PREDLOG
za potrditev lovskogospodarskih
načrtov za obdobje 1986—1990
lovskih družin, ki imajo sedež
na območju občine
Izvršni svet skupščine občine Ljubljana-Šiška je na 4. seji dne 14. 5. 1986 obravnaval lovsko-gospodarske načrte lovskih družin Vodice, Šmarna gora, Medvode in Toško čelo za obdobje 1986—1990 ter jih predlaga zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana-Siška v obravnavo in spre-jem.
Obrazložitev
Na območju občine imajo sedež štiri lovske družine, ki se na podlagi sklenjenega družbenega dogovora po-vezujejo v dve lovskogojitveni območji. V domžalsko lovsko gojitveno območje se povezujeta z območja ob-čine lovski družini Vodice in Šmarna gora, v Polho-grajsko lovsko gojitveno območje pa lovski družini Medvode in Toško čelo.
Vse štiri lovske družine imajo podpisan družbeni do-govor, ki ureja medsebojne pravice, obveznosti in od-govornosti v zadevah posebnega družbenega pomena s področja varstva, gojitve in lova divjadi, ker je eden od pogojev za potrditev lovskogospodarskih načrtov za lovišče.
Lovišča so bila lovskim družinam dodeljena v na-daljnje upravljanje s sporazumi o dodelitvi lovišč v na-daljnje upravljanje v letu 1982.
Lovske družine so v skladu z 38. členom zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (Uradni list SRS, št. 25/76) dolžne predložiti občinski skupščini v potrditev lovskogospodarske načrte za sred-njeročno obdobje, ki morajo biti predhodno sprejeti na občnih zborih lovskih družin.
Lovskogospodarske načrte za srednjeročno obdobje 1986—1990 so sprejele in predložile v potrditev vse štiri družine, ki upravljajo z lovišči na območju občine.
Lovskogospodarski načrti so petletni načrti varstve-nih, gojitvenih in tehničnih rešitev za optimalni način upravljanja lovišča in morajo biti izdelani za vsako lo-višče. Določbe lovskogospodarskega načrta so obvezne za lovsko organizacijo, ki upravlja lovišča in so osnova za izdelavo letnih načrtov gospodarjenja, ki jih sprej-me vsaka lovska družina najkasneje do 15. maja, upo-števajoč gojitvene smernice v lovskogojitvenem ob-močju.
Vsi udeleženci družbenega dogovora usklajujejo svo-je skupne interese v prostoru v okviru lovskogojitve-nega območja in to je bilo ob pripravi in po predložitvi lovskogospodarskih načrtov zvezi lovskih družin za ob-dobje 1986—1990 opravljeno. K predloženim lovsko-gospodarskim načrtom so bila dana strokovna mnenja območne zveze lovskih družin, samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo po predhodni uskladitvi lov-skogospodarskih in gozdnogospodarskih načrtov in po dogovorih o gospodarjenju v lovišču s posameznimi OZD gozdarstva. S področja kmetijstva so lovskogospo-darski načrti usklajeni s programi razvoja kmetijstva z OZD kmetijstva in kmetijsko zemljiško skupnostjo.
Usklajevanje lovskogospodarskih načrtov z gozdno-gospodarskimi načrti in načrti o razvoju kmetijstva na-rekuje 40. člen zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (Uradni list SRS, št. 25/76) in je eden pogojev za potrditev lovskogospodarskega na-črta.
V skladu z 41. členom omenjenega zakona so pridob-ljena predhodna mnenja občinskih skupščin, v katerih so deli lovišča posameznih lovskih družin. Občinske skupščine k predloženim lovskogospodarskim načrtom nimajo negativnih mnenj.
Lovske družine so v lovskogospodarskih načrtih za vso gospodarsko pomembno divjad planirale gojitev in odstrel v skladu s samoupravnim sporazumom o enot-nih gojitvenih smernicah v SR Sloveniji in v skladu s smernicami lovskogojitvenih območij.
V   domžalskem   in   polhograjskem   lovskogojitvenem območju  udeleženci   družbenega  dogovora  usklajujejo pogoje za gospodarjenje z naslednjo divjadjo: srnjad, gams, muflon, divji prašič, poljski zajec, jazbec, fazan, jerebica, raca mlakarica in gozdni jereb. Lovske orga-nizacije so se obvezale, da bodo uravnavale številčnost in strukturo posameznih vrst divjadi sorazmerno s po-goji okolja, upoštevajoč zlasti stopnjo škode po divjadi, stopnjo izkoriščenosti rastlinstva s pašo in objedanjem po divjadi  in merljive pokazatelje populacije divjadi (telesne teže, teža rogovja, stopnja prirastka in zdrav-stveno stanje divjadi).
Družbeni dogovor določa, da je v domžalskem in pol-hograjskem lovskogojitvenem območju na 100 ha lovne površine, primerne za gojitev posameznih vrst divjadi, gospodarski cilj gojitve naslednje število divjadi: gams 3,5—4 kom, muflon 3—5,5 kom, srnjad 7—10 kom, divji prašič 0,1—0,2 kom, divji zajec 4—5 kom, fazan 7—8 kom in poljska jerebica 3 kom.
Vsako leto konec marca lovske družine ocenijo po-mladansko številčnost divjadi, ki je osnova v lovsko-gojitvenem območju in lovski družini za dogovor o šte-vilu načrtovanega odstrela divjadi, ki se določa v % in po strukturi (po spolu in starosti) ali pa po številu živali na 100 ha lovne površine.
V  načrtih je predviden pomladanski stalež divjadi za leto 1986, in sicer: srnjad 870 kom, gams 123 kom, mu-flon 60 kom, divji prašič 40 kom, lisica 45 kom, jazbec 34 kom, pižmovke 50 kom, poljski zajec 345 kom, fazan 170  kom,  poljska  jerebica  135  kom,  golob  grivar  120 kom, grlica 240 kom, raca mlakarica 570 kom, kragulj 20 kom, skobec 21 kom in kanja 55 kom.
Pri določanju števila odstrela v loviščih so lovske družine upoštevale določila družbenega dogovora in ugotovitve pri spremljanju merljivih kazalcev uplenje-ne divjadi. Pri divjadi, katere stalež je v upadanju, se lovske družine odločijo za zaščito ali le minimalen od-strel.
Lovske družine bodo pri preprečevanju škode od div-jadi na kmetijskih in gozdnih kulturah v bodoče bolj sodelovale z organizacijami s področja kmetijstva in gozdarstva.
Vse lovske družine finančno uspešno poslujejo. V tem srednjeročnem obdobju bo največji delež sredstev namenjen vlaganju v lovišča za izboljšanje življenjskih pogojev divjadi in za preprečevanje škode od divjadi, tako v gozdovih kot na poljih.
Obenem načrtujejo znatna vlaganja v izboljšanje prehranskih raztner (krmne njive, dognojevanje opu-ščenih pašnikov, solnice, krmišča itd.).
Izvršni svet