Uredništvo: Schillerjeva cesta štev. 3, na dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. NARODNI DNEVNIK Stev. 121. Telefonska številka 65. Celje, v soboto, dne 29. maja 1909. Upravništvo: Schillerjeva .cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12"50 četrtletno ... K ti'30 mesečno ... K 2'10 Za Seait ijo: celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30"— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Čekovni račun 48.817. Leto I. Pisma o koroških Slovencih. i. Zadnja leta je vsa slovenska domovina polna „koroške tuge". Oficijelni zastopniki koroških Slovencev so poročali o obupnem položaju koroškega slovenstva in verjeli smo. Poročali so, da so v svoji^sredstvih preslabi proti navalu nemštva, da torej umirajo. „Umirajoči vas pozdravljajo!" Jokali so in vsi narodnočuteči smo jokali z njimi. Saj se nam jemlje lep del naše domovine, tujec nam grabi oni del slovenske zemlje, kjer se je odigral najstarejši in za nas, ki smo s malim zadovoljni, slavni del naše zgodovine. Tako je bilo in tako bo ostalo, dokler bomo slepo verjeli „oficijelnim" zastopnikom slovenskega Korotana, ljudem, ki se zbirajo krog celovškega „Mira", oziroma v „Katoliškem gospodarskem in političnem društvu za koroške Slovence"! Pa zgodilo se je že in se bo v bodoče brezdvomno zgodilo vedno večkrat, da gredo ljudje v Korotan, ki se hočejo na lastne oči prepričati o koroških razmerah. Mnogi so se sicer vrnili, ne da bi nam prinesli drugo, ko še več koroške tuge, s katero smo že itak dovolj založeni. Vračali pa so se tudi že možje, dalekovidnejši, ki si na Koroškem niso ogledovali le obcestnih in pokopališčnih napisov, ki niso opazovali le načina govorjenja po gostil-aah, ki niso hodili po informacije le v farovže, temveč ki so skušali analizirati tudi „nemštvo" in „nemške" zahteve, izvirajoče iz „nemškutarjev", ter n a č i n koroške slovenske politike. Tako je prišlo, da smo že tuintam slišali resne besede, seveda ne preostre, ker bi storil smrten naroden greh, kdor bi si drznil dvomiti, da slovenski koroški voditelji ne delujejo absolutno pravilno. Toda upajmo, da nastane sčasoma iz resne ostra, kritična beseda! Iz besede pa tudi meso! Letos so se vršile v koroški deželni zbor volitve. Vsled novega volilnega reda, kakor vsled mnogih besed, s katerimi so koroški Slovenci sami slavili v zadnjih letih vsak košček svojega narodnega dela, smo bili po vsem Slovenskem radovedni na izid volitev. Z velikim zanimanjem in navdušenjem čiste bratske ljubezni smo se ozirali v Korotan. Toda že precej v začetku volilnega boja smo opazili stvari, ki so v marsikaterem ljubitelju koroških bojevnikov vzbudile začudenje in ogorčenje. „Mir" je prinesel oficijelen oklic na volilce in oficijelno listo kandidatov. Toda glejmo: „Mir" ni klical v boj za slovensko narodno stvar, temveč pozival je volilce, da „oddajo glasovnice za sledeče slovenske in nemške krščansko-socijalne kmečke kandidate". Naštel jih je deset, pa tako, da nisi vedel, kateri je Slovenec, kateri Nemec. Moral si vzeti v roke nemške liste, ako si se hotel o tem zanesljivo poučiti. Tako so torej postopali. Mislim, da je to taka politika, ki nikdar ne more vzbujati nezavedne narodne manjšine, temveč je edino pripravna, da vzame ljudstvu še zadnje drobtinice odporne sile proti nemštvu. Pa prosim: v najoficijelnejših pozivih so si upali postopati tako. Kaj se je moralo goditi še le zunaj po deželi v agitaciji sami, kise ne vrši pr e d j a vn o st j o! Ce je kdo na Koroškem prepričan, da taka politika pospešuje narodni razvoj koroškega slovenstva, se pač prokleto moti. Naj preštudira kos psihologije! Najzanesljivejši okraj je bil oni, v katerem je prodrl Grafenauer. Proti Gra-fenanerju se je pojavil kandidat v osebi Leopolda Pristova, župana v Prevaljah. O tem možu sem čital v „Miru" že mnogokrat, da je strasten nemškutar, hud nemški nacijonalec. Po končani deželnozborski volitvi sem prišel po opravkih tudi v Prevalje. Grem skozi Far-novas in najdem na nekem poslopju v neposredni bližini župnijske cerkve dva velika tiskana lepaka. Eden slove približno sledeče: Der einzig richtige kandidat ist Franz Grafenauer. Arbeiter! Landwirte! itd. itd. Der Wahlausschuß! Drugi pa slove približno sledeče: „Veliki živinski sejem se vrši v Prevaljah dne tega in tega itd. Župan prevaljski". Stal sem dolgo in zrl v ta lepaka. Zares „tužni Korotan"! Slovenci so torej agitirali za nemške kandidate, za našega narodnega kandidata pa se je agitiralo v najbolj narodnem okraju v nemškem jeziku. Ljudje bi sodili, da je to polovičarstvo, ki se da odstraniti s poukom. Pa t«ka sodba je le tolažba mesto priznanja, da nimamo opraviti s polo-vičarstvom, temveč z načeli. Izrekel sem s tem gotovo silno hudo sodbo, jako žal mi je to, » toda delam tako v najboljšem prepričanju. Niti najmanj ne dvomim, da je starejša generacija koroškega duhovništva bila odločno narodna, v tem oziru celo vzorna. Nihče ne dvomi na tem. Po vsem Slovenskem smo poznali tisto staro narodno duhovščino koroško in gotovo jih je še danes ogromna večina ljudij po Slovenskem, ki živijo v trdni veri, da je tudi današnja koroška duhovščina takšna, kakor ona iz prejšnje dobe. Pa žalibog, silno se motijo. "Ne vem, kako bi si človek razlagal naglo izpremembo, ki se je izvršila v tem oziru, toda dejstvo je, da je mlajša duhovniška generacija na Koroškem ravno tako zagrizeno klerikalna, kakor ona na Kranjskem ali Štajerskem. Imamo še nekaj starih in starejših fcakovnikov na Koroškem, ki se z mladimi ne strinjajo, toda ti zna- čajni možje so že v manjšini. Nekako takrat, ko je prišel na Koroško dr. Brejc, ta v slovenski koroški politiki skrajno nesimpatična prikazen, se je pričel preobrat in danes smo na tem, da je mlajši koroški duhovščini kle-rikalizem namen, narodnost pa ji je le še sredstvo. Tako se spreminja duh časa! Dokazi slovenskega klerikalizma koroškega: „Mir"; „Katoliško gospodarsko in politično društvo"; zavezništvo s kranjskimi klerikalci v p o-političnem in gospodarskem oziru; najzagrizenejši kranjski klerikalci so agitirali pod zaščito koroških slovenskih voditeljev po Koroškem; Korošci sami so si celo drznili poseči v volilni boj na Štajerskem povodom zadnjih deželnozsorskih volitev, seveda le v prilog štajerskim klerikalcem; zavezništvo, celo najožje prijateljsto z nemškimi klerikalci itd. Mislim, da je dokaznega gradiva dovolj. Dokazalo se je tudi, da so slovenskim klerikalcem celo na Koroškem nemški klerikalci stokrat ljubši, nego slovenski naprednjaki. Torej isto, kar opažamo pri klerikalcih tudi povsod drugod. Samo da v takih razmerah narodna stvar diugod ne more trpeti tolike škode, kakor ravno na Keroškem, koder se poslužujejo klerikalci danes ravno najprimernejših sredstev za popolno uničenje koroškega slovenstva. Klerikalizem stavi povsod enake zahteve. Največja zahteva je brezpogojna pokorščina duhovščini. Na Koroškem si klerikalci vrhutega domišlju-jejo, da so tudi iz narodnih razlogov upravičeni zahtevati isto brezpogojno pokorščino, češ, kratkomalo treba le naše zapovedi in nemške nevarnosti ne bo več. Kako so naivni! Po celem svetu se opaža proti klerikalnim zahtevam hud odpor. Na Koroškem, v slovenskem delu dežele, pospešujejo ta odpor z vsemi silami nemški agitatorji LISTEK. Izlet gospoda Broučka v 15. stoletje. 69 Poslovenil Dalje. češki spisal Svatoplnk Ce eh. Stanko Svetina. XI. Hetman Hval je stopal naprej, Koranda pa se je držal za njim ob strani nastopivšega Taborita in mu je razkladal svoje nazore o odpravi posta, cerkvenih praznikov, latinščine pri maši, molitev za mrtve in druge dele nauka taborskega. Gospod Brouček je postajal čim-dalje bolj raztresen poslušalec, niti plamene muke vie, ki jih je odpravil duhovnik z obširnimi dokazi v kraljestvo bajk, ga niso mogle razgreti in na tihem je pošiljal dolgočasnega tovariša nekam v sosedstvo vie. Zakaj Koranda mu sploh ni bil simpatičen. To suho telo, bled obraz, svetlikajoče oči in k temu še ogromni meč ob boku — ne, to ni bil tovariš po okusu gospoda Broučka. Pravi duhovnik, je za- > v(t me , mrmral sam zase. Duhovnik je naenkrat pretrgal svoje razkladanje, vstavil se je in je uprl nanj svoje plameneče oči tako ostro, da se je naš junak od strahu stresel. „Zakaj me tako čudno gledaš?" ga je vprašal Koranda strogo. „I nič, častiti gospod — je izgovarjal v zadregi gosp. Brouček. „Samo pomislil sem, kak ogromen meč imate pri pasu." „Zdi se mi, da mi hočeš iztikati oči z mojim mečem?" je zaklical duhovnik. „Jaz — vam — jaz ti, jaz oči iztakniti — ?" je jecljal ves zmešan naš junak, ki seveda še slutil ni o staročeški frazi, v kateri „iztikati nekomu z mečem oči" pomeni ravno isto kakor v novočeščini „očitati". „Vedi, da si sicer tudi jaz pripašem mec v dobah, ko more morda eden sam mož odločiti sveti boj za postavo Gospodovo", je govoril Koranda slavnostno; „toda ko bi prišla največja sila in bi se roke moje, božji službi posvečene, oskrunile z ljudsko krvjo, nikdar več bi se ne dotaknil keliha z dragoceno krvjo Kristusovo!" (Stari letopisci nas poučijo, da se je Koranda v resnici držal besed, ki jih je rekel gospodu Broučku. Ta duhovnik taborski, ki je pri spominskem shodu pri Križku prvi govoril ljudem, da je potrebno, da bi ne hodili s popotniško palico, ampak z mečem v roki ; ki se je mndil v krepki bitki pri Gudomeru in v več drugih bitkah; ki je tako goreče vodil oboroženo ljudstvo na samostane; katerega je imenoval še mnogo pozneje Enej Silvij, ko se je sešel z njim že starcem v Taboru „staro hudičevo orodje": ta Koranda je prenehal že tedaj, leta 1420. do svoje smrti služiti maše zato, ker je na PFibenicih z drugimi branil in je valil kamenje iz stolpa doli na sovražnike in ker je menil, da je pri tem spravil nekoga iz sveta.) Po epizodi z mečem je nadaljeval duhovnik svoje verske razlage: toda gospod Brouček ga je že nehal poslušati. Njemu so bile na misli druge stvari. V začetku je z veseljem stopal navzgor proti vrhu, toda čim višje je prišel, tembolj se je kesal. Zakaj prihajale so mu na misel vse resnične in neresnične dogodbe o Žižku: ti žeblji, ki jih je baje grozni slepec zabijal v duhovniške tonzure, te žrtve, ki jih je baje lastnoročno ubijal s kijem in druge, ki jih je dal v neki zakristiji žive zažgati in drugo. Gledal je torej s tesnobo na trenotek, ki se je bolj in bolj bližal, ko ga predstavijo strašnemu vodju Taboritov. Na grebenu gore, na samotnem kraju njenem, k Prsgi obrnjenem, je stala štirioglata, lesena stavba s strel-bami, z zidovji iz kamna in gline, kakor tudi z jarkom. Potniki so zavili pod to stavbo na zadnjo, južno stran gore, k sedanjemu Žižkovu obrnjeno. Odtod je bilo že videti tndi drugo leseno stavbo, tudi na grebenu gore, v precejšnji oddaljenosti od prve, proti vzhodu postavljeno in ravno tako z zidovjem in z jarkom obdano. Poleg nje se je dvigal nekak stolp na koncu enega izmed ograjenih vinogradov, ki so pokrivali to južno stran. Dalje prih. Čisto dobro so spoznali na kak nenaraven način skušajo klerikalci reševati narodnost. Uvideli so, da jim je treba delati le proti klerikalizmu, potem bodo imeli tudi v svoji nemškonacijonalni agitaciji uspehe, kajti slovenske, narodne napredne politične organizacije ni, torej bodo želi le protiklerikalni Nemci sadove koroškega slovenskega protiklerikalizma. Tako so se razvijale nove razmere. Duhovščina se je razvijala v smislu pristnega klerikalizma, Nemci pa so izrabljali odpor, ki se povsod pojavi proti klerikalizmu. S tem smo dobili na Koroškem vrsto novih ljudij. Onih, ki dajejo danes pri raznih volitvah največ glasov za protislovenske kandidate. Klerikalci jih imenujejo nemškutarje ali nemškonacijonalce. Meni pa se zdi, da klerikalci s takimi poročili poročajo neresnico! Žalibog jih je mnogo med temi „nemškutarji", ki so res že prepričani politični pristaši nemštva, katerih torej ne bo več mogoče pridobiti za slovenstvo ali pa le z veliko težavo, toda še več jih je med njimi, ki danes niso nič druzega, kakor le proti-klerikalci in ki volijo z nemškutarji ne radi tega, ker bi bili sami nemškega duha,temveč edinole radi tega, ker smatrajo v politiki za svojo glavno nalogo boj proti klerikalizmu. Za drugo se ne brigajo, ker so narodno nezavedni ali pa premalo zavedni. Te ljudi pa se da pridobiti in sicer spomočjo slovenske napredne pol. organizacije. Politična kronika. d Nemški naval na Galicijo. V zahvalo za verno zavezništvo Poljskega kola z nemškimi strankami v avstrijskem parlamentu so izdali vsenemci proglas, v katerem pravijo: „Gališko nemštvo pomeni za sovislost nemštva v vzhodni Evropi neizmerno mnogo. Ako bi se 200.000 galiških Nemcev popolnoma zgubilo v poljskem narodu, bi bila to za Nemce v Bukovini in v Šleziji prav občutljiva zguba. Buko-vina ima že danes popolnoma nemški značaj, čeprav znaša število tamošnjih Nemcev samo 70 tisoč. Černovice so nemško vseučiliško mesto! Nemci v Bukovini, večinoma priseljenci iz Galicije, so v ozki zvezi z Nemci iz Galicije in ako bi se ti pogubili, bila bi to tudi poguba bukovinskih Nemcev itd. Ne samo za Avstrijo temveč tudi za Nemčijo je skrajno potrebno in zelo važno, da bi Galicija ne postala trdnjava polonizma ter da bi nemški vpliv, kateri je nosil stoletja nemški vpliv in nemško kulturno delo celo na južno Busko in Rumunsko, ne bil lahkomiselno žrtvovan. Vsenemški proglas končno poziva nemške zastopnike v Lvov na posvetovanje, da pripravijo ozko zvezo in organizacijo karpatskega nemštva! To je v resnici krasen odgovor na razne govore šlahčičev o potrebi poljsko-remške zveze v vladni večini. Upamo, da bo vsaj en del Poljakov končno spregledal in spoznal vrednost te zveze. d Izvrševalni odbor nemških strank je izročil vladi memorandum proti razdelitvi avstro-ogrske banke in proti podobnim koncesijam Ogrski, na škodo avstrijskih interesov. V tej spomenici je pa tudi pasus, ki pravi, da je koncesija ogrske banke za Bosno dovršeno dejanje in se da iz tega sklepati, da nemške vladne stranke ne bodo v tem vprašanju nič več storile, da bi se ta krivica na kak način popravila. d Deželni zbori bodo sklicani v zgodnji jeseni na daljše zasedanje. d Avstrija se bode oficijelno udeležila italjanskih razstav leta 1.911, da tako odlomi ost vsem agitacijam proti trozvezi. Tako poroča „N. Wiener Tagblatt." v Ogrska kriza. Y zadnjem mini-sterskem svetu so člani stranke neodvisnosti izjavili, da ne opuste svoje zahteve, naj se vstanovi samostojna ogrska banka. Stranka neodvisnosti bode začela agitirati za to, da se začne po vsem Ogrskem bojkot proti avstrijski industriji in avstrijskim kopališčem. To bode madžarski odgovor na avstrijsko stališče v sedanji krizi. Za bojkot bodo agitirali tudi vsi poslanci na ljudskih shodih in na shodih volilcev. Turčija. Prejšnjega velikega je vezirja Kiamilpašo so zaprti; vlada je izdala povelje zapreti amenskega metropolita v Adani, ker je baje sokriv na zadnjih nemirih. v Nemštvo v Bosni. l. oktobra je začela gostovati v Sarajevem neka nemška gledališka družba. Delajo se priprave za ustanovitev stalnega nemškega gledališča v Sarajevem. Nemci zahtevajo, naj se njih gledališču nakaže deželna p odpo ra. Za domače prebivalstvo niti ljudskih šol ni — nemškim prebivalcem pa naj bi se na deželne troške vzdrževalo celo gledališče! Večje nesramnosti si človek ne more misliti. Dnevna kronika. o Ogrski paromlini ustavijo pri-čenši s pondeljkom za nekaj časa delo. o Gospodarska razstava za 1.1909. se otvori danes v Pragi. Daljše poročilo o tej razstavi priobčimo tekom prih. tedna. Razstava bo otvorjena samo do 6. junija. o Manifestačni shod češkega uradništva na Moravskem se pripravka za prve dni meseca junija. Prir'èdi ga „Zveza čeških uradniških društev" s sedežem v Pragi. Govorilo se bode med drugim o „socijalnem stališču češkega uradn. na Moravskem in v Šleziji" ter o splošni organizaciji češkega uradništva. Organizacija slov. uradništva — ako smemo vobče govoriti o njej — je pa šele v povojih — na hvalo glaso-viti slovenski indolenci. Dopisi. v Iz Slovenjgradca. Pri dežel nozuorski volitvi iz kuri j e nemšku-tarskih trgov in mest dobil je nemški nacijonalec Langer tukaj 53 glasov Dr. Gv. Sernec samo 4 glase. Če se pomisli, da je ves nemški mestni aparat z vsemi policaji in mestnimi odborniki delal za Langerja, se ne moremo čuditi, ako je dobil ta toliko glasov; Sramota pa je za Slovence, katerih je v volitvenem imeniku 22 vpisanih, a so se vdeležili volitve samo trije, ker en glas smo dobili od pravičnega Nemca. To je vnebovpijoče in sramotno za Vas voliice. Med temi se nahajajo tudi odlični Slovenci, ki so se pri volitvi poskrili ali zlezli pod klop. Boje se zamere pri nemškutarjih. Mogoče je pa tudi, da so na predvečer pri neki klerikalni veselici v Staremtrgu in pri „Liedertafel" v Gollovem nemškem domu", slovesno prisegli, da ne bodo šli drugi dan na volišče za Slovenca ? Škandal in neodpusten greh je ta brezbrižnost in malomarnost! Ali greste rajše na „Liedertafel" (v nemško hišo), katere čisti dobiček je bil namenjen „Südmarki" iu katere motto je bil: „Froh im Leben, wahr im Wort, Frei und deutsch an jedem Ort", kakor pa da javno na volišču in med svetom poka-žete, da Slovenci v Slovenjgradcu še živimo ? Tako pa nas sploh več ne morejo smatrati za žive. Ali ne bi bilo lepo, ako bi se bralo, da je skoraj polovica volilcev tukaj Slovencev (22)? Če se nemški uradniki, učitelji, obrtniki smejo volitve, katera je itak tajna, vdeležiti, zakaj iste pravice Slovenci ne bi izrabljali, saj smo ravno taki državljani kakor oni ? Nemško je baje volil med drugimi tudi Slovenee Marčič, tesarski mojster in zastopnik Banke Slavije. Od koga pa on živi ?r Ta človek pošilja tudi svoje otroke v nemško šolo. —Dalje je volil Langerja tudi okrajni načelnik Günther, lectar in zalagatelj slovenskih župnikov s svečami. Ta je bil svoj čas strasten soci-jaldemokrat, se je prelevil potem v klerikalca in vodi sedaj v mestu kot nemškonacijonalni mestni odbornik tndi tako politiko. A na deželi se dela Slovenca in pomaga duhovnikom in drugim zve-zarjem pri agitaciji za zvezarske poslance. On je tudi v splošni kuriji popisal svojim slovenskim uslužbencem glasovnice za nemškega nacijonalca Krala! (Odtod torej srčne simpatije mariborskih duhovnikov, kateri so letos obžalovali, da Giinther.ni kandidiral na „narodni" zvezarski program!) Ali ni ta lep značaj ? Sedaj se mi pa že gabi, da bi še več takih slučajev pisal. Sicer pa živimo itak že v 20 stoletju! b Iz Ljutomera. Pretekle volitve so nam pokazale, v kaki temi še žalibog tava naše ljudstvo. Takozvana „kmečka" zveza nam je postavila cel panoptikum poslancev, ki bodo po vsej pravici zbujali v Gradcu senzacijo — toda čez senzacijo pač ne bodo prišli. Kaki ljudje so to, beremo v številki 114. „Nar. Dnevnika". Toda niti ta „zmaga" ni zamogla ustaviti klerikalnega pso-vanja in obrekovanja. Tako mrgoli v številki 60. mariborske „Straže" polno lopovov in liberalnih falotov. „Kmetje" dr. Verstovšek, Cenčič, „nadrevizor" Pušenjak e tutti quanti hočejo namreč na tak način dokazati svoje kmetstvo. Bili ste svoj čas navdušeni liberalci, ali ne zvenijo „Stražini" faloti tudi v vaših ušesih?! Kaj ne, č. g. dr. Kovači č, dokler bodo zvezarski listi in krščanski duhovniki poštene ljudi imenovali lopove in falote, še vera ni v nevarnosti?! Naš Ognjeslav Škamlec tudi po vsej sili hoče, da bi postal ,. Sokol" protiverski. Ponižal se je še tako daleč, da je kot kak policaj izpraševal naše fante, ali se v „Sokolu" kaj pioti veri ali pa celo proti njemu govori. Težko je sedaj vedeti, kaj je več: on ali vera? Posebno „šarf" pa ima na našega pod-starqsto, kateri noče upogniti svojega tilnika pod njegov' jàitèm, dasiravno je -kmet — kaj ne, Ognjeslave, ljudje so pač res včasih „svojeglavni" in si upajo celo z lastno glavo misliti! — Da bodo č. g. Škamlecu nadaljna taka dobrohoteča izpraševanja „prišparana", mu naravnost povemo, naj si ne do-domišljuje, da bi „Sokol" že tako nizko padel, da bi zgubljal radi njega svoj dragoceni čas. Tudi ni v sokolskih vrstah običajno obrekovanje in opravljanje, kakor v njegovih organizacijah! Nalovil še je najbrž premalo fantov za svojega „čuka", ki bi se nehoté moral ponašati z odpadki našega „Sokola"! Za časa volitev je imel „častiti gospod" celo reklamno podjetje; cerkveni zidi nosili so njegove lastnoročno pisane „telegrame" s podpisom: Kmečka zveza — Oroslav Škamlec, kaplan. In naši zaslepljeni kmetje so še vedno tako naivni, da mislijo o kaplanih, da so tudi kmetje. • i Pa tudi na drugih poljih so naš č. gospod zelo agilni. Čujte in strmite: celo z zrakoplovstvom so se že pečali. To pa je bilo tako: Ker gospod že v principu niso za „balon", so se odločili za letalni stroj, ki ima po mnenju strokovnjakov boljšo bodočnost. Ker pa v Ljutomeru ni bilo motorja na razpolago, sa je oponašal Pihlarov Hanzek, ki je v farovžu za ekonoma. Torej „motor" si je spravljal v vili gospoda dekana jabolka; gospodu Ognjeslavu pa to ni bilo prav, ker hoče imeti vrhovno komando on, ne pa g. dekan. S primernimi besedami in mehaničnimi „pu-ferji"' pa se je užgal bencin v „motorju" — in Ognjeslav so se hitro pripeljali čez stopnice na dvorišče. Seveda je bil sestop malo neugoden, kot je pač v prvem štadiju zrakoplovstva že v navadi. Mogoče se bo kmalu našel še močnejši „motor", ki bode gospoda Škamleca odnesel za vedno iz našega kraja. Gotovo bo takrat mačja muzika še dosti prijaznejša kot svoj čas pri Sv. Antonu v Slov. goricah. Hongapaj. Štajerske novice. . o Kdo. j e dolžen odložiti mandat? Dr. Korošec je objavil v zadnjem „Slov. Gosp.", da je dobil v 119 občinah in sicer najzagrizenejših klerikalnih občinah skupno 2641 glasov. Dr. Koroščev volilni okraj pa ima 363 občin. Dr. Korošec je zamolčal torej izid volitev v 244 občinah. Zamolčal je tudi število vseh volilcev njegovega volilnega okraja. Zakaj? To vsakdo uvidi. Okrajna glavarstva Maribor, Ptuj, Ljutomer in Konjice imajo gotovo okoli 20.000 volilcev v splošni kmečki skupini. Če je dobil v najzanesljivejših 119 občinah dr. Korošec le 2641 glasov, po naših poročilih v ostalih 244 občinah ni mogel dobiti skupaj 2000 glasov. V celem okraju je torej dr. Korošec mogel doseči k večjemu 5000 glasov. Kaj je to proti 15.000 do 20.000 glasom, ki so bili v okraju na razpolago ? To je kom* j 25 odstotkov! Mogoče je pa, da dr. Korošec še toliko glasov ni dobil in je prav verjetno, da se ne motimo, če pravimo, da je dobil dr. Korošec sploh le 20 odstotkov vseh glasov. In tak vodja stranke si ne upa niti objaviti, koliko glasov je dosegel! fjpa si kljub očivi^ni nezaupnici pogumno držati se mandata! Upa si pozivati Robleka in Ježovnika k odložitvi mandatov, ki imata za seboj zaupanje 70 odstotkov vsega volilstva! Komedijant! o Pojasnilo. Začetkom letošnjega leta smo objavili iz peresa našega odličnega somišljenika nadučitelja gosp. Peska vrsto člankov o krivicah, ki se gode učiteljstvu v gmotnem oziru. V enem delu teh izvajanj se je bavil pisatelj s plačilnimi razmerami in službenimi predpogoji uradništva. Kakor je g. Pesek v posebnem članku san pojasnil, ni imel namena biti žaljiv, kar mu lojalno verujemo. Vendar se je več naših odličnih naročnikov vsled vsebine dotičnih mest spisa gospoda nadučitelja Peska čutilo užaljenih. — Ker nam nikakor ni ljubo, da bi cenjeno nradništvo moglo mieliti, da k»~ koršnokoli žalitev istega odobrujemo, danes vstrezamo želji prizadetih krogov in izjavljamo iz lastnega nagiba, da v članku „XI.—VIII. plač. razred državnih uradnikov in učiteljstvo" niti pisatelj niti mi nismo imeli najmanj namena gg. državne uradnike izhajajoče iz vrst takozvpnih certifikatistov žaliti, ker jih smatramo jednakovred-nim njihovim kolegom necertifikati-stom. S tem je smatrati zadevo z obojestranskim sporazumljenjem kot častno končano. b S „skupnim slovensko-nemškim gospodarskim delom" slepari še zmiraj ptujski „Štajerc" svoje kaline, katerih je pa sicer že prav malo, kakor kažejo zadnje deželnozborske volitve. Čudno je namreč pri tem „skupnem gospodarskem delu" le to, da se Nemci pri tem obogatijo. Slovenci pa ubožajo. Vzgledov ne bodemo navajali več ko enega: nemška zveza kmečkih zadrug v Gradcu se je lansko leto pri nakupovanju vin pač ozirala na nemške barone in meščane, kmete pa je popolnoma prezrla, tako da ima marsikateri še sedaj vino v kleti. In tako gre pri sadju in povsod. To pa, da nemški barantači in kramarji ogoljufajo naše kmete pri prodajanju živine in kmetijskih pridelkov vsako leto za sto-tisočake — se more imenovati pač le pri „Štajercu", ki je glasilo teh ljudskih pijavk, „skupno gospodarsko delo". d Ženski oddelek „Celjskega Sokola" začne telovaditi z začetkom junija. Blaeo za telovadne obleke ima v zalogi g. Karol Vanič. Telovadne ure se bodo uredile po razmerah tako, da bo omogočena redna udeležba pri telovadbi telovadkam iz vseh slojev. Kedaj bo prva vaja Ž. o. C. S. naznanimo takoj, čim se bodo telovadke preskrbele s telovadnim krojem. Na zdar! Odbor „Celjskega Sokola". d I. j arno telovadbo r Sokolskem doma priredi „Celjski Sokol" dne 11. julija t. 1. Ker bo to prva prireditev v Sokolskem domu, je pričakovati veliko ndeležbo z raznih strani. Brate telovadce opozarjamo, da redno pose-čajo telovadne vaje, da pokaže že prva naša javna telovadba v Sokolskem domn napredek Celjskega Sokola. Vse brate Sokole pa pozivam tem potom: Pridobivajte Sokolu novih članov in novih telovadcev! Naprej Sokoli! a Za Narodni [sklad in za „Sokolski dom" sta o priliki neke po posredovanju g. dr. Božiča sklenjene poravnave prostovoljno položila gospod E g i d i j in gospa Marija Vihar, nar. gostilničarja v „Skalni kleti" pri Celju, po 4 K, skupaj 8 K. —Hvala! Za narodni sklad so darovali: Učiteljstvo ptujskega okraja našteje „petindvajset" za nesramne napade v „Straži" in „Slov. Gosp." 2510 K; Lovro Petovar, Ivanjkovci 10 K; Fr. Černelč ml., Sv. Peter pod sv. gorami, nabral 10 K; dr. Knnej Ferd. za prodane bloke 20 K; vesela družba v gostilni pri Ploju na Bregu 4'30 K; poravnava Zdolšek-Lubej (Dr. Kalan) 10 K; poravnava Okorn-Boben (Dr. Karlovšek) 10 K; Jožko Rajh, nabral v Veržeju 16'06 K; Krotky, nabral na učiteljskem zborovanju v SI. Bistrici 4 K; Dr. Janko Sernec, Celje, izgubljena stava 5 K; Ivan Ceplak, Gornjigrad, 2 K; Milan Detiček, nabral v Nar. domn v Celju 3'30 K; kvartavci v Nar. domu v Celju 1'40 K; Ferdo Pirnat, Gradec, 2 K; Josip Zupan, gost. Podsreda, 5 K; Dr. Spesič, Središče, 8 K; Jakob Zadravec, Središče, za prodane kupone 6'80 K; Egid Vihar, Celje, 4 K; Tušak, Polzela, 3 K; Mart. Kolšek, čevljarski mojster v Celju, 1 K. Iskrena hvala požrtvovalnim narodnjakom.' Prosimo nadaljevanja! a Na binkoštno nedeljo bo zanimiv burni v Celju. Nastopile bodo tudi stare hiše, kakor je čuti med njimi bo zastopan tudi dr. Kovačič s triglavansko čepico, za par mu pa bo Hans Woschnagg v sokolskem kroju. To bo špas za nemške frajle! a Burševske slavnosti v oelju. Danes že pozdravljajo iz nekaterih hiš frankfurtarice razsekane in skrokane obraze, katerih se bode baje nabralo do tisoč danes in jutri v Celju. Nemško uradništvo, trgovstvo in obrtništvo se pripravlja na slovesen sprejem „dragih" gostov, bijoč s tem v obraz svojega slovenskega kruhodajalca-Graški listi tudi odkritosrčno priznavajo izzivalni in hujskajoči namen cele prireditve. Burši prihajajo k nam kot sovražniki in pripisovati je le dobri vzgoji naših ljudi, da jih ne sprejemajo kot takih. Navzlic vsemu za modernega človeka smešnemu ne ceremonijelu, kateri se bode razvil te dni po celjskih ulicah, imajo slavnosti resen namen podžgati celjsko nemštvo k novemu boju, k osvajalni politiki izven celjskih zidov. Slavnostni kroki in lepe govorance same na sebi ne bodo sicer ničesar napravile; poskrbeli bodomo tudi, da bodo imeli celjski udeleženci precejšnjega mačka; vendar pa vzbujajo te govorance odmev v nemškem svetu — in tam nam je računiti s tisto realno silo, ki brani, da ne moremo doseči niti prepotrebnih ljudskih šol v mestu. S tako reklamo hočejo celjski Nemci doseči, da se ne pozabi „das bisschen Cilli". Sila izziva proti-silo: upamo, da bode slov. zastopstvo tudi pri prorač. govorih v drž. zboru upoštevalo „das bisschen Cilli" in uravnalo svoje postopanje po njem. Zaplenjeno! a Na poslopju e. kr. davčnega urada in državnega pravdništva visi danes frankfurtarica. S tem predrznim izzivanjem se bodemo bavili še na drugem mestu. a Burši so sinoči brez povoda napadli neko slovensko gospodično. Cast nemškim junakom! V slovenskih krogih vlada zaradi tega veliko razburjenje. Zahtevamo izdatne brambe! Zaplenjeno! d Na srednjih šolah se konča letos šolsko leto v četrtek, 8. julija, in bodo isti dan tudi vzprejemni izpiti za prvi razred. o „Zveza narodnih društev" bo imela vkratkem v Celju svoj prvi redni občni zbor, na kar cen j. društva opozarjamo že sedaj. b Celjski magistrat je dobil čedno darilo za binkoštne praznike. Gospod P. Majdič je namreč tožil magistrat za odškodnino vsled izgube nekaj vodnih sil, ker odvaja celjski vodovod iz istih studencev vodo, iz katerih izvira Hudinja. Namestnija mu je prisodila 1500 kron, poljedelsko ministerstvo pa 4000 kron. Radovedni smo, ali bode danes kdo izmed nemških mestnih davkoplačevalcev pri komerzn napi županu Jaborneggu na tem uspehu? Najprej izguba okrajevih 80 tisočakov sedaj Majdiču 4 tisoč, morda pride še kaj. Pa kaj to — da smo le nemški o Volitve v laški okr. zastop se vrše prih. četrtek dne 3. jun., na kar še enkrat opozarjamo prizadete veleposestnike in občine. d Učiteljstvu! Marsikatera bistra glavica se nahaja med vašimi učenci Skrbite, da taki talenti ne gredo na rodu v izgubo, temveč da se jim da prilika višje izobrazbe na srednjih šolah! Opozorite že sedaj štariše, da se dečki lahko pripravljajo. d Prevaljski kaplani klobasarijo po klerikalnih listih o posojilnici v Prevaljah, katero je baje Zadružna Zveza v Celju po svojih zastopnikih ravnatelju Joštu in pot. učit. Stiblerju spravila v „nemške" roke. Na to ne sramnost odgovorimo prihodnji teden v posebnem članku. In sicer upamo, da odgovorimo tako, da bodo Slovenci tudi na tem prevaljskem slučaju spo znali, kakšni so „oficijelni" zastopniki koroškega slovenstva! o Ubili so v Suhodolu pri Pil štanju pred Kovačičevo gostilno štirje fantje tovariša in soseda Novaka. Raz bij ali so s cepinom, latami in koli po njem še, ko je bil že dolgo mrtev. Naša duhovščina bi si pridobila veliko večjo zasiueo, ako bi blažila surovost takih fantov, kakor pa da še hujska in draži mirne ljudi. a Kako so zmagali naši duhovniki. „Sloga" poroča iz ptujskega okraja: „Kaplan Zorko je podkupoval s celimi sodi vina pri svojih goricah v Samušanih kmečke volilce. Člani mladeniči" kršč. soc. zveze so pri Sv. Lenartu čakali s koli na nasprotnike, to nam poročajo kmetje sami. . Pri Sv. Tomažu je rekel dekan v cerkvi, „da je šel pod zastavo hudičevo, kdor je šel na dr. Plojev shod v Ormožu.." Pa — zmagalo je prepričanje našega dobrega kmečkega ljudstva, je pisala duhovniška „Straža". Bognedaj, da bi si kdo upal trditi, da duhovniško nasilstvo in volilne sleparije! o Tečaj za ponk slaboumnih otrok se priredi za štaj. učiteljstvo ob velikih počitnicah v Gradcu. o Točo so imeli minolo sredo tudi v Št.' Ilju pod Turjakom. Napravila je mnogo škode zlasti po vrtovih. Še več škode so pa naredili hudonrniki. o Izgubil se je mladi Alojz Munda iz Šalovec pri Središču. Odšel je zaradi domačih prepirov od doma in se še ni vrnil. d Radeckijev veteran. G. Ivan Žinko, na Libanji občina Litmerk pri Ormožu rojen 1823. obhajal bode letos svoj 87. rojstni dan. Služil je v c. in k. 9. lovskem bataljonu od 1843—1851 aktivno kot lovec in častn. sluga. V letu 1848 vdeležil se je ob revoluciji in 1. 1849. vojske v Italiji in je bil pri Sv. Luciji v ognju (v bližini mladega cesarja). Čeravno že tako star, je še precej čvrst — in še pride ob nedeljah eno uro daleč k maši v Ormož — le slabo že vidi. Svoje stare dni uživa v Loperčicah pri svoji hčeri in pri svojem zetu P. Zadravcu, kjer ljubeznivo za njega skrbijo. Poseduje tri kolajne. d Za Hnm in okolico se snuje p. kr. bojno društvo po najnovejših .pravilih. Pristopilo je že 64 zanesljivih udov. Društvo bode eno najštevilnejših na Sp. Štajerskem. o Poštni urad si želijo v trgu Veržeju že dalj časa. Enkrat se je že započela v tem oziru akcija, pa je zopet padla v vodo. Kje je državni poslanec Roškar? b Radovedni „Straži" smo vendar že imenovali klerikalne agitatorje za Krala, in sicer v Velenju in Slovenjgradcu. Ali hoče imeti še več imen? Moralne pridige od — Cenčiča na naš naslov pa so smešne. b Požar. V Zatoličah na Dr. p. je pogorelo v četrtek šestim posestnikom vse imetje. Škode je okrog 40.000 K. b Občinski vodovod v Trbovljah že funkcijonira. S tem so dobili občani zdravo pitno vodo. b Prestopi k protestantizmu v Maribora. Lani je prestopilo k protestantizmu v Mariboru 113 oseb; letos jih je priglašenih zopet 60. b Velika goba. V Arnovžu je pri nesel kmet v neko gostilno naprodaj gobo, ki je tehtala 1280 gramov. b Zadnje volitve v štajerski deželni zbor se vrše danes v velepo-sestvu. Zagotovljena je zmaga 12 usta-vovernim veleposest. poslancem, ki tvorijo del nemškonacijonalne večine v deželnem zboru. Klerikalni veleposestniki so tudi hoteli imeti v tej skupini svoje zastopstvo, a se jim ni posrečilo doseči kakega uspeha. b Toča je pobila minulo sredo po poldne okrog Sv. Lenarta nad Laškim trgom. Veliko škode je napravila tudi voda, ki je po nevihti drla v doline in odnesla mnogo rahle zemlje. Iz Cvena pri Ljutomeru. Minuli torek je izročilo ljutomersko društvo za r6jo žrebet prvi skupni pašnik za žre-beta na Štajerskem svojemu namenu Pašnik obsega 17 ha (okroglo 30 ora lov) in je razdeljen na 4 dele, katere se bode zaporedoma popaslo. Dosedaj je prijavljenih za pašo 30 žrebet po 55 '.S. pašniške odškodnine za glavo. Pašnik ima lepo lego; v jeseni in po zimi se ga bode pognojilo in v vsakem oziru zboljšalo. Ker je paša na prostem ve-ikega pomena za razvoj in zdravje žrebet, upamo, da bodemo s tem podjetjem še poboljšali svojo slovito konjerejo. K otvoritvi pašnika je došel sem predsednik štaj. konjerejske družbe vitez pl. lossmanit, podpredsednik iste družbe veleposestink Zech, okrajni glavar ljutomerski, mnogo konjerejcev in drugih gospodov, ki se za stvar zanimajo. b Ožje volitve na Zg. Štajerskem. Pri včerajšnjih ožjih volitvah v mestnih kurijah Judenburg in Murau sta izvoljena E. Kunz in dr. Leop. Link. Mariborske novice. Iz Maribora. Sokolski izlet. Skupni poldnevni izlet sokolskih društev v Mariboru, Ptuju in Sv. Lenartu, ki se je priredil dne 20. maja na grad Vurnerg, se je imenitno obnesel. Veliko število krepkih sokolov se je sešlo na gradu, katerega so si ogledali. Nato se je pričela v gostilni gosp. Goloba skupna prijateljska zabava. Izurjeni sokolski pevci so zapeli nekoliko narodnih in umetnih pesmi, tamburaški zbor „Ptujskega Sokola" pa je igral nazmes. Tudi za plesno zabavo se je poskrbelo ob spremstvu domače vur-berške godbe. Naglo je potekal čas in že se je dalo povelje „Mariborskemu" in „Ptujskemu Sokolu" za odhod v Ptuj, kjer se je priredil prijateljski Sokolski večer v „Narodnem domu". Kratke minute smo prebili v najkras-nejši zabavi, ker ni hotelo biti konca petju, tamburanju in raznim nagovorom. Zlasti nas je navdušila gdč. V. ki je govorila v dobro premišljenem govoru v imenu ptujskih Slovenk, obetajoč „Ptujskemu Sokolu" pomoč v boju za narod in slovansko stvar; ptujske Slovenke da so pripravljene stopiti v sokolske vrste. — Položil se je torej tega dne temelj ženskega oddelka „Ptujskega Sokola". Še enkrat je zadonel sokolski „na zdar!" po dvorani in mariborski sokoli so nastopili pot na železnico, s čim se je končal ta krasni Izlet Iz Maribora. Veseličniodbor opozarja vnovič na veliko veselico v korist družbe sv. Cirila in Metoda, ki se priredi v mariborskem „Narodnem domu" dne 6. junija. Veselice v tako velikem slogu se prirejajo v Mariboru le vsako drugo leto s sodelovanjem vseh slovenskih društev in dajejo družbi velike dohodke, kateri se porabijo po večini za domače mariborsko slovensko šolstvo. Iz Maribora Za narodno veselico dne 6. junija se pripravlja mnogo novih zanimivosti. Presenečeni in zadovoljni bodete vsi, ki pridete dne 6. junija v „Narodni dom". Občinstvu so na razpolago vsi prostori, vse dvorane, sobe in dvorišče in v vsakem prostoru se bo ponujalo občinstvu kaj posebnega, zanimivega, lepega in dobrega. Kranjske novice. o Umrl je na Jesenicah kapelnik tam. godbe g. Volarič iz Kobarida. Bil je glasbeno jako nadarjen in brat znanega slov. skladatelja Volariča. o Zveza gorenjskih kmetijskih podrnžnie se osnuje na binkoštni torek v Kranju. o Odstopil je kočevski župan Alojz Loy, ki je županoval Kočevju 20 let. o Deželni šolski svet je stalno namestil dr. Josipa Jerše z naslovom profesor. V VIII. čin. razred so pomaknjeni profesor Wester, Pajk in Schrautzner. Primorske novice. v Težka nezgoda pri delu. V četrtek zjutraj je težak Anton Dobrila delal v tržaški luki. Kar naenkrat se mu je težek zaboj zvrnil na glavo, da so se mu pretresli možgani in stri zatil-nik. Prepeljali so ga v bolnišnico. Iz sodne službe. Predsednik okrožnega sodišča v Kotorju Ivan Petrovič in deželno sodni svetnik trgovskega in pomorskega sodišča v Trstu dr. Anton Verona sta postala svetnika višjega deželnega sodišča v Zadru. v Umrl je v Trstu g. Slavko Orel. Imenovanje v pomorski upravni službi. Vodja pomorske oblasti je imenoval pristaniščuega in pomorsko sanitetnega praktikanta Filipa Lukoviča provizoričnim asistentom v XI. čin onem razredu. Slovanski zapiski. v Za obmejno šolstvo — poljsko v Šleziji je daroval učiteljski zbor na realki v Lvovu 2000 K — učiteljski zbor VIII. gimnazije v Lvovu pa 1000 K. — Poljaki nabirajo grunvaldski dar ter hočejo nabrati 1 miljon kron za svoje obmejno šolstvo. v 0 slovanski vzajemnosti piše A, N. Brjančanin v „Rječi". Pisatelj pravi, da se slovanstvo ne more opirati na sedaj na znotraj razrito in razprto Rusijo. Vseslovansko misel treba opreti na resno delo. „Treba se dogovoriti o sistematičnem programu dela, da bi vsak deloval svoji stroki za uresničenje slovanskega idejala. Naloga trenotka je, označiti sodelovanje, razdeliti uloge in določiti skupno sodelovanje v skupni igri. Igro je začela zgodovina sama in ne more je ustaviti ne nasilstvo ne strahopetnost. Naj se le odstranijo oni, kateri se boje pogledati resnici v oči te namerajo s svojim početjem zadrževati vshod solnca slovanstva." Po svetu. o Strašen vihar na morju. Iz San Sebastiana na Španskem poročajo, da se je vsled strašnega viharja, ki je divjal 25. t. m. prevrnilo 60 čolnov in potopilo okoli 100 oseb. o Velik požar je izbruhnil 26. t. m. v Novonikafajevskem v Sibiriji, katerega še niso mogli pogasiti. Dozdaj je zgorelo 700 hiš, javnih poslopij, bank, cerkev in drugih. Škoda znaša več miljonov rubljev. Najnovejša brzojavna in telefonija poročila. Protestno zborovanje Poljakov proti delitvi ruske Poljske. b Dunaj, 29. maja. (Brz. „N. Dn.") Sinoči so priredili tukajšnji Poljaki pod predsedstvom podpredsednika Poljskega kola Stwiertinie shod, katerega se je udeležilo zelo mnogo ljudi vseh stanov. Na zborovanju se je protestiralo proti nameravani oddelitvi holmske guber-nije od jednotne uprave ruske Poljske. Sprejela se je resolucija, v kateri se izraža upanje, da se bodo vsi narodi na Ruskem izjavili solidarne in delali na to, da postane Rusija res ustavna in demokratična država. Vseslovanski kongres v Petrogradu. o Petrograd, 29. maja. (Brz. „Nar. Dn.") Včeraj je vseslovanski kongres razpravljal o poljsko-ruskih odnošajih. Razprava še ni končana. Zvečer je lil na čast došlim gostom slavnosten banket, katerega se je udeležilo tudi mnogo članov drž. sveta in gospodar-stvene dume. Govorilo se je več na-pitnic. Dr. Kramaf je povdarjal potrebo sprave med Rusi in Poljaki na podlagi pravice in resnice. Predsednik dume Homjakov pravi, da so težke izkušnje pripomogle do tega, da so medsebojne vezi med slovanskimi narodi postale še tesnejše. V rusko-poljskem vprašanju se mora doseči sporazum, da bodo Poljaki Rusom res lahko izrekli bratsko zahvalo. V imenu Poljakov je odgovarjal grof Olisar v imenu Bulga-rov pa je napil Luds^uov vsem ruskim književnikom, ki so učitelji bulgarskih. o Praga, 29. maja. (Brz. N. Dn.) „Den" poroča iz Petrograda, da je vseslovanski kongres v svoji zadnji seji sklenil nadaljevati zasledovanje novoslavističnih teženj in delati na spravo med Rusi in Poljaki. Tudi vprašanje glede ruskega konzulata se je rešilo in nek član dume je izjavil, da bo duma kmalu stavila ruski vladi tozadevni predlog. Prvi ruski konzul v Pragi bi bil knez Jurij Trubeckoj. Proti povišanju davka na pivo. Plznj, 29. maja. (Brz. „Nar. Dn.") V včerajšnji seji občinskega sveta se je sklenil oster protest proti vladnemu finančnemu načrtu in posebno proti povišanju davka na pivo. Zeppelinove poskušnje z letalnim strojem. v Friedrichshafen, 29. maja. (Brz. „Nar. D.") Grof Zeppelin je na razna vprašanja odgovoril, da bo najprvo poskušal s svojim letalnim strojem Zeppelin II. napraviti samo majhne vzlete, da poskusi vse svojo nameravane pre-uredbe. Še le potem bo napravil večji 24 urni vzlet nad jezerom. Bojkot nemških tvrdk na Češkem. ' a Praga, 29. maja. (Brz. „Nar. Dn."). „Hlas Naroda" poroča, da se je v včerajšnji seji odbora mestne elektrarne sklenilo, da se odda dobava premoga samo češkim tvrdkam. In dejstvo je, da se je vsa dobava nad 2000 vagonov oddala samo češkim tvrdkam, med njimi „Živnostenski banki". Teleizdajski proces v Zagrebu. Včeraj se je vršila glavna razprava proti 22 letnemu kmetu Branku Paiču iz Petrinje radi zločinstva vele-izdaje. Predsednik senata je zopet Tarabocchia, votanti pa Pavešič, Ce-kuš, dr. Fink in Meixner. Obtožbo zastopa državni pravdnik Accurti sam, obtoženca pa zagovarja dr. Hinkovič. Branko Paič je obtožen, da je 19. jan. 1909. v neki družbi v Petrinji slical: Živio kralj Peter Karagjorgje-vič, Živila Srbija, Živio naš srbski narod itd. Paič izjavlja, da je bil tega dne v cerkvi, iz cerkve pa je šel naravnost domov s 3 ženskami. Sploh ne ve, kaj bi naj ti klici pomenili. Njega je preisk. sodnik zapeljal. Ko ga je sodnik izpraševal, se je strašno bal. Ni bil pri procesiji, temveč je takoj odšel domov. Ker sedaj vse taji, odredi predsednik čitanje zasliševanih zapisnikov. Paič ostane pri zadnji iz-povedbi. 1. priča: Josip Slanac, krojač. — Pravi, da je omenjenega dne videl kakih 10—20 mladeničev in slišal, da so klicali: Živio kralj Peter Karagjorgje-vič, Živila Srbija. Videl je čisto zagotovo Paiča med njimi, ki je najbolj kričal. Nekdo je iz samokresa 2 krat ustrelil, a ne ve kdo. 2. priča: Ivan Keča, orožniški po-stajevodja izpove, da se je Paič jokal med potom, ko ga je gnal v zapor in rekel, da ni ničesar kriv. Slišal je baje samo, da je paroh v Joševici pravil, naj kupujejo samo pri pravoslavnih. Kdo je Karagjorgjevič, baje ni znal. Priča pravi, da mu ni znano, da bi kdo 19. jan. klical: Živila Srbija. V Petrinji ni o tem nič slišal. 3. in 4. priča Roza in Kat. Mra-zovec se kot sorodnici odpovesta pričevanja. Drž. pravdnik nato stavi predlog, naj se obravnava odgodi, ker ni priče Marije Stanac in da se dobe spisi in priče za pridigo paroha v Joševici in paroha v Petrinji dne 19. jan. Temu predlogu se protivi dr. Hinkovič, rekoč, zakaj ni drž. pravd, tega predloga že prej stavil, saj je imel 3 mesece časa in da ta predlog hoče samo razpravo zavlačevati. Med tem pride priča Marija Stanac in izpove, da so oni fanti klicali: „Živio kralj Peter Karagjorgjevič, podajmo si roke, bratje Srbi, da hočemo za Srbijo tudi kri preliti." Kdo je tako klical in ali je bil obtoženi Paič zraven, ne zna. O tem, ali so tudi streljali, noče pričati. Senat se nato odstrani na posvetovanje, in predsednik kmalu javi sklep, da se razprava odgodi: 1.) da se od mestnega urada dobe tozadevni spisi in se zaslišijo priče, ki jih je imenovala Marija Stanac; 2. da se zaslišijo načelnik in kapelnik godbe, zakaj ni takrat igrala; 3. priče, ki so bile pri pridigi v Joševici in Petrinji in 4. krstni list obtoženca. Obrambni vestnih. a Naše mladenke, naša nada. Z veseljem moramo konštatirati, da rodi vzgoja v naši dekliški šoli lepe sadove, kar se kaže pri vsaki priliki. Tako so nedavno na izletih nabrale gojenke višje dekliške šole ip liceja znatne prispevke za šolsko družbo sv. Cirila in Metoda, samo v Bohinju so nabrale gojenke I. a letnika 14 K, a jako lepe prispevke so nabrale v nabiralnik tudi gojenke liceja na izletu na Šmarjetni gori. Čast taki mladeži! v Prošnja do vseh rodoljubov šolskih vodstev, založnikov itd. Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani prihajajo neprestano prošnje iz obmejnih krajev, posebno iz Koroške za^slovenske knjige. V teh prošnjah se naglaša, da bi bilo treba na Koroško poslati vagon knjig, kakor so jih poslali Čehi Slovakom na Ogrsko. Dobrodošle so vse slovenske knjige, tudi molitveniki, šolska berila, katekizmi itd. — Te knjige so namenjene raznim bralnim društvom, nadalje knjižnicam in šolarjem. Kakor znano, ne poznajo v koroških šolah slovenskih knjig, celo slov. katekizmi so ponekod iz šol pregnani. Da se otroci nauče slovensko brati je poglavitna zasluga duhovnikov. Da pà se bodo učenci izven šol učili v slovenskem branju, treba jim je dati lahkega čtiva. V ta nemen so posebno pripravna šolska berila, tudi taka, ki drugod niso več rabna. Takih knjig leži po vseh šolah v izobilju. Družba se pa prav toplo priporoča na vse slične knjige. Pomagajmo bratom! b Dajmo Nemcem odgovor! Dne 6. junija t. 1. praznujejo v Gradcu in sploh po vsem nemškem svetu 201etnico sovražne nam „Südmarke". To slavlje bo hrupno, izzivajoče, a glavna proslava bo vsestransko pobiranje narodnega davka za „Südmarko". Takorekoč zadnja nemška koča bode ta dan prispevala kamenček k zgradbi mostu do Adrije v zatiranje in poniževanje slovenstva. Odgovorimo po celi Sloveniji nemškemu izzivanja s tem, da skušamo nabrati čim več narodnega davka na našo edino obrambno družbo sv. Cirila in Metoda. Posebno naj stopijo ta dan nabiralniki v akcijo. Mlade naše so-bojevnice in idejalni naši mladeniči naj se posvetijo ta dan službi narodnih eksekutorjev ter skrbe, da pride vsak rodoljub v dotiko z nabiralnikom. Na delo za narodno prosveto in osveto! Pokažimo oholemu nasprotniku, da ne zaostajamo za njim v narodni požrtvovalnosti! b Narodni trgovci, obrtniki i. t. d. pozor! Družba sv. Cirila in Metoda namerava letos v svojem koledarju (vest-niku) prinesti pregled vseh slovenskih tvrdk, vseh narodnih podjetij i. t. d Koledar se razširi po vseh slovenskih pokrajinah, zato je oglašanje v njem • velikega pomena. Sprejemali se bodo oglasi od vseh solidnih in strogo narodnih tvrdk. Oglasi so lahko tudi majhni, kakoršne prinašajo naši dnevniki v skupnih oglasih. Seveda bodo tudi pristojbine neznatne. Oglasi naj se pošljejo s popolnim besedilom vsaj do začetka meseca avgusta na pisarno družbe sv. Cirila in Metoda, Ljubljana, „Narodni dom". d Na vsedijaški veselici v Pragi je nabrala gospodična Olga Verderber-jeva v nabiralnik aka. društva? ,Ilirije' znesek 21 K 61 v. Posnemajte vrlo narodnjakinjo! d Naši malčki za šolsko družbo. Pod navodilom znanega kamniškega rodoljuba Franceta Steleta so nabrali otročiči: Pepica Koširjeva, Pepica Adamičeva, Tonče Fiere, Slavko Gnašek, Gustelj in Zinka Fajdiga, Makso Eks-larjev i. dr. 5 kg pomarančnih lupin, 30.000 znamk in 3 škatlje stanjola in svinca. Srčna hvala! — V posnemanje! Tržne cene. 28. maja. Kava v Hamburgu: Santos Good Average za maj —'—, za september 3275, za december 3175, za mare 3175. Tendenca mirna. Sladkor. Praga: surovi sladkor prompt K 24'20, nova kampanja K 22'80. Tendenca mirna. — Vreme: deževno. Budimpešta, 28.maja. Pšenica za maj —'—, pšenica za oktober K 12'96, rž za maj K —'—, rž za oktober K 10*08, oves za maj K —'—, oves za oktober K 7'66, koruza za maj K —'— koruza za julij K 7'89, ogrščica za avgust K 15'20. Premet 8.000 met.st Budimpešta, 28. maja. Svinj a d : ogrske stare, težke — do — vin., mlade, težke 144 do 145 vin., mlade, srednje 145 do 146 vin., mlade, lahke 145 do 146 vin.; zaloga 27.044 komadov. Svinjska mast v Budimpešti: 157'—, namizna slanina 142'—. Dunajska borza za kmetijske pridelke, 28. maja: Promet skoro popolnoma miroval. Rž je bila za 5 do 10 vin in pšenica za 10 do 15 vin cenejša v dobavi ko zadnjo soboto. Koruza zgubila v ceni za 5 vin, oves ostal nespremenjen. Proti koncu borze je promet skoraj popolnoma zastal. Produktnitrg. Pariz: moka za tekoči mesec 33'80, moka za prihodnji mesec 34'10, moka za maj — avgust 34'60, moka za sept. — decemb. 32'30, pšenica za tekoči mesec 26'90, pšenica za prihodnji mesec 27'10, pšenica za maj — avgust 26'55, pšenica za sept. — dee. 24'55, rž za tekoči mesec 18'50, rž za prihodnji mesec 1875, rž za maj — avgust 187-5, rž za sept. — dee. 18'50. Društvene vesti. a „Glasbena šola" v Celju priredi v nedeljo, dne 6. junija 1909. svoj drugi koncert v veliki dvorani „Narodnega doma" v Celju s sledečim sporedom: 1. Bizet: Fantazija iz opere „Carmen", svira šolski orkester. 2. Dev: Koroške narodne pesmi za mešan zbor: a) „Tička je zaprta bva" (Podrož). b) „Kam pa povandraš ti bandrček moj" (Bistrica). Poje šolski zbor. 3. Beriot: „Andante C DUR"' za gosli in harmonij, svira 20 goslarjev šolskega orkestra. 4. a) Grieg: ,.Le matin iz sujite Per Gyut", za 1 glasovir, igra gdč. Marica Vasič. b) Durant: „Koncertni valček", za 1 glasovir, igra gdč. Dora Bergman. c) Feix: „Slovenski plesi", za 1 glasovir, igra gdč. Melanija Sernec. 5. Koroške narodne pesmi za moški zbor: a) „Sem biv včera na seraenje" (Brdo), a) „Jes sem en burn baur" (Podrož), c) „Pa že solnčice sije" (Brdo). Poje šolski zbor. 6. Feix: „Jesenska cvetlica" (norveška melodija), za kvartet na svirala, svira šolski orkester. 7. Wagner: „Kaisermarsch" (cesarska koračnica), za dva glasovira, igrajo osmeroročno gdč.: Marta Hrašovec, Olga Gradišnik, Jožica Gregorin in Anka Vrečer. — Začetek točno ob 7. uri zvečer. — Blagajna se odpre ob 6. uri zrečer. — Vstopnina: Sedeži v parterju I—II. vrste po 2'40 K; od III—VII. po 1'60 K; od VIII. vrste nap rej po 1 K. Sedeži na galeriji po 1 K. Sedeži v loži po 2 K. Stojišča po 60 vin.; dijaki, vojaki in otroci po 30 vin. — Učenci „Glasbene šole" so vstopnine prosti. b „Bralno društvo" v Laškem namerava prirediti v zvezi s Ciril-Me-todovo podružnico dne 13. junija t. L gledališko predstavo. Sosedna društva se prosijo, naj se blagovolijo na to ozirati. v Iz Krškega. Telovadno društvo „Sokol v Krškem", ima 1. avgusta slavnostno razvitje društvenega prapora. Pri tej priliki priredi celjska župa svoj prvi župni izlet v Krško. Posetijo nas sokoli onkraj Sotle. Vsekakor obeta biti velepomembna slavnost mladega sokola velikanska prireditev, kajti vrli sokol se ne straši dela ne požrtvovalnosti saj ve, da dela za čast in prospeh naroda. — o „Kmetijsko bralno društvo v Vučji vasi priredi dne 31. maja (bink. poned.) točno ob pol 3. uri popoldne veselico s petjem in gled. igrama „Šolski nadzornik" in „Bucek v strahu". Sodeluje ljutomerska „Čitalnica" in „Murski sokol", ki izleti ta dan v Vučjo vas ter uprizori pred gostilno Senčar javno telovadbo. K obilni udeležbi vabi vse prijatelje društva, sosede in domačine odbor. v I. Slovensko društvo perotni-nar jev in rejcev vseh malih domačih živali v Ljubljani priredi v soboto dne 5. junija 1909 ob 8. uri zvečer v dvorani „Mestnega doma" v Ljubljani javno predavanje o perotninarstvu. opremljeno z zanimivimi skioptičnimi podobami, ter drugi dan to je v nedeljo dne 6. junija 1909 ob pol SlO. uri zjutraj v hotelu „Ilirija" "Kolodvorske ulice št. 22 v Ljubljani svoj III. redni občni zbor z naslednim sporedom: 1. letno poročilo predsednika; 2. branje zapisnika zadnje občne seje; 3. poročilo blagajnika in preglednikov; 4. poročilo knjižničarja; 5. predložitev društvenega imetja; 6. volitve: a) predsednika in njega namestnika; b) tajnika in njega namestnika; c) blagajnika; d) knjižničarja; e) svetnika in f) dveh preglednikov. 7. pogovor in odobritev pogojev za ustanovitev vzornih društvenih postaj ter pogojev glede umne reje malih domačih živali v istih; 8. prosti predlogi in zaključek. Ker bodeta predavanje in občni zbor velevažnega pomena za nadaljni vspešni razvoj pre-potrebnega, prvega in edinega slovenskega društva za perotninarstvo in rejo male živine, vabi podpisani odbor vse čč. člane društva in zanimance vse slovenske maloživinoreje, da se predavanja in občnega zbora tembolj zanesljivo udeleže, ko jim je v to sedaj podana ugodna prilika, ker se je društvo ravno v boljšo priročnost svojim članom preselilo iz oddaljenega Tržiča v osredje naše mile slovenske domovine v belo Ljubljano. Za odbor Anton Lehrman t. č. predsednik. Peter Miklavčič t. č. Književnost. 165 odborova seja „Slov. Matice" dne 22. maja 1909. Predsednik se spominja smrti Matičinega dobrotnika g. P. Drachslerja ter poroča, da je Matica vnovič vložila prošnjo za državno subvencijo oz. za z viša,i je subvencije. — Srednješolskim dijakom se je naklonilo blizu sto garnitur lanskih publikacij za polovično ceno. Gg. poverjenikom se je poslal poziv za nabiranje zemljevida, za neko doplačilo morejo naročniki dobiti zemljevid prilepljen. — Gradivo za tehniški slovar je po večini izpisano. — Za krajepisni odsek dohaja več gradiva. — Pravila za organizacijo znanstvenega dela so nujno potrebna. V kratkem se bo vršila anketa o zgodovini umetnosti. — Nabiranje gradiva za. „Slovensko narodopisno botaniko" (bajke, vraže, rastline pri obredih itd.) se organizira. — Izvoli se dosedanje predsedništvo in dosedanja uprava. — Držfč se oferira-nih cen, odda odbor v smislu natečaja tiskarnam tisk letošnjih knjig. — Za oceno natečajnih spisov se izvoli do-sebna jury ; natečaj sam se podaljša do konca maja. — Došel je prevod „Konrad Wallenrod". Dr. K. Glaser ima prevedene Shakespearjeve drame Makbet, Krotitev zle žene, Vesele ku-mice windzorske. Kaj hočete in Otelo. — „Slovenska Matica" in „Matica Hrvatska" izdata letos skupno spis o ilirski dobi „Stanko Vraz" iz peresa prof. dr. Drechslerja. — Plačalo je doslej le 829 članov; po pravilih je treba članarino plačati do 1. julija. b „Slovenska Matica". Veliki slovenski zemljevid, ki ga izda „Slovenska Matica", stane za društvene člane 5 K, za nečlane 6 K. Denar je pošiljati naprej. Na naročila brez denarja se ne more ozirati. YIII. Za „Šentiljski dom". Od 24. marca do 20. maja. Volilna komisija Maina K 8. Udje br. dr. na Ponikvi K 2"70, Fr. Horvat nabral v Gradušeku K 7*20. mladeniški sestanek v Maribora K 12-10, M. Golob, Št. Ilj K 6. dr. Lukman K 1. dr. Josip Vošnjak. Visole K 10, upravništvo „Slovenca" K 20, Fr. Schreiner, kaplan, Dobrna, nabral K 5*14. neimenovani v Spielfeldu K 5, Alfonz Požar, kaplan, dar voj-niških rodoljubov K 20. F. Ogrizek in J. Zajec, Dramlje K 4. Juro Zabukošek. nabral na Po-i nikvi K 6'30, upravništvo „Slovenca" zbirko K 135'74. semeniški gojenci v Mariboru K 33*54. Iv. Lančič, Gornja Radgona K 5. uprava „Slovenca" zbirko K 136 07, bogoslovci v Mariboru K 23, Matija Koren, župnik. Žalec, K 30, Franc Gosak, kaplan K 5. dr. Makso Vraber, kaplan K 5, Št. Rojnik. Gradec K 10. Rastoslav Rozin. Ptuj. nabral, K 4 87, Alojzij Zamuda, kaplan. Vransko K 3, P. Joahim Ferk, kapucin, Gorica K 25, Ivan Roškar, državni in deželni poslanec K 20, Fr. PeniC, gostilničar. Koprivnica, dobljeno stavo K 3. Hran. in posojilnica Jesenice K 20. Alojz Rakun, nabral med rodoljubi v Rečici K 7, bogoslovci v Mariboru K 3, upravništvo „Slovenca" zbirko K 85-68, Ivan Klun, trgovec, Škofja Loka, vsled neke poravnave K 5. — Skupaj v tem izkazu K 767 34. Vsega skupaj K 2.795 54. Vsem bratom in sestram dragim našim, ki s tako, zares občudovanja vredno domovinsko ljubeznijo se spominjajo nas trpečih obmejnih šentiljskih Slovencev: našo najsrčnejšo zahvalo za trud in vso požrtvovalnost! Najlepša zahvala pa Vam bo, mile sestre in bratje dragi, ko bo že letos stal v Št. Ilju naš in Vaš toli zaželjeni „dom" ! Da se nam vse posreči. prosimo vse slovenstvo: bodite Št. Ilju tudi še nadalje naklonjeni ! Bog Vas živi! Nazdar! Št. IIj v Slov, goricah, dne 20. maja 1909. Za stavbeni odbor: Franjo Žebot, tč. blagajnik. Listnica uredništva. Ljutomer: O stvari je že govora v drugem dopisu. Š. pa ni vreden, da bi zaradi njega potratili toliko prostora. Pozdravljeni in hvala! Brežice: Preo-sebno. Menim, da bodete že doma ukrenili vse potrebno. Pozdrave! „Naša bodočnost":Stvar pride na razgovor pri občnem zboru „Zveze nar. dr.". Se popolnoma strinjamo. Mnogo uspeha! Narodne pozdrave! ££ Odvetniški in notarski solicitator išče službe. — Ponudbe na upravništvo „Narodnega Dnevnika". Moderno urejena briVnfca V jVUriboru Šolska vtltCB nasproti kavarne „Central". Postrežba čista, točna in solidna. — Izdelujem tudi lasulje in kupujem lase. Spoštovanjem 68 io-8 Ivan BergBes, brivec. doleti vsacega, ampak sreča samo tistega, kateri naroči sedaj belo platno v veietrg. hiši R. Stermecki, Celje, Štajersko. Štajersko platno m po 36 v Slovensko platno „ „ 40 ,, Savinsko platno ,, „ 44 „ Vojaško platno „ „ 46 „ Domestik-platno „ „ 48 „ Gorsko platno „ „ 60 ,. Istrija-tkanina „ ,, 54 „ Holandska tkanina „ „ 60 „ Vzorci zastonj in pošiljatve čez 20 kron franko. lepa novozidana hiša, v kateri se nahaja dobro vpeljana trgovino mešanega blaga. Hiša je oddaljena samo 10 minut od mesta Celje. — K hiši spada lep vrt ter kleti in drugo potrebno. — Prednost imajo trgovci. — Naslov pove upravništvo „Nar. Dnevnika". 267 2-2 Sprejmem starejšega trgovskega pomočnika mešane stroke in krepkega fanta z dobrimi šolskimi spričevali kot učenca Josip Pauer, Braslovče. 272 2—1 Spreten in zanesljiv akviziter obenem potovalec za „Nar. Dnevnik" in „Narodni List" se proti primerni proviziji takoj sprejme. -- Ponudbe je vposlati „Nar. založbi v Celju". Kupujte narodni kolek! SUMIH in modno blago :: za obleke :: priporoča firma tvornica za siikno gp" v fiumpolcu na Češkem. Tvornišfce cene. Yzorci franko. 112 50-41 Stanoviten dober zaslužek i dobijo takoj izobraženi možje, ki znajo pisati in računati. — Ponudbe pod znakom „I. L." sprejema upravništvo „Narodnega Dnevnika". osestva Posestvo Gornji Lanovž (Obep-lanhof) proda se na dpobno. Kupci naj se oglase ppi po> 273 posestniku ravnotam. 3—1 = Celo leto odprte.- mm g e araždinsbe TOpIlCß m Staroznane m žveplene toplice na m Hrvaškem, m odlikovane z veliko zlato kolajno in častnim znakom na mednarodni zdravniški razstavi, Dunaj 1903 in Mileniški razstavi, Budapešta 1906 itd., itd Železniška postaja Zagorske železnice. - Sezona od t. maja do I. oktobra. zastrupljanju s svincem in zastrnpljenju z živim srebrom itd. Zdravljenje s pitjem: liri boleznih grla, prs, jeter, želodca, čreves, haemorrhoidij itd. Elektriciteta, masaže. Zdravilišče z vsemi komforti. Popolnoma dodelan zdrav, hotel z krasnimi sobami v prelepi legi z moderno opravo, prroTrstna kopališča v hiši, dvigalo, električna razsvetljava, elegantne čitalnice, restavracija, kavarna itd., solnčne kopeli, zdravljenje z mrzlo vodo, s pršno kopeljo po Kneippu. Krasen velik park, stalna vojaška zdrav, godba. Posebni vozovi pri naprej naročilu, pri kopališkem oskrbništvu pošta, telegraf in telefon. Kopališki zdravnik dr. J. Matkovič. — Prospekte razpošilja zastonj in poštnine prosto oskrbnišivo kopališča. 271 5-1 ÈIEEEEE Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Delniška glavnica kron 3,000.000. Stritarjeve ulice štev. 2. Rezervni fond kron 300.000. Podružnicu v Spljetu. Podružnica v Celovcu. Podružnica v Trstu. sprejema vloge na knjižice in na tekoči ^Slil Ol Kupuje in prodaja srečke in vrednostne račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 2 /Oa papirje vseh vrst po dnevnem kurzu. Ure na obroke za vsakogar Št. 72. pristno 14 kar. z zlatom platirana nra za gospode ali dame, najfinejše gravirana, z dobrim kolesjem, tekoča na kamenčkih. 20 K. Ista z dvojnim pokrovom 25 K. Št. 73. pristno srebrna nra za gospode ali dame. s 3 močnimi pokrovi, bogato gTavirana. kakor s konjem, levom, jelenom, ali pokrajino, z dobro zapinjačo. natančno regulirana 30 K. Št. 74. Zadnja novost: srebrna 4 dnij idoča rem. ara na zapinjačo. ki teče če se enkrat navije, celih 8 dnij neprenehoma na rnbinih, (na kazaln se vidi njen tek) 35 K. Št. 75. krasna rem. met. tnla nra za gospode ali dame s 3 pokrovi in pozlačeno krono, zanesljivim kolesjem 18 K. Št. 76. niklasta rem. nra za dečke, odprta. moderna in lepo gravirana 8 K. Cene se naj razumejo na mesečne obroke za komad po 2 K; pri naročitvi se vpošlje polovico vsote ali se pa plača po poštnem povzetja. Danajska tovarna za are Hinko Weiss, Dunaj XIV. Pillergasse 1/184. Mesečno 2 kroni. 36 Za napravo strelovodov, hišnih telegrafov in telefonov se priporoča J. ZU PAN C, elektrik, Grobelno št. 37, pri Celju, Štajersko. 221 10-6 Darujte za Nar. sklad! r t ♦ Martin Kolscfc čevljar v Celju, Graška cesta se priporoča slav. občinstva za izdelovanje vsakovrstnega obavala za gospe in gospode, kakor tndi za otroke. Postrežba točna in solidna. — Cene zmerne. 62 12-5 Izdatno pomoč pri požaru dobi oškodovan edino-te, ako je poslopja in premičnine dobro zavaroval, to bo priznal vsak previden gospodar. Na tozadevna vprašanja daje pojasnila lfinko Vabič mlajši, trgovec in okr. zastopnik dunajske zavarovalne družbe v Žalcu. Najnižje zavarovalninske premije! Oškodovanim takojšnjo in kulantno iZplaČtlO ! 244 5-4 TyinvJl Podpisana prekličeva s tem raz-J žaljive besede, katere sva izrekla v razumljivi razburjenosti napram St. Wellaju dne 18. aprila 1909. E. in M. Vihar v Celjn. Veletrgovina na debelo in drobno s špecerijskim blagom in deželnimi pridelki ANTON KOLENC, CELJE, Graška cesta *t. 22 v lastni hiši in „Narodni dom' m. ter naj-03 en vrstne že in priporoča c. gg. kolegom, č. gg. duhovnikom in slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo i vedno svežim in najboljšim špecerijsl sploh v to stroko spadajočim blagom, nižjih dnevnih cenah. Prosim za mn obisk. — Kupujem in prodajam vsa! deželne in gozdne pridelke, sadje, suho, kakor: jabolke, hruške, marulice, breskve, želod, divji in pravi kostanj, narestek (knoper); nadalje vsakovrstno žito, pšenico, ječmen, oves, fižol, laneno seme, krompir, bob, grah, bučna zrna. maline, jagode, suhe gobe, malisna štupo, mravljične jajce, vosek, maslo, smrekovo, ma-cesnovo gobo in strožle, vsakovrstne cvetke in korenice raznih zelišč, pitano kuretnino ter sploh vse, kar v trgovino spada. — Najboljši švicarski sir in salame za gg. gostilničarje. Voščene, ceresim in mili-sveče. kadilo in olje za cerkve. 31 51- Postrežba točna in solidna. mttmmtmtmmtémtmtttmttttmmttm Izvrstne za rabo na roko, vitelj ali gepelj in vodno moč. Vitelje ali geplje vseh vrst, gonilna kolesa in verige mesto jermenov, za vodno moč pa žične vrvi, čistilnice (veternice) navadne in take s 6, 7 in 8 sitami, najboljši tri« jerji, ki delijo žitne vrste in so neobliodno potrebni za čiščenje deteljnega semena, sadne in grozdne mline, vinske stiskalnice ali preše prodaja po tovarniških cenah trgovina i železnino .Merkur', P. Hajdič, Celje. Ivan Rebek m Celje Priporoča se za napravo vsakovrstnih del, kakor železne ograje, okove in različna konstrukcijska dela. Imam tudi v zalogi naj-raznovrstnejša štedilna ognjišča. Ognjišča po poslani meri se hitro in točno izvršujejo, za ista prevzamem tudi zidarska dela ter odgovornost glede dobre izvršbe. Izdelujem tudi vsakovrstne tehtnice. Nadalje napeljujem TOdOVOde, bodisi iz studencev, vodnjakov ali hidravličnimi vidri. — lise, po tovarniških cenah 1 24-11 Jk Pekarija ♦♦ Slaščičarna ♦♦ Kavarna Mob Zalaznib Stari trg št. 21 Ljubljana Stari trg št. 21 Mestni trg 6 Filijalke: predmestje 26 Zunanja naročila točno! 78 24-9 Cene nizke! VVWYi'Viv>A'Vi''A'<, V'iVVV^VW*;VV^riVrAt^v^vVvVV/Vii Že dolgo let dobro znani ! , stroji vsake vrste za poljedelske in obrtne potrebe poljska orodja, stiskalnice za seno, trijerji, čistilnice za žito, mlatilnice, vitli, luščilnice za kornzo, škropilnice za trsje, mlini za sadje, mlini za grozdje, stiskalnic» za sadje, stiskalnice za grozdje, mlini za golanje, stroji za rezanje repe, slamoreznice, kotli za kuhanje klaje, sesalke za vino, pipe sesalke za vodnjake, sesalke za gnojnico, škropilnice za gnojnico, vodovodi, železne cevi, svinčene cevi, gumijeve cevi, konopljene cevi, priprave za točenje piva, priprave za sladoled, omare za ledT mlini za kavo in dišavo, stroji za delanje klobas, šivalni stioji, priprave za petrolej, železne blagajne, železno pohištvo, namizne tehnice, steberske tehtnice, decimalne tehtnice, tehtnice za živino, tehtnice na drog itd., itd. po zopet izdatno znižanih cenah vse pod dolgoletnim jamstvom, po najugodnejših pia-fc. čilnih pogojih (tudi na obroke). Ceniki z več* kot 500 slikami brezplačno in franko; dopisuje se vfslovenskem jeziku. — Prekupci in agenti __zaželjeni. Ivani Schindler! Dunaj lll.r Erdbergstrasse 12. 192 10-5 Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najrazno-vrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje za doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. £6 99 vzajemno zavarovalna banka ir Pragi Rezervni fondi: 41,335.04101 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 97.814.430-97 K. — Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. — Vsa pojasnila daje: Generalni zastop v Ljubljani, čigar pisarne so v lastnej bančnej hiši v Gosposkih ulicah štev. 12. 26i 32-2 Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. — Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. Priporočamo našim rodbinam Kolinsko cikorijo. Zahtevajte „Narodni Dnevnik" v vseh gostilnah in kavarnah! Adolf Bursik čevljar v Celju, poleg kapucinskega mosta izdeluje vse različne vrste obutal v modemih fazonah in po solidnih cenah. „Narodna založba v Celju" registrovana zadruga z omejeno zavezo priporoča iz svoje zaloge: „Knjižnica Narodne založbe y Celju" I. zvezek. Vsebina: Gogolj, Strašno maščevanje. Poslovenil J. A. Glonar. — Gogolj, Nos. Poslovenil Gregorij (106 strani). Cena oknsno broširanemu izvodu 80 v, po pošti 90 v. „Uvod v narodno gospodarstvo". Po Maurice Blockovi knjigi „Petit manuel d' economie pratique", uredil dr.Vekoslav Kukovec (160 strani). Cena 1 K, po pošti 1 K 10 vin. Nadalje imamo še precej izvodov ,Kmetskega koledarja za L 1909" s celo vrsto izbornih gospodarskih člankov, katerega dajemo c. društvom, zavodom in knjižnicam po posebno znižanih cenah, knjižnicam tudi zastonj proti povrnitvi poštnine. ► o-