1928 MATI IN GOS^POniNJM št.21 Rožni venec v naših c* jžinah. Spomnimo se, žene in matere, na tiste čase nazaj, ko smo doraščale me iz otrok v mladenke. Vsak večer po večerji je snel oče s stene rožni venec, cela družina je pokleknila, oče je molil naprej, vsi drugi pa so mu odgovarjali. Nekn.j nujnega se nam je to zdelo, ki je spadalo prav tako k vsakdanjemu delu, kakor kosilo ali večerja. Nihče se ni odtegnil tej molitvi, nikomur ni bila odveč. če je šel tujec po vasi — spominjam se dunajskega profesorja, ki je hodil v našo vas na počitnice in mi je letos po dolgih letih to pravil — mu je iz vseh hiš udarjala na uho ubrana molitev sv. rožnega venca. Ta profesor je pravil, da je hodil baš zaradi te lepe navade, ki ga je spominjala na toliko hvaljeno pobožnosti Slovencev, prav v večernih urah na kratek izpreiiod po vasi. Ako bi danes kdo prisluškoval po naših vaseh, da sliši lepo molitev rožnivensko, bi je žal, ne slišal več povsod. Odtujila se nam je, ali bolj pravilno: mi smo se ji odtujili. Ko smo odhajale z doma, bodisi v službo, bodisi v šolo, bodisi da smo si ustanovile lastno ognjišče, nam je mati poleg vseh dobrih in koristnih stvari in naukov stisnila na konci tudi še v roko rožni venec in je rekla: »Na to-le nikar ne pozabi!« Ko pa danes odhajajo dorasli in nedorasli otroci z doma, jih je le še prav malo, ki bi rožni venec znali moliti, in tudi ni več mater, ki bi dajale na pot v življenje svojim sinovom in hčerkam take spomine. Sicer je še ostala lepa navada, da dajemo našim ranjkim v roke rožni venec, ko jih položimo na mrtvaški oder; zgodi se pa v današnji moderni dobi, da ima umrli včasih prvič rožni venec v rokah ... Pa tožimo v današnjih časih nad pokvarjeno mladino in nad tem, da šola ne da našim otrokom primerne vzgoje. Pri tem pa pozabimo, ali vsaj hočemo pozabiti, da se je tudi dom predrugačil, zlasti kar se tiče lepe domače vzgoje. Ali naj šola dela čudeže, čc pa dom v zgodnjih in šolskih letih ne stori svojega. Ztsti mnogo bi imeli v tem oziru povedati gospodje katehetje. Mislim, da ne rečem preveč, ako trdim, da je tudi opustitev rožnega venca v naših družinah eden izmed mnogih vzrokov, ki ogrožajo našo mladino. »Zakaj?« slišim vpraš ti eno in drugo naših čitateljic. Zato, ker je z opustitvijo rožnega venca odvzeta našim materam mnoga preko-ristna prilika, da bi govorila svojim otrokom o prelepih nebeških vzorih ter jih navajala k posnemanju le-teh. Ali ni tridelni rožni venec prelepa podoba človeškega življenja? Veseli del slika srečnega, brezskrbnega otroškega življenja, ki ga čuvajo zveste materine in očetove roke. Žalostni del slika resnega, težkega življenjskega dela, skrbi in trudov. Častitljivi del slika prebogatega plačila zvesto dokončanega življenjskega dela, ki ga je vsakemu izmed nas določil Bog. Nikjer med naravnimi vzgojnimi sredstvi ne najde mati lepšega in boljšega kot ji ga nudijo nadnaravna sredstva strahu božjega in molitve, zlasti še družinske molitve sv. rožr»ega venca. Zato ni odveč, ampak zelo potrebno, da v letošnjem oktobru sklenemo: »Nazaj v naše družine sv. rožni venec!« Prebavljivost nekaterih Makaroni z gobami. Skuhaj v slani vod' 10 dkg za prst dolgih makaronov, Kuhane odcedi, polij z mrzlo vodo in stresi na rešeto. Potem jih deni v globoko skle-dico in polij z vročim surovim maslom (za 1 žlico). Vrh makaronov pa naloži dušenih gob tako, da so makaroni z gobami pokriti. Gobe pa takole pripravi: Deni v kozo za žlico in ravno toliko surovega masla, strok drobno zrezanega česna, čebule in zelenega peteršilja, gobe in nekoliko soli, za ščep popra ter vse skupaj pokrito duši, med dušenjem prilij 1 ali 2 žlici juhe. Ko so gobe gotove, obloži z njimi pripravljene makarone. (Za 2 do 3 osebe.) Krompir z gobami. Operi 6 do 8 srednje debelih krompirjev, kuhane odcedi in olupi. Namaži primerno kozo s surovim naslom. Posebej pa duši v kožici na surovem maslu zrezanega zelenega peteršilja in čebule ter 2 do 3 pesti opranih in ože-tih gob. V pripravljeno kozo naloži eno vrsto na listke zrezanega krompirja, ki ga nekoliko posoli; na krompir deni dušene gobe, na vrhu krcmpir, ki ga zopet posoli. V lončku pa zmešrj četrt litra mrzlega mleka z t jajcem in to vlij na vloženi krompir. Povrhu potresi nekoliko parme-zanskega sira in položi še prav tanke koščke surovega masla. Krompir postavi za četrt ure v pečico ter daj v kozi na mizo kot samostojno jed ali prikuho. Gobe v ješprenju. Operi četrt litra debelega, okroglega in izbranega ješpre-nja, prevri in odcedi. Zalij ga na novo s 3 litri gorke vode, okoli ga ter kuhaj počasi. Posebej opraži 2 do 4 pesti na listke zrezanih, osnaženih, poparjenih in ožetih gob v 8 dkg surovega masla ali masti, kateremu si pridejala zrezanega peteršilja, čebule in strok česna. Ko si gobe pražila četrt ure. jih potresi s ščej>om popra in žlico moke; ko se malo zarumene, jih prideni ješprenju, in ko si vse še četrt ure kuhala, je jed gotova. Srnji zrezek z gobami. Odreži za prst debel zrezek srnjega stegna, posoli ga in potresi nekoliko s poprom, pomazi ga z oljem in postavi v stran. Razbeli ga v kozi za žlico masti, in ko ie vroča, )i pridem pripravljeni zrezek, ki ga po obeh straneh rumeno zapeci; pridaj par žlic ]uhe, in ko zrezek v juhi prevre, ga dem s polivko vred h gobam, ki jih pripravi kakor ,e opisano. Gobe in zrezek stresi v skledo, okrog pa naloži na kosce zrezanega kuhanega krompirja. Slabotne, zlasti na želodcu bolehajoče osebe in bolniki sploh morajo biti jako previdni v izbiri hrane. V tem oziru hodi vpoštev predvsem prebavljivost posameznih živil, to je doba, v kateri želodec hrano predela in jo odpravi v črevo. Ta doba je pri naših živilih jako različna in traja povprečno od ene do pet ur in še dalje. Živila, ki ostanejo v želodcu eno do dve uri, so razmeroma lahko prebavna, kar je pa čez, je težje ali celo težko prebavno. Sledeča razvrstitev nekaterih splošno znanih in običajnih živil bi utegnila zanimati tudi priproste gospodinje, posebno kadar pripravljajo hrano za bolnike in pri raznih prilikah, ko je treba večje pazljivosti pri hrani, da se ne preobremeni želodec, kar ima vedno zle posledice na zdravstveno stanje. Eno do dve uri se prebavi: razkuhan riž, stepena jajca, ječmenčkova juha, kuhana jabolka in hruške, špinača, zelena, špargelj, pretlačen grah, fižol, ovsena in prosena kaša, goveja juha, pečena divjačina, postrvi, kuhani možgani, pečena goveja jetra, kuhana polenovka, surovo jajce, kuhano mleko, kava, čaj, kakao, čista voda, pivo. Dve do tri ure se prebaviš bel kruh, prepečenec, krompir, stročji fižol, zelen grah, puding iz mleka in jajc, mehko kuhano jajce, pecivo (kolač, potica itd,), čreš-nje (surove in vkuhane), pečena jagnjeti-na, pečena mlada svinjina, pečena nežna govedina, kuretina, pražena bravina, surova gnjat, pečena pusta govedina, pečen puran, pečena raca. Tri do štiri ure se prebavi: črn kruh, surovo maslo, trdo kuhano jajce, star sir, kuhana repa, zelje, hren, čebula, kumare v solati, korenje solata, kruh s kavo, surova jabolka, pečena svinjina, klobase, kuhana govedina, nasoljena govedina, kuhana mastna govedina, pečena bravina, telečja pečenka, kuhana gnjat. Štiri do pet ur se prebavi: koruzen kruh, koruzni žganci, fižol, bob, leča, grah, kuhana bravina, prekajena domača svinjina, sveže vsoljeno meso s kislim zeljem, slaniki. . Preobilen dodatek masti, ol)a (tolsce sploh) in kislina ovira prebavo, pospešujejo jo pa dišave, sir, sladkor in prav ma]hna količina vina. Samo ob sebi je menda umlnvo, da se prebavnost vsakega živila močno olajša m pospeši, ako se prav dobro zgnze, prežveči in zmeša s slino. Mnogo pa je ljudi, zlasti starejših, ki imajo slabe zobe, ali so celo popolnoma brez njih. V tem slučaju pomagamo zobem in posredno tudi želodcu, ako živila primerno zdrobimo, preden jih pripravimo za jed. Trda, krhka živila zmeljemo, zeienjad, meso sesekljamo, krompir zmečkamo, sadje, Daradižmke m ie marsikaj drugega pretlačimo (pasira-mo) itd. Kdor ima zdrav želodec in zdrave zobe, zanj ni treba živil tako drobiti, ker to delo zjahka in najbolje opravijo zobje. Živila napravimo tudi laže prebavna s kuho, praženjem, parjenjem itd. Pa tudi tu je treba poudarjati, da mnogo živil najbolj tekne, ako jih uživamo, kolikor mogoče v prirodnem stanju, brez vsake priprave. Saj že pregovor pravi, da je želodec najboljši kuhar — seveda le tedaj, ako je zdrav. Dr. T. R.: O prirodnih zdravilih. (Konec.) Poletje je za to, da priznamo svoje grehe in se skesani povrnemo nazaj v naročje matere prirode. Prezračimo, presolnčimo in počistimo naša stanovanja in vse kar je v njih. Doli za vasjo se potoček razširi v prijazno, ravno prav globoko kotic, ki nas vabi, aa se osvežimo v njej. Kopanje! Drugod po svetu ljudje — zlasti revnejši meščani — celo leto hranijo krajcerje, da mcrejc poleti vsaj za par tednov v kakšno kopališče, da se na-užijejo zr; ka, solnca in vode... pri nas se smatra kopanje za potrato časa in nepotreben luksus; drugod po svetu žitvujejo države in mesta ogromne denarje za napravo kopališč za bolne in zdra'.e... pri nas na deželi vidijo mnogi v kopanju nekaj nemoralnega, grešnega. Otroci se valjajo po prahu in blatu, v vodo pa ne smejo; polodraščena mladina pohajkuje po gostilnah, pije iu pleše, v vodo pa ne sme, ker je greh; oča zdi-huje za pečjo, ker ga reumatizem ščiplje po udih. Maže se z vsemi mogočimi smrdljivimi mazili, samo na solnte in v vodo ne gre, ker se to ne spodobi. Kakšna strašna zmota! Zrak, solnce in vodo, vse troje hkrati nam nudi kopanje. In ko bi hetel neštevati vse koristi, ki nam jih daje kopanje na prostem ob lepih solnčnih dnevih, bi moral napisati celo knjigo. Zato proč s predsodki, proč z laži-moralo! Zaprimo vsaj poleti gostilne in zabavišča in žrtvujmo en dan v tednu svojemu zdravju! Naši ljudje silno umirajo za jetiko. In veste, kaj je potrebno za ozdravljenje od jetike? Solnce, voda, zrak, dobra brana in počitek. To in samo to! Lahko ima bolnik pet zdravnikov in petdeset zdravil, pa če nima tega, bo umrl. K ko po modernih zdraviliščih zdravijo pljučne bolezni, zlasti jetiko? Najmanj 14 ur dnevno mora bolnik prespati, ozir. pre-ležati v postelji. Postelje stoje celo pot.ij-* čisto na prostem, zavarovane edinole proti d "ž ju in prehudemu vetru, v tkzv. zračnih lopah. V hladnih mesecih spe bolniki po sobah z velikimi, odprtimi okni. šest ali sedemkrat na dan jedo. Ost; Ii čas porabijo za sprehode, solnčenje, kopanje, čitanje in razna druga razvedrila. Zdravil se porabi bore malo. Jih tudi ni treba, ker za jetiko ni drugih zdravil kot ona, ki sem jih že naštel. — Uspehi tega zdravljenja so sijajni. Težko bolni zapuščajo po parih mesecih zdravilišče kot prerojeni. Kaj bi ne mogel nekaj podobnega napraviti tudi vsak kmet v lastnem domu? Iz 81 nekaj desk in kolov si napravi v vrtu pod kakim drevesom, ki varuje pred preveliko vročino, odprto uto in postavi vanjo posteljo za bolnika. Tu bolnik v lahki obleki spi, leži, bere, se od časa do časa malo solnči in sprehaja. V bližino ute se postavi kad vode, ki se na solncu primemo segreje in ki se v njej bolnik vsak dan enkrat okoplje. Skrbimo za dobro hrano. Mleka, jajc, masla in sadja je pri nas dovolj. Malo dobre juhe, moenatih jedi in včasih malo mesa bi se tudi dobilo. Vino in cigarete proč! Izogibati se nepotrebnih razburjenj, pobrigati se pa za dobro voljo. Samo po sebi se razume, da mora bolnik imeti lastno perilo, lastno posodo, pljuvalnik in da mora biti vse okrog njega absolutno čisto. To je edina pot, ki jetičnega dovede k zdravju. Vedeti pa je treba, da je 14 dni takega zdravljenja toliko ket nič; treba je vstrajati vsaj dva meseca ter se tudi potem še čuvati, zlasti preko zime. Če ni še čisto dobro, se naslednje leto zdravljenje radi sigurnosti ponovi. Glavna ovira pri vsem tem je pomanjkanje denarja. Vendar steški v resnici niso veliki. Delati tak bolnik itak ne bi mcgel veliko, torej je treba z najetjem nove delavne moči tako in tako računati. Stroški so pr v-zaprav edinole vsled boljše hrane; ti se pa bogato poplačajo. Mislim, da je boljše par mesecev privoščiti bolniku boljše hrane in počitka, da petem ozdravi kot pa čakati, dokler ni prepozno in nato plačevati draga zdravila, zdravnike, gledati reveža kako celo leto umira in ga končno pokopati. Samo pogreb požre često več denarja nego takole pravočasno zdravljenje. Potrebno je, da pride bolnika vsaj enkrat na mesec pogledati zdravnik, da vidi, kako zdravljenje napreduje, da odredi na-daljno postopanje in da predpiše eventuelno zdravila, ki naj p o m a g a j o k ozdravljenju. Jetika, strašna morilka našega naroda, je torej ozdravljiva, če se 1. pravočrsno prične z zdravljenjem, 2. če se zdravljenje pravilno izvaja. 3. če zdravljenje dovolj časa traja. Vem, da je stara navada železna srajca in tudi to vem, da je starega konja težko voziti učiti, vendar upam, da bodo moje besede obrodile vsaj nekaj sadu. če že sami ne morete kreniti s stare poti, potem vsaj otroke in polodrasle navajajte na pot. Zraka, solnca in vodel Vrt. Hijacinte v loncih in kozarcih. Za lonce in kozarce so drugačne čebule kot za vrtno gredo. Pri naročanju ali kupovanju treba pripomniti, da se bodo čebule rabile za lonce. Čas saditve v lonce in kozarce je cel mesec oktober in tudi še cel november. Lonce, v katere nameravaš saditi hijacinte, napolni do polovice s prstjo. Prst mora biti dobro pognojena, lahka in prhka, pomešana z drobnim peskom. Na tako pripravljeno in do polovice lonca napolnjeno prst položi čebule, zasuj do vrha s prstjo in pritlači prst k čebuli. Če imaš vrt, za-koplji lonce v zemljo, tako da samo robovi gledajo iz zemlje. Tako zakopane pusti I 5—6 tednov v zemlji, da se čebulice uko-reninijo, kar se v zemlji veliko p j kot pa v sobi ali v kleti. Seveda te ni vrta na razpolago, moramo postaviti lonce v klet, ki ni premrzla in ne piesvetla. Postaviš pa lonce tudi lahko v nezakuN jeno sobo v kak temen kot. Tiste, ki si jih zakopala na vrtu, zavaruj pred slano in pred mrazom s tem da jih pokriješ z listjem, slamo ali smreč-jem. Po petih do šestih tednih jih prenesi v sobo. če jih imaš na gorkem, ti cveto že v januarju in februarju. Zato jih razdeli tako, da ti bodo dalj časa cvetele. To dosežeš na ta način, da nimaš vseh cvetic na enakomerni toploti. Hijacinta cvete pozimi, to je v času, ko ni nikjer cvetja ne zelenja. Cvete ob času, ko snežena odeja pokriva naravo, ko škriplje pod nogami in ko mraz riše krasne, ledene, mrtve in nedišeče rože na steklo. V tem času cvete in dehti hijacinta, Kako lepo se poda hijacintino cvetje na cerkvenem oltarju. Saj je cvetje na;lepši kras oltarja za vse leto, a v zimi ie lo posebnost, ki je vredna priporočila. Pa h druga ugodnost je, gojiti in saditi čebule hijacint v jeseni. V jeseni dobiš čehu'e poceni, a spomladi moraš že cvetoče sadike drago plačevati. Za časa cvetja je treba hijacintam obilo zalivati, ko pa cvetje že pojema, zalivaj vedno manj, končno pa prenehaj z zelivanjem, Ko so se zeleni deli na čebuli začeli sušiti, vzemi čebulo iz lonca, poreži ji pojemajoče zelene dele, čebulo pa shrani na kakšnem suhem prostoru do jeseni. V jeseni pa posadi take v loncih odevetele čebule na vrtno gredico; za lonce niso vež porabne, ker drugikrat v loncu premalo cveto. Za lonce moramo naročiti čebule s Holandskega ali pa jih kupiti pri vrtnarju, HiU<> puškar, Ljubljana, Selenburgova ulica Slcv, 1. „Srccna sem" v saKonu pravi razumna Mica. „Moje življenje je neskaljena sreča. Pranje je najtežje delo v hiši, toda jaz se s tem ne mučim, ker mesto mene RADION pere sam." RADIOM pere sam! Varujcperilo! Francka Zupančič: Noj fantek. 2. In dete raste. Nizek plot, morda lesen plot, loči kraljestvo mojega deteta od ostalega sveta. Z visokimi ovirami je še obdano njegovo obzorje. Ne more še pogledati onkraj in to je dobro. Kaj in kako bi pač bilo, da bi se mu že sedaj odgrnilo zagrinjalo življenja in bi se mu že sedaj odkrila teža umetnosti življenja, da bi mi izletel že v prvih letih iz gnezdeča kakor ptički, ki stopijo z drobnimi nožicami na rob rodnega gnezdeča, se ozro za hipec in zazro hrepeneče ter samo z neznatnim »čiv, čiv« v slovo ... odlete...? Danes je moj Francek še ves moj, samo moj. Njegova nebogljenost ga še priklepa samo name in dokler bodo še razprostrte moje roke nad njim in ga čuvale, ne bo in ne sme nobena bol, nobeno gorje razprostreti kril nad njim in kaliti njegovega nedolžnega veselja in njegove otroške sreče. Njegovo življenje je nepopisan list knjige in jaz, edino-le jaz sama jih hočem popisati, popisati ves izvod knjige in velik, obširen izvod modrosti bi mu hctela popisati. A ne recite — da od življenja te cvetke ni še veliko beležk. Ej, pač! Slišite njegov smeh — izraz ereče in občutka, da živi. In sedaj zopet njegov stopicanje, tekanje in skakanje. Spočetka se je le še trdno držal mojega iztegnjenega mu prsta in zdaj steji že sam. Hočeš, nočeš, ga moram prepustiti pridobljeni prostosti. In vidim, kar še nihče ne vidi razen mene, vidim v tem ne-ckornem prvem stopicanju. Značaj mojega deteta. In tu zopet so prvi njegovi poizkusi govorice, iz katerih bi se vsak jezikoslovec lahko učil, da ima njegovo besedičenje nekaj neumljivega, neizraženega, neoblikovaneg \ Toda razume vse in se milega vsemu. In vem gotovo, da bode nekoč govoril poir.embne besede, modre besede in masikdo ga bode poslušal. Naporen, izobrazbe-željan in naglo-ži-ven čas je doba mojega deteta. Vsak dan se uči kaj novega, vsak dan se mu razrešujejo nove uganke, ki jih je izumila njegova glavica; vsak dan se izpremenjajo predmeti njegovih želja, kakor bujnost mavrice, ki odsevajo pestrost njegovih sanj. Najprej belina nedolžnosti, potem modrina čudežev, želja in poželjenja, dalje škrlat vesele zavednosti ziv-ljenja. Y In naenkrat, nizek, lesen plot ni več plot ni več ograja med ctrokovim kraljestvom in svetom. Moje dete je privleklo čoke in kamenje v svoj paradiž in jih vlačilo dan za dnem. In ko se je Francek — na njih vzpel kvišku — krt se vzpne njecova mucka na prste — — oj, petem je videl tjakaj na cesto, polno prevar in nevarnosti, ampak tudi polno brezmejne krasete, oh, tako lepo kot je bila miza obložena z božičnimi darovi. Vozovi vozijo tam črez most med biti in biti in lahko povozijo in zmečkaio — Drveči zmaji so tamkaj, ki bi požrli takovega dečka kakor pogoltne vrabec mušico. — ra-jajočo v solnčnem žarku. In ljudje kakor velikani se Sp. jhajajo tu. Samo korak m konec je — kakor je bilo konec ubogega kebrčka — . ki je tudi hotel le malce poživeti in se oo-I veseliti in ki mu je bil njegov majhen, lahek 1 otroški korak že usoda. In zopet se ne da tudi misliti na zemlji nikaka lepota, ki ne bi I imela svojega postanka na obljudeni cesti/ Na vseh koncih in oglih vohajo in lajajo psi; i dečki, urni kakor opice, ki jih je videti v knji-' gi podob; hodijo po premičnih podstavkih i in izginjajo kakor veter. 1 Kake podobe in razgled otroškemu srcu! Nl-li samo ob sebi umevno, da se vzpenja • višje, da vratu navzgor in ne miruje več ves dan? Naj vzamem svoje dete raz nevarnega opazovališča na kamnih in čokih? Nimam moči, ej, nimam moči — in nekoč vendarle mora biti, da zazna in spozna življenje, ki ga čaka tam zunaj in preje, ko se to zgodi, — tem manj boli. In tiho, roki v naročju, gledam, kako moje dete še vedno zre, tiho. vzpeto i a prstih in gleda ono pestro življenje. Sicer mu ni še lahko, ker lesen plot je za megovo veli-post le še previsok. Toda kmalu, kako kmalu, in bode ga preplezal... Mirko Kunčič: Polžek beraček. Polžek brez hiše po cesti gre. Turobno črn vran za njim kraka. Polžek brez hiše v bolesti mre, na ves glas tuguje in plaka: »Vragec sam me je premotil, da v krčmo sem žejen zavil. Tam sem vse novce zapravil, ojej — in še hišo zapil!... Reven kot miš zdaj prosjačil od praga do praga bom. Kdor je bogat in usmdjen, naj da, da si kupim nov dom!« Polžek beraček veš, tam za goro cekinov koš škratje imajo. Ooro preplezaj, brž teci k njim, brž nič koliko oni ti dajo! Raruiske uganke. Kopctov Tine gre iz Ljubljane v Kranj. Na poti ga sreča 7 ženči, vsaka ima vrečo in v nji 7 gosi. Koliko nog gre v Kranj? (Samo dve, Tinetovi namreč, druge gredo v Ljubljano.) Korunova mati je hotela razdeliti 12 debelih in 12 drobnih jabolk med svojih 7 otrok. Kako je to naredila? (Skuhala je čežano in jo jo vsem otrokom enako razdelila.) Devet oseb si je razdelilo 9 jajec, vsaka je dobila eno jajce, pa je še eno v sKierti ostalo. Kako je bilo to? (Ena oseba je dobila jajce s skledo vred.) Mlinar je prišel v mlin; v vsakem kolu je stala vreča, na vsaki vreči je sedela po ena mačka, vsaka je imela zraven sebe tri mlade mačice. Koliko nog je bilo v mlinu? (Samo dve, namreč mlinarjevi; mačke pa imajo tačice.) Nek?!, kar Se nihče ni videl. Lampretov Tine se je zadnjo nedeljo hvalil v domu, da zna pokazati nekaj, kar še ni noben človek videl in kar noben človek nikoli več videl ne bo. Vsi so ga neverjetno gledali. Gostičev Jaka in Curnov Tone pa sta naštevala najbolj čudne stvari, ki naj bi jih Tine pokazal, a vselej je ta odmajal z glavo, da sta se ta dva končno tudi že naveličala. Tine pa je zmagoslavno vprašal, če še kdo drugi kaj vd. Vsi so molčali. Sedaj pa je Tine vzel iz žepa nož, iz drugega pa oreh. Razklal je oreh, izluščil iz njega jederce ter ga pokazal vsem v dvorani: »Tetra-le jederca še nikdar in nikoli ni nihče videl« Vsi so se zasmejali, a morali so pritrditi. Tine je pa zdaj vtaknil jederce v u?ta in ga je gladko pojedel: »Tako, tega jederca tudi nihče nikoli več videl ne bo.« Vsi so Tineta hvalili, da je stvar prav/ dobro pogodil. Začeli so razmišljati, kaj bi se še dalo t ko narediti. Iz vsake vasi je imel eden fantov svoj načrt. Ko so prišli domov, je vsak po večerji povedal in pokazal svojo umetnost. Storite tudi vi tako! V VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«! Zgodbe iz jesenskega gozda. m. Samotno je postalo v ježevi družini, ko je odšla mladina. Mati ježevka je samevala v brlogu; edino razvedrilo ji je bilo, da je pripravljala spalnico in jo nastiljala s toplim suhim listjem. — Saj mogoče ste o kdaj srečali v gozdu kako je, težko ob-ožena z listjem koracala proti domu, kakor da se vali kopa listja ... Očetova edina zabava pa je bila pipa. Vesel, da je še vedno nekaj toplega soln-ca, je prisedel k mušnici na solnce — mati ga je namreč hitro spodila iz spalnice, da ]i ne zaneti ognja v hiši. Pa sta sedela v mahu in pafala svoji pipi ter se zraven razgovarjala o vseh svetovih n ;vicah. Posebno jima je šla k srcu ta, da se solnce kmalu za dolgo poslovi in se začno slabi časi. Kakor, da jima pritrjujejo, so se sklanjale trave vedno niže ... Morebti pa je bil še kakšen drug vzrok. Kdo ga ve? IV. Kakor sta prerokovala jež in mušica, se je zgodilo: solnce se je skrilo za oblake in ni ga bilo ves teden na spregled. Saj veste, kako je tedaj dolgčas! Tudi ježu je postalo dolgčas; ni mogel zdržati doma, ker mraza pa še vendar ni bilo, četudi je že tretji dan deževalo. Razprostrl je dežnik in odšel na sprehod. Ko tako hodi po gozdu, ga sreča hrošč, ki je šel tudi na sprehod. Vi ne veste kako se je prestrašil ježa! Zakaj neki? Vendar se je opogumil in vljudno pozdravil: »Striček če me ne pohrustate, vam voščim dober dan! Sicer bo res že kmalu poldne in čas kosila, vendar računam z vašim dobrim srcem, da me ne boste. Če ! vam je prav, se kar posloviva, da se kaj ne | premisliva. Z Bogom!« Ali mar veste, zakaj se je hrošču tako 1 mudilo? Ježevi so se kmalu nato zarili v toplo listje. Hrošček pa je poginil.