugi pa komik g. Susteršič. Med igrama sta donašali po gold. temi obligacijami bode potem 1er lahko vsak svoje davke plačeval; zato se to posojilo imenuje davkovsko. Poljacih, ki so poslanci državnega zbora dunajskega, se iz Lvova piše „Vaterl." med drugim pela gospodičina pl. Neugebauer-jeva in gospod Meden to le: Groholski gospoduje vsem poljskim poslancem; (g. Forster je pesme spremljal na glasovir) tako lepo, večina poljskih poslancev obstaja iz političnih diletan- da je bila pohvala gromovita. Tudi vojaška godba c. k. polka Huynovega je vstregla občinstvu z godbo priljub- skega. Groholski pa zajema politično svojo modrost iz tov ki prisega na besede svojega mojstra Grohol- Ijenih narodnih pesem. In tako je dobri začetek nove mo^ uiv« pv^uum jluluv^i, dobe dobra prognoza za prihodnje narodne predstave, bil izvrsten minister za kmetijstvo, al za voznika v hiše kjer biva ministerstva predsednik Potocki ki je izhajati. „Triglav" je konec preteklega meseca jenjal mlako zavoženega avstrijskega vladnega vozá nima spo- sobnosti. Res ; da so med poljskimi poslanci tudi ne- Novičar domaćih in ptojih dežel. Iz Dunaja. Državni zbor ima spet počitnice. 29. ktere bistre politične glave, kakor Smolka, Zybliekievič, Savcinski in še drugi, al kaj pomaga, ako jih mame-luki Groholskovi vselej preglašajo? Stajarsko. (Pravosodje na Slovenskem.) Preiskava septembra je bil z večino 4 glasov (68 proti 64) sprejet zarad napada Slovencev v Novi vasi teče kakor pol- dr. Rechbauerjev predlog za od log zborovanja tako ževa kri in se bo menda nevidomá zgubila v birokra- dolgo, dokler vlada ne poskttsi vsega, da pemski po- tičnem pesku. Te dni pa se je člověk, ki je na sumu slanci — se vé da le nemški, za češke tej stranki ni slovenstva, nekaj skregal in sprl z nekim nemškutar- f v VIM AV «VUJWU4 j "VJ Olv V vliO V j CK j OUI ILI OjJM.JL JU XiUaiUi ii^UJOAUiai nič mar in še ljubo jej je, da ne pridejo pridejo v skim uradnikom in preiskavanje se tira s hitrostjo, državni zbor. Pemski poslanci so tej stranki tako dragi, kakor da bi človeško društvo gorelo na vseh oglih. ■ ■ ■ da so sklenili, ako bi predlog njih za odlog zborovanja se ne sprejel, da zapusté zbornico, v kteri nočejo dru- Justitia regnorum fundamentum? Narod vprašuje „ Slov. y • Česko. Iz Prage. Deželni zbor se danes zopet gače sedeti kakor da so gospodarji in zapovedovalci drugim, kteri ne verjamejo, daje „decemberska ustava" začne, za Avstrijo edino zveličavna. Da se je Rechbauerjev svetuje, kaj naj deželni zbor odgovori na cesarjevo Odbor, ki Je bil unidan izvoljen za to, da na- predlog sprejel in levičnjake rešil „strika" l^tuuivg ufiujui *u íw »ivujMttu *vu»* v«. .»m , te IIIU J6 piSmO, UUUC UaOVUIlUVOi JUV/W auicou I V IX ICI X oc uuoai vzrok to, da ministra Petrinó in Strehmayer (ali prosi odločnejših zagotovil českemu kraljestvu in da nalašč ali kako?) ništa bila v zbornici ter da se je tr- deželni zbor ne voli poslancev v dunajski zbor. žaški poslanec baron Pascotini odtegnil glasovanju, Poljak dr. Zybliekievič je šel v Prago na razgovor, goriškega poslanca grofa Stras old a pa ni bilo vseji, brž ko ne, da bi bil Čehe přivábil v državni zbor Ta nepričakovani izid glasovanja je napravil veliko veselje nemškutarskim levičnjakom, kteri se zdaj lahko bode nasvetoval novo adreso, v kteri se cesar 7 pobahaj o s tem, da državni poslanci sodé vže vec ted- ~ 1 Zda* nov na Dunaji brez delà na stroške deželam. pa duhta po Rechbauerjevem predlogu izvoljeni odbor opravil ni menda nič, ker Poljaci so pri federalistih ob vso vero. Iz Rima. Italijanska vlada trdno sedí na svojem ropu in to trdnejše, ker je glasovanje ljudstva kako in kaj. Da bode odbor, v kterem se vernežev in le 3 federalisti, tudi za Rechbauerjev pred- dan ali hoče biti pod italijansko vlado? z ogromno ustavo- večino izpadlo za to. Koliko veljave pa imajo taki ; m. log y J° gvvvvv v íxaiwouu ueužtYiiu uu i luiiijuuuv, a ziuaj za baže pa je ustavovernežev liberalnost, se je pokazalo večine. — Papež je ostal v Rimu. je gotovo kakor amen v očenašu. plebisciti, temu je živa priča Napoleon, izvoljenec Kakošne nedavno od 7 milijonov, a zdaj zasramovan od še veče sijajno tudi pri glasovanji za Giovanelli-jev predlog, ki Iz franco sko-pruskeg a bojisSa. Razen tega y da se je svetoval, naj bo poslancem dopuščeno pričujočim biti je mesto Strassburg po dvemesečni brambi v dal o v sejah omenjenega odbora. Vsi so namreč zoper ta Prusom, se na bojišču te dni ni nič posebno važnega nasvet glasovali. In tako pohajkova državni zbor du- zgodilo. Gotovo pa je to, da okoli Pariza bode stra-najski ter čaka, kaj se bode v Prag i sklenilo. Ako v * " bo deželni zbor pemski sklenil (kar pa po najnovejših sporočilih ne bode storil), da pridejo poslanci njegovi v državni zbor dunajski, gotovo po komandi Giskrini san boj. Kursi na Dunaji 4. oktobra. pobegnejo nemški ustavoverneži državni zbor ne veljá nič brez nemcev; rekši y da ako pa 5% metaliki 56 fl. 40 kr. Narodno posojilo 66 fl. kr. Azijo srebra 122 fl. 25 kr Napoleondori 9 fl. 95 kr. Odgovorni vrednik: Jožef Golé Natiskar in založnik : Jožef Blaznik v Ljublj