6. štev.
Juni —1894. Letnik XVII.
Organ Cecilijinega društva v Ljubljani.
Izhaja |)<) enkrat na mesec in velja za celo leto z muzikalno prilogo vred 2 gold., za ude Cecilijinega društva in za cerkve ljubljanske škofije 1 gold. 50 kr.
Vredništvo in upravništvo je v hiši,,Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov",
Poljske ulice št. 10.
Najstarejše slovenske pesmarice.
Priobčil Evgenij.
(Dalje.)
V	muzejskem arhivu ljubljanskem je izdaja od 1. 1595. Trubar je umrl dne 28. jim. 1580. Zato je oskrbel to izdajo njegov sin Felicijan Trubar. Slik v tej izdaji ni, a tisek je ličnejši in papir trdnejši. Na 455 straneh so 103 pesmi z 69 napevi.1) Pomnožile so se s prestavami Marka Kumprehta in Ivana Z noj I a (Znojlšika). Med onimi, ki nimajo imena prelagal če vega, jih je nekaj od 1. 1563. Tako so čez 32 let zopet prišle do veljave. Ker so v teh dveh izdajah zbrane vse količkaj dobre pesmi protestanlovskih pisateljev slovenskih, oglejmo si ji natančnejo.
V	obeh je slovenski predgovor Trubarjev, v katerem razlaga, zakaj se mora peti v cerkvi, kako naj bo cerkveno petje, in zakaj je izdal to pesmarico. Glasi se:
Pryzhovanie de tv petie v'cerkvi, kadar se sastopnv is ferza poje, Bogu d o pa de, inu je pridnu tem mladim L ude m.
Na Tli Gospvd Bvg Ozha nebefki, kir hozhe de bi vfi Ludje isvelizhani bi!y, inu prifhli htirnu fposnanju te rifnize, 1. Tim. 2. a. Kadar je hotel So-domiterje, Gomoritcrje, inu druga Mefta poleg, sa volo nih velike grosovite pregrehe, s' Ognjem inu Shveplom konzhali, Inu potle te Egypterje grosovitu s' mnogiterimi Penami fhtrajfati inu potopiti, je htimu Abrahamu, Gen. 18. Inu litimu Mosefu, Exod. na 10. govuril, De taka njega dela, zajhne inu shtrajfinge, kir je na tih hudih nevernih inu sovrashnikih njega Cerkve is-kasal, imata od nih tudi tim Otrokom praviti, de te bodo bali Boga, njega Sapuvidam pokorni, inu de njega beffedam, priteshom inu oblubam bodo verovali. Inu take nega zajhne inu Sapuvidi, nej le famuzh sapovedal vtem ludem veden v 1'erci inu pred febo, na Stejni, na Daurih sapiffane imeti, v' rokah noffiti, nyh Otrokom od nyh praviti, nje nuzh ter dan vuzhiti, Deut.
') Na platnicah onega izvoda v ljubljanskem muzeju je napis: „Diss Bett vnd gesang Biiechl Hat mir ein Ers: LandSchafft dess Horzogtburnbs Crain Heut das is Martz 1598 Jalir verehrt Actum Laybacli Vt Supra Mathess Graf 1598*. Tam je tudi dopis, ki pravi, da so našli to knjigo „in der Grafay zu Cilli" dne 8. julija 1842. Podpisan je D. J. Thurn.
4. C. inu 11. Ternuzh tudi od nih pcjli, kakor od tiga Moses Deut. na 31. pillie: De Golpud Bug je vti Pufzhavi htimu Israelfkiinu Folku, mej drugimi beffedami letaku tudi govuril: Sapishite vy leto Pejllen, inu njo vuzhite te Israelfke Otroke, inu njo poftavite v' nih ufta, de njo v' pameti dershe, inu de leta Pejffen bo- meni ena pryzha' mej temi Israelskimi otruki. Natu je Moses eno dolgo Pejffen slushil, inu v' ta Deut. 32. Capitul postavil, vti poje inu pravi, kakovo veliko muzh, oblaft inu dobruto, je Bug timu Isra-elskimu Folku s'tem ifpelainem is Egypta, Potle vti Pufzhavi inu vti Gana-nejfki desheli iskasal, Inu on per ti m tudi poje inu pravi, kakovo veliko ne-hvalo, latrio, hudobo inu Malikovajne, je Bug od nyh nasaj pryel inu pre-terpil. Inu kadar fo ludje bily zhes erdezhe Morje prifhli, Egipterij potopleni, je Moses od tiga tudi eno Pejffen fturil, tu fo sa nym njega Seftra, Maria. inu druge Shene s' Bobnom pejle. Exod. 15. Glih taku potle Debora inu Barak, kadar je Jael Syfara tiga velikiga mozhniga sourashnika teh Judou. farna vbyla, fta od tiga eno Pejffen slushila, Jud. 5. Ta ftara Baba Anna, kadar je Bug njo bil s' enim Synom Samuelom Prerokom obellelil, je tudi Boga s' eno Pejfno sahvalila. David je tacih Pejllen od inozhi, dobrute inu zajhnou, od zhudefou, od pryteshou, oblub Boshjih, dofti Pfalmou fturil. Inu vtim 78. Pfalmi pravi, de on take Pejlni le sa volo Otruk slaga, de od tih Boshjih rizhi, fe bo od Diteta do Diteta, od ene Shlahte do druge pravilu in pejlu. Inu ty Preroki fo tudi zheftu od Boshjih Zajhnou, Inu ty try Hlap-zhizhi v' gorezhi Pezhnici ali Apnenici, fo s' petjem, kir nefo sgoreli, Boga hvalili, Dan. 3. Taku Diviza Maria, kadar je Jesufa noffezha poftala, Zaha-rias, kadar je njega Syn Johannes rojen bil, Simeon, kadar je Jesufa v' na-ruzhaju noffil, Luc. 1. 2. fo s' pejfni Boga zhaftili. Inu Jesus fam je Pfalnie pejl, Matth. 26. 5. Paul. Ephef. 3. Gol. 3. Inu S. Jacob 5. velita vfem vernim is ferza Pfalirati. Is tiga vfaki saftopi, de tu duhousku petje v' Cerkvi, s' katerim fe Bug zhafti, od njega mozhy, milofti, pravice inu modrufti poje, inu ludje fe prou verovati inu njemu flushiti vuzhe, Bogu dopado, Inu je tim Ludern, suleb mladim, potrebnu inu pridnu.
Ali per tim fe ima tudi vejditi inu samerkati, de Golpud Bug na lini farnim petju, na glafni fhtimi, mnogiteri vizhi ali s' doftimi fhtimami, per orglanju ali piskanju, pres ferza, andohti inu saftopa, nema obeniga dopadenja. Sakaj Bug, pravi fveti Gyprian vti islagi zhes Ozha nafh, Nej en poflusha-vaz te l'tyme, temuzh tiga ferza. Inu Criftus fam pravi, Matth. 6. De te Molitve, kir je na Gaffah k' videffu inu na hvalo molio, inu fe veliku, dolgu, goftu glafnu merrnra, Bug nevflifhi. Glih toku tu petje, glafnu vpitje, pres Vere, andohti, pres saftopa inu pres pokure, nishter nevela pred Bugom, kakor od tiga vpytja inu neverniga rnolenja, ty Pfalmi inu Preroki Efa. I. vdoftih rneftih govore. Inu ta Slepez Joh. 9. prou pravi, de Bug Grefhnikou, saftopi, kir fo pres pokure inu Vere, nevflifhi: Obtu hozhmo li prou pejti ali moliti, de bomo vflifhani, Inu de f tejm Boga zhaftimo, hvalimo inu njemu flushimo, taku imamo s' Vero, v' pokuri inu saftopnoftjo pejti inu molyti, nikar le na fhtymo gledati, inu mermrati: temuzh kaj te beffede v tebi dershe, kam kashejo, od zhes govore, sa kaj protfimo ali hvalimo Boga. Sakaj vtem petju ali pridigah fe pravi ali od Boshje milofti, dobrute, ali
rifnice, vfigamogozhofti, ali od Boshjih oblub, ftem to nafso Vero terdimo, de kar Bog govory inu oblubuje, nom bu tuftu gvifhnu inu rifnizhnu per pravim odlozhen i m zhaftu dal inu iskasal. Ali kadar my pojemo ali predigujemo od Boshje pravice, od oftrih fhtrajfmg inu peen, s' katerimi je te Grefhnike fhtrajftal, Steni se opominamo, de vpokuri, v' Bosbem ftrahu, v' Boshji po-korfzhini, veden prebivamo, De nebomo tim hudim, od katerih my pojemo, glih, de na shivoti inu na Dufhi, na tim Svejtu inu vekoma v' Pekli, nebomo shnirai red fhtrajfani, Satu je Petje, ty Pfalmi, molenje inu predigo-vanje od Buga poftaulenu.
Sa tiga volo fim jeft s' drugimi tudi lete Duhoufke Pejfni, fkusi Boshjo miloft, pomuzh inu dar S. Duha vkupe fpravil, De ty mladi, preprofti Te tem lashej mogo tiga Gatehifma navuzhiti inu zaftopiti, inu de vejdo, sa zhes volo je Criftus Zhlovik ratal, vmerl, od fmerti vftal, v' NebelTa fhal, tvoj ga S. Duha k' nam poflal: inu eni Pfalme, nas vishajo, inu vuzhe, raven tiga Ozha naflia, koku inu sakaj imamo Boga proffiti.
Inu k' letimu delu je mene pergnalu ta velik nuz inu prid, kir Zhlovik bodi fi mlad, ftar ali preproft, is tiga Gatehifma dobi inu poffede, kateri je bulfhi inu pridnifhi vfakimu zhloveku, kakor vfe Slatu, Srebru, shlahtnu Kamenje ali blagu, zhaft inu veffelje tiga Svita, kakor David zheftu govory, sufeb v tim 119. Pfalmu, De te Bellede inu Poftave Boshje, fo njemu lubefhi, kaker vse blagu, Slatu inu Srebru vsiga Svita. Inu potehmal vtirn Gatehifmi fo vfe Hiftorie, djanje inu opravila vfiga Boshjiga Stanu vti S. Trojici, is S. Pifma, kratku postaulene inu sapitrane, De Bug Ozha je fvoim Synum inu fvetirn Duham vfe rizhi is lubesni, nam h' dobrimu ftvaril, je nafh Ozha nas lubi: Satu je on Svojga Synu na ta fvejt poflal, de je on nas shnega Martro od Pekla refhil, fvojga S. Duha dal, de nas skusi Predige inu tvete Sacramente fto Vero v' Griftufa pofvezhuje, vto Gerkou inu Gmajno Boshjo poftaula, Grehe odpufzha, inu nas■ sagvifhuje vnashim fercej inu vifty, de bomo vftajali od Smerti inu polfedli ta vezhni leben. Per titn vtim Gatehifmi fe vuzhimo, sakaj imamo Boga proffiti, de nam h' dobrimu pride, inu bomo vflifhani. Baven tiga fe vuzhimo v' delletih Sapuvidah, kaj Bug spet nasaj od nas hozhe imeti, kaj njemu dopade ali nikar de vejmo s' zhim, koku imamo njemu flushiti inu pred Grehi varovati. Htretjimu de vejmo, od koga inu sakaj je tu Predigarftvu gori poftaulenu, kaj fkusi tuiftu od Buga dobimo. Hpuflednimu, Sakaj fe kerfzhujerno inu obhajamo, kaj nam tuiftu dobriga perneffe. In fumma vtim Gatehifmi, vtih kratkih betfedah inu naukih je sapopadenu vfe tu, kar zhlovik ima vejditi, inu potrebuje h' timu vezhni mu lebnu. Satu vfi pravi svejfti Paftirji, fvoje Ouzhice, veden vfako Nedelo s' innogiterimi kratkimi inu dolgimi islagami ga vuzhe, te mlade ozhitu vprafhajo, proffio, opominajo inu perganujo, de fe tiga Texta inu kratko islago isvuna navuzhe, prau saftopijo, po nym verujo, flushio Bogu, de v' Nebu pridejo. Leta prid inu tu neisrezhenu vezhnu blagu nebelku, kir fe v tim Gatehifmi najde, Je tudi mene pergnalu, de si m ta Catehismus ftryemi islagami pred 20. lejtmi puftil drukati: Ta pervi v' pejfnih: ta drugi fto kratko D. Brenciovo: ta tretji, fto obilno Luterfko. Leta fim v' ene cilu majhine Buqvice pres mojga Imena poftavil, Letih Buqviz je tyffuzhi, gdu
je ima ali prodaje, jeft gviflmu nevejm. Vy Shulmafhtri pujte s' zhaffom vti vishi, kakor je notiranu. Htimu daj Griftus Svojga S. Duha, Amen.
Vafh Truber.
Izdaja od 1. 1599., ki se nahaja v Kopenhagenu, ima na čelu obširen nemški predgovor. Prvi del njegov je samo okrajšan slovenski predgovor, ki smo ga ravnokar priobčili. Zanimivejši je za nas drugi del, ker spoznamo iz njega nekoliko, kako se je glasba gojila v Ljubljani v drugi polovici 10. veka od protestantov. Pelo se je namreč v protestantovski cerkvi petero-glasno s spremljanjem orgel in glasbil. Imenitnejši meščani so svoje otroke dajali poučevali v glasbi, zato so poklicali k sebi umetnikov, med katerimi je bil prvi Len ar d Budi na, Trubarjev kum. Ta del se glasi:1)
Vnnd wir erfahren, wenn man in der Kirchen ohn oder mit Instru-menten fleissig singet dass wir dadurch vil lustiger vnd andachtiger werden zurn Gebet, Gottes Wort zu horen, zu predigen vnd das H. Sacrament zu empfahen. Vnd als offt man zu Laybach: Nun bitten wir den Hey. Geyst oder Ozha, Syn Duh Nebeški Kral etc. mit funff Stimmen beim Regal, Posaunen, Zink-ken vnd Schalmeien in der Kirchen liat gesungen, hab ich dazumal allwegen ein sonderlich frewd, andacht, lieb, lust und ernst zum Predigen und Gebel in mir empfunden. Darumb tliun die Reformirten Euangelischen Kirchen recht, dass sie in jhren Kirchen die H. Schrifft vnd Psalmen nach der Lelir vnd Befelch dess heyligen Panli in gemeiner verstendiger Sprache lesen vnd singen.
(Konec prih.j
Naš gradualnik.
nŠkoda da je Glasbenik prenehal z graduali in da je začel prinašati „komunije"; saj vendar gradualov tako zelo potrebujemo; za nekatere slovesnosti, kakor so nove maše in cerkveni shodi, kar ni mogoče dobiti pravega graduala". Tako mi je tožil vlani pod jesen organist, kojega prištevam najboljšim v celem dekanatu. Organist ta je iz one dobe, ko še ni bilo orglarske šole v Ljubljani, sploh tudi ni obiskoval nobene šole. Vso svojo izobrazbo prisvojil si je edino iz C. Glasbenika, a on gori in živi za pravo cerkveno glasbo, akoravno stoji že v onih letih, v katerih se človek jako nerad za kako težavno podjetje navdušuje. Ker je morebiti še kaj tacih organistov, ki ne vedo, kaj naj prav za prav prično s temi „komuniji", naj sledi tukaj kratko pojasnilo, kakoršno sem dal tudi temu vnetemu organistu, za kar mi je bil prisrčno veselo hvaležen.
Masne bukve se razdele v tri glavne oddelke, ki se imenujejo: I. Pro-prium de tempore, II. Proprium sanctorum, III. Gommune sanctorum. Graduale I. oddelka je že prinesel Glasbenik. Ko je to dokončal, pa ni začel prinašati graduale II., temveč one iz III. oddelka, ki se imenuje Gommune sanctorum. Ime Gommune naj toraj nikogar ne moti. Skladbe, katere Glasbenik prinaša počenši s prilogo 9. leta 1893. niso kom u n i j e (obhajilni spevi), ampak so pravi pravcati graduali za III. oddelek mašnih bukev. Da se je dični
naš skladatelj Foerster lotil prej III. nego II. oddelka, je s tem pokazal svoje genijalno iznajdljivost. Ogromno je deio, katero nudi skladatelju II. oddelek, leta in leta bi morali čakati, predno bi Glasbenik dovršil vse graduale, ki se nahajajo v II. oddelku; da se pa temu čakanju izognemo, izumil je g. skladatelj Foerster res jako pripraven način okrajšanja.
Mnogo je praznikov svetnikov v II. delu, manjše vrste sicer, ki pa vendar po svoji veljavi izpodrinejo navadne nedelje, in masni formular se natanko ujema po dotičnem Gommune sanctorurn; za vse te imamo graduale že v rokah. Teh praznikov je silno veliko; je pa tudi nekoliko lacih v II. delu, kojili maše se le deloma strinjajo z formularom v III. delu; tudi (e vse je prevzel g. skladatelj v svoj III. del. Ko sem dobil v roke prilogo 9. iz lela 1893. čudil sem se ne malo kako da je skladatelj kar pri prvi skladbi mesto enega kar pet verzikulov pripisal. Aha si mislim, sama potrata papirja ; nalašč tako dela, samo da bi mi dobili manj not v roke". Tako sem natolceval g. Foersterja. Ko pa sem videl, da so tudi poznejši graduali prinašali po več ali manj verzikulov, začel sem reč globlje premotrivati in — tvorimc sem veselja zavpil. Našel sem, česar sem iskal. Zagotovim Vas, da sem bil te najdbe bolj vesel, kakor kadar da se mi je posrečilo z velikim naporom razvozljati prav zamotano algebraično operacijo. Množica verzikulov ni potrata, pač pa neizmerna prihranitev prostora! Do sedaj, ko pišem te vrstice izšlo je 18 gradualov de Communi sanctorum; s temi graduali pa nam ni postreženo le za veliko število onih maš, ki se natanko skladajo z formularjem v Gommune sanctorum, ampak tudi za več nego za 30 maš iz II. oddelka mašnih bukev. Gg. organisti naj tako ravnajo: Najprvo naj si poiščejo Graduale v II. delu Missala ali Compendija Gradualis; ta je ali dosloven z onim v III. delu, ali se pa loči od njega po drugačnem verzikulu. Kadar je gradual popolno dosloven, se poje ves kakor stoji v našem gradualniku s prvim verzikulom, kadar se pa predpisani gradual loči od onega v III. delu, se pa vzame le začetek in pa tisti verzikul, kateri je predpisan, in se v našem gradualniku nahaja pod št.: 2, 3, 4 i. t. d. Naslednji seznani naj bode gg. organistom kažipot, kako da jim je postopati pri teh gradualih; prva številka kaže zaporedno število gradualov (začetkov), druga pa zaporedno število verzikulov.
1 : 2 in festo s. Apollinaris Ep. M. — 1 : 3 in festo s. Gallisti Pap. M.
—	1 : 4 in festo s. Nicolai Ep. — I : 5 in festo s. Josaphat Ep. M. — 3 : 2 in festo s. Matthaei Ap. — o : 2 -j- 4 in festo s. Athanasii Ep. D. — 5 : 4 in festo s. Francisci de Hieronymo G. — 6 : 5 in festo s. Philippi et Jacobi App. — 7:2 in festo s. Fabiani et Sebastiani Mm. — 8:2 in festo s. Cantii Mm. — 10:2 in testo s. Joannis Chrysostomi E. D. — 10:3 in festo s. Ignatii E. M.
—	10:3 in festo s.Martini E. — 12:2 in festo s. Camilli Lellis G. — 12:3 in festo s. Bonaventurae E. D. — 12:4 in festo s. Josephi Galasanctii G. — 12:5 in festo s. Basilii E. D. — 12: G in festo s. Francisci Seraphici. — 13:2 in festo s. Anlonii Pad. -f- Decoll. s. Ioannis. — 14: in feslo s. Baptiste + Pauli I. Eremitae. - 15:6 in festo s. Josephi Guperlini. — 1(1:3 in festo Luciae, Mariae Magd., Annae. — 17 : 2 in festo s. Agathae.
Št. 5:2, 3, 4, 5, 6, 7 in št. 6 : 2, H, 4. 5 obsega 2 Alleluia in 2 ver-zikula za vse godove svetnikov, od mučencev do svetih žen, ki se obhajajo velikonočnem času t. j. od II. do inclusive VI. nedelje po Veliki noči.
Iz tega kratkega pregleda vidimo, da je metoda, katere so je slavni g. skladatelj poprijel, res izborna. Silno mnogo gradiva nam gradualnik že sedaj podaja, ker za vse navadne godove je kolikor ioliko preskrbljeno. Veliko skrbi delajo vestnemu organistu nove maše in cerkveni shodi. Za naprej le skrbi odpadejo; že sedaj imamo za mnogo praznikov graduale v rokah. (Je jih pa tudi še nimamo za vse, jih pa lahko de Gommuni vzamemo, vsaj v sili tudi na ta način cerkvenim zapovedim zadostimo. Največ novih maš bode letos od X. do XIII. pobinkoštne nedelje. X. praznojemo sv. Marijo Magdaleno, ovo ga graduala št. 16:3; za XI. nedeljo je de ea, potrebni gra-dual se dobi v lanski zbirki št. 46; XII. nedeljo se obhaja spomin B. M. V. ad Nives, upajmo, da do tačas že izide dotični gradual, XIII. nedeljo je spomin sv. Klare, tudi za ta dan imamo že gradual, in to je št. 18. Specie Um.
Bog daj, da bi gospod skladatelj še letos dokončal lil. oddelek masnih bukev, in pričel kmalu z II. delom, kajti željno pričakujejo organisti po deželi gradualov za praznike Marijine in drugih svetnikov. Slavnemu skladatelju krepko zdravje in vedno bujno fantazijo, da nam iz globokega, neusahljivega vira divne glasbe podari najlepših harmonij; potem se bode naš gradualnik z največjim ponosom moral imenovati lihellus plane aureus!
Leopold Picigas.
Dopisi.
1z Ihana dne 7. junija, V zadnji številki Cerkv. Glasbenika neki dopisnik „s Po-bistričja" na prav strasten način napada orglanje in petje v Ihanu ter ogrduje tukajšnjega orglavca pred svetom, da spreminja hišo molitve v zabavišče in plesišče, ker s svojim, olla potrida-orglanjem, pri katerem vse drugo spravi na orgle, marše, valčke, polke itd. samo tega ne, kar se svetemu kraju pri stoji in kar bi moralo biti, in da jo tudi pri spremlje-vanji petja le na okroglo suče, in s takim orglanjem in spremljevanjem zlasti mladim ljudem mesto srca k Bogu le pete kvišku privzdiguje. Na dalje tukajšno cerkveno petje popolnoma v nič dene, in h koncu svojega strupenega dopisa pa svoje začudenje izrazi nad tem, da se more trpeti v cerkvi tako pohujšanje in motenje pobnžnosti.
Ker zlasti z zadnjimi besedami med vrsticami napada in grdi pred svetom tudi mene, češ kak duhoven je to, ki trpi tako gnjusobo na, svetem mestu in k vsemu temu molči, — primoran sem, v svojo pa tudi v obrambo tukajšnjega orglavca se oglasiti.
Resnici na ljubo bodi najpred povedano, da dopisniku onega dopisa ni narekovalo objektivno presojevanje in ocenjevanje orglanja in petja in resnična pobožnost, katero v vsem dopisu tako zelo poudarja, ampak veliko več osebna zamrza in drugi nekrščanski nagibi. Kdor bere oni dopis, ima lahko čudne nazore o službi božji, katera se opravlja v Ihanski farni cerkvi. Toda vsak Ihanski faran, ki bi bral ali slišal brati oni dopis, bi moral reči, da je vsa ta kritika daleč iu strastno pretirana, in bi se moral čuditi, da ima dopisnik tako zelo občutljiva ušesa in pa tudi tako pobožno srce, da ga tako hudo moti orglanje in petje v Ihanski farni cerkvi.
Jaz sem bil kmalu po nastopu v svojo službo rekel orglavcu, da samo ob največih praznikih, ko vernemu kristjanu že tako srce veselja poskakuje, sme pri pristopu in pri koncu nekoliko bolj veselo „preludirati", toda nikakor pa mu nisem rekel, da sme kak marš, valček, kako polko itd. zaigrati, sicer pa naj ne pozabi, kaj se za cerkev spodobi.
P r i z 11 a t i moram, da ž a 1 i b o g tega ni s p o 1 n o v a 1, ampak je res kako okroglo naredil in tudi pri s p r e m 1 j e vanj i pesen je bolj na allegro sukal, toda samo ob najvcčill praznikih in treh tukajšnjih shodih, ne pa vsako nedeljo, kakor oni dopis lažnjivo poroča. Najhujše pa dopisnik orglavca udari s kritiko prtja. Pravi: „Knj pa petje? Nekaj vpitja in to je vse". To je pa nesramna laž in obrekovanje. Orglavec prav marljivo podučuje svoj zbor v petju. Pojejo skladbe pokojnega Kiliarja in cecilijanske, in Sicer vsak glas prav po sekiricah. Jaz, hvala Bogu, imam tudi od Boga nekaj muzikaličnega talenta in nekoliko glasbene izobraženosti in služim že na osmi fari, pa odkritosrčno moram spoznati, da skoraj na nobeni svoji poprejšnji službi nisem imel tako dobrega cerkvenega petja, kakor ga imam tukaj, in da vsaka fara bi smela biti vesela, in se ponašati, ako bi imela tako cerkveno petje, knkoršno ima Ihanski. II koncu samo še to rečem, da ni treba s takimi lažnjivimi in obrekljivimi dopisi miru v fari kaliti, duhov razburjati in sovraštva delati, ampak živimo v lepi krščanski ljubezni med seboj.	Anton Lenassi, župnik.
Dos t a vek vredništva. Došla nam je dne 12. jun. iz Ihana dopisnica z naslednjo vsebino: „S1. vredništvo! Blagoizvolite v prvej prihodnjej številki „C. Glasbenika" „potrditi, da jaz nisem pisec dopisa „S Pobistričja" v zadnjej številki imenovanega lista, „v katerem se graja cerkvena glasba tukajšnje farne cerkve. — Z odličnim spoštovanjem: „Vendelin Sadar, 1. r. učitelj". — Iiaj radi ustrežemo želji g. učitelja ter izjavimo, da do-tičnega dopisa ni j) i s a 1 on, niti kak drugi ihanski župljan.
Priobčili smo tu tudi odgovor preč. g. župnika na oni dopis „s Pobistričja;" čč. bralci naj sami sodijo o obeh člankih. G. župniku bode gotovo v tolažbo izvedeti, da nobeden domačih ni kalil miru in razburjal duhov. G. orglavcu pa svetujemo, naj bi se zmiraj in zlasti o največih praznikih in tamošnjih shodih izogibal „okroglih", marveč z orglaujem kakoršno želi in zahteva sv. cerkev, povzdigoval srca vernikov k nebesom, a jih ne poživljal na skok !	Vredništvo.
Izpod hribov, meseca maja. Z veseljem pričakujem vselej cenjeni C. Gl. Res, težko čakam, da mi pride v roke ter pridno prebiram vse, kar donaša novega s polja cerkvene glasbe. V listu št. 3. in 4. objavil je vesel dopis iz Ptuja na Štajerskem. Skrajni čas je že, da se tudi po Štajerskem kaj stori v zboljšanje cerkvene glasbe. Dolgo je trajala ondi tema nevednosti, a zdaj jelo je, hvala Bogu, svitati prijazno jutro boljše bodočnosti za cerkveno glasbo. Večkrat se je slišala želja, naj bi se v Ptuji vpeljala reforma, ali vselej je bil ničevni odgovor „naše ljudstvo ni za to!" Jaz pa rečem „naše ljudstvo je za to!" le merodajni krogi niso za to. Sveta je dolžnost duhovnikov, da ljudstvu razlože, kaj da je prav za prav cerkveno petje po volji sv. cerkve. Da ljudstvo to ve, ne bilo bi več nasprotovanja in cerkvena glasba bi se kmalu prenovila. Dosti jasno je preč. g. P. Hugolin v svoji knjižici „Cerkvena glasba, kakoršna je in kakoršna bi morala biti" to dokazal; toraj „ vzemi in beri" in oči se bodo odprle vsem, ki so blage volje in skupno delovanje pripeljalo bo nas prej, ko se nadjamo, do našega cilja. Prvi resni korak v to storili so čč. oo. minoriti v Ptuji. V osebi g. Sprachman-a so dobili res dobrega organista. Preosnova cerkvene glasbe bo g. orglavca sicer veliko dela stala, a s krepko voljo in pomočjo božjo bode šlo; z navdušenjem se poganjajte za svoj sv poklic in visoko držite zastavo sv. Cecilije na ptujskem cerkv. pevališči.
Vendar se je v oni dopis iz Ptuja vrinila stvar, ki ni po vsem resnična. G. dopisnik omenja, da so čč. gg. eo. minoriti prejšnjega ^nepoboljšljivega orglavca" odslovili. Resnici na ljubo „to ni res!" Prejšnji g. orglavec ni bil nikakor odslovljen, ampak „sam se je prostovoljno odpovedal orglarski službi!" Res je, da ta g. ni gojil cerkvene glasbe, in nikakor tega ne tajim, niti odobravam; a vendar smem reči, da akoravno se je gojilo ljudsko petje, pelo se je vendar dostojno. Prejšnji g. orglavec ni bil vajen in izvežban v cerkveni glasbi, kakor sploh stari učitelji. (In novi? — Vr.) Glasbe učil se je nekoliko v učiteljski pripravnici, a ne pri „eevljarskem mojstru v okolici". Nikakor mu tedaj ne gre zameriti, da je kot orgauist gojil domačo, a ne cerkveno glasbo. Pomisliti je pa tudi
treba, ua kakošui stopinji je stala cerkvena glasba pred 30 leti, ko je omenjeni, ,,nepoboljšljivi orglavec" v učiteljski pripravnici sedel? (Isti čas je bila učiteljska služba v zvezi z orglarsko.) Če je znal le latinsko brati, v c, f, g dur kadenco narediti, pa je bil orga-nist! Smolo trdim, da, ako bi imeli isti čas tako orglarsko šolo, kakor jo imamo dandanes, gotovo bi si bil pridobil potrebnega znanja, ter lahko zadostoval zahtevam sedanjega časa, in ue bilo bi ga treba uazivati „nepoboljšljivega orglavca!" Naj bo še omenjeno, da je „uepoboljšljivi orglavec" opravljal 30 let orglarsko službo, nekaj okoli 18 let v zvezi z učiteljsko. Učiteljsko poslovanje je pustil iz posebnih ozirov pred 12 letil Sicer je v Ptuj i in okolici občespoštovana oseba.
Pregovor je: „Resnica oči kolje!" Gotovo g dopisniku iz Ptuja ne bo prav, da se mu dopis popravlja; a tudi jaz sem nerad to pisal, in ediuo „resnici ua ljubo!" Vsak pometaj pred svojim pragom ! Svest sem si, g. vrednik, da ta moj dopis gotovo sprejmete v „Glasbenik" in ga ne denete „ad aeta". Jako uerad sem spisal ta popravek, pa v dolžnost sem si štel, da se za pravico potegnem, in „C. Glasbenik" bo tudi svojo nalogo storil, da objavi dopis in opraviči osebo prejšnjega g. orglavca.
Sicer pa z veseljem pričakujem poročila, kako napreduje cerkvena glasba v starodavnem Pluji.	Cecilijanec izpvd hribov.
Razne reči.
—	„Orglarska šola Ceeil. društva v Ljubljani" bode končala šolsko leto v četrti k, dne 12. julija t. 1. s slovesno sv. mašo (koral), kateri bode sledila ob 9. uri javna preskušuja v šolskih prostorih na Starem trgu št. 13. — Najuljuduejše vabimo čč gg. ce-cilijance ter sploh prijateje glasbe, naj se udeleže te preskušnje; prepričali se bodo lahko sami, koliko ta zavod stori za zboljšanje cerkv. glasbe med Slovenci. — Začetek novega šolskega leta 1894/95 bode v torek, dne 18. septembra v novih prostorih na Valvazorjevem trgu, št. 5. (zadej, kjer je bila preje „Katoliška tiskarna").
—	Princregent bavarski Luitpold je ukazal, da seje 300letnica Urlaudo Lassus-ove smrti v Monako vem dne 14. junija slovesno obhajala.
—	V Bremenu nameravajo postaviti gledališče, v katerem se bodo izvajale edino duhovne opere A. Rubinstein-a, sličuo gledališču v Bayreuth-u, katero služi le predstavam posvetnih oper R. Wagner-ja.
—	Pri J o s. Seiliugu-u v Monakovem (preje v Regensburgu) se dobiva Mih. Mayer-a „V ol 1 s ta n d i ge Off e rt o r i u m - Sa mml u ug tur Landkirchenchore, 15» prav lahkih ofertorijev za 1, 2 ali 3 glasove in orgle. Del 1. obsega Proprium de tempore M 4 50; del II. Proprium de Sanctis, M. 3. — Del 111. Commune sanetorum & Missae votivae, M. 4'00; dei IV. za posebne praznike M. 3. l'ri vsili 1 delih uahajajajo se poleg partiture tudi glasovi. — Skladatelj je s tem deloin celo najmanjšim cerkv. zborom omogočil, pri slovesnih sv. mašah pravilne tekste popevati; zato je malim zborom živo priporočamo.
Dopisnica vredništva.
Z nujno prošnjo obračamo se do vsili vodij cerkvenih zborov, naj blagovole .,C. Gl.-u" pošiljali poročila o njih. Za vsak, tudi najmanjši dopis, bodemo hvaležni; kajti taka poročila so radi tega važna, ker nam podajajo obširno sliko cerkv.-glasbenega življenja. — Ker bi prihodnjič radi dali čč. gg. bralcem dve številki (za julij in avgust) skupej, zato prosimo tem zdatnejše pravočasne podpore.
Današnjemu listu pridana je 5. štev. prilog.