Nož na grlo! = To je staro, a vkljub temu malo častno načelo glavnega glasila našib klerikalcev — BSlovenca". Ker je to načelo načelo glasila, mora biti načelo tudi tistih, ki pišejo in urejajo ta list, zakaj ptiča spoznamo po petju. Kadarkoli in od kogarkoli čujejo ti raožje kaj takega, kar jim ne prija in kar osvetljuje njih namene, ne pridejo s stvarnimi odgovori, s protidokazi, z mirno in prepričevalno besedo, ampak pridejo z brušenim nožem, kličoč s krvoločno resnobo: nCe ne boš tibo, te zakoljem!" S tem morilnim orožjem pridejo prav gotovo vselej tedaj, kadar ho&ejo na eklatanten način dokazati, kako pri srcu jim je učiteljstvo. Seveda: učiteljstvo ni za nič drugega na svetu, kakor da ga pokoljejo klerikalni noži. Potem mu ne bo več treba klicati po regulaciji plač potem mu ne bo več treba posluževati se svojih državljanskih pravic! Državljanske pravice so vendar samo za to, da služijo klerikalizmu in da ga podpirajo pri njegovib namenih! Da je to naziranje popolnoma napačno, utegne klerikalizem doznati iz delovanja novega parlamenta. Takisto utegne zvedeti, da smo učitelji pied avstrijskimi zakoni s klerikalizmom p o p o 1noma enakopravni in da se smemo posluževati v obrambo in v dosego svojih pravic tega orožja. Toliko je gotovo, da pride v novi parlament toliko in takib zagovornikov šolstva in učiteljstva, da se mu po krivici ne skrivi niti en las. Klerikalizem je ob sedanjih volitvah gnala v boj želja po nadvladi, po absolutni oblasti nad vsem posvetnim. A tej nakani se je postavila v nasprotje odporna sila kulturnejših avstrijskih narodov, in klerikalizem dviga svoje krvavo orožje samo še tamkaj, kjer si je ohranil z nasilstvom in z zlorabo vere prvenstvo in moč. Dobro pri tem je samo to, da sedanjost ni večnost. Ali ni mogoče, da pride kdaj čas, ki izvije nož iz klerikalnih rok in ga potisne v one roke, ki ob njih danes rožljajo \erige sužeDJstva? Sladko je maščevanje! Ko smo zadnjič objavili poziv vodstva BZveze slovenskih štaj. učiteljev in učiteljie", kidoloča, kakšno stališče naj zavzame štajersko učiteljstvo ob ožjih volitvah, se je dvignila v nSlovenčevem" uredništvu bijenska natura in je nastavila nož na grlo štajerskemu učiteljstvu in našemu listu: ,,Oe ne boš tiho, te zakoljem!" Kolikor mi poznamo štajersko učiteljstvo, ga ni ta grožnja čisto nič ustrašila, ker mu je dokaz, da je njegovo ravnanje pravo, tako pravo, da zbuja strab v klerikalnih vrstah. Tudi našega lista ne umore klerikalna nasilstva, zakaj dokler časa živi napredno učiteljstvo, toliko 5asa se nam ni ničesar bati. Obratno! Oim večja bo gonja proti nam, tem izdatnejša bo podpora naših somišljenikov nam nasproti. Iz taktike klerikalne strahovlade pa je razvidno, kakšna so tista krščanska načela, kakšen je tisti boj za sveto vero in kakšno je tisto versko prepričanje, ki se kaže v dejanjib klerikalnih nasilnikov. Vse samo po načelu: Namen posvečuje sredstva!