Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemfii nedelj in praznikov. Naroda List Slovenskih delavcev v oimeriki The-first Slovenic Daily in the United States. Issued every day except Sundays and Holidays. WMLEFOV PISARNE: 127« RECTOR. Entered m leoand-Olaaa Matter, September, 21, 1903, at the Peak Office at New York, N. Y., under the Act of Congrea of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 1279 RECTO« NO. 147. — fiTEV. 147. NEW YORK, TUESDAY, JUNE 23, 1908. — V TOREK. 23. ROŽNIKA, 1908. VOLUME XVI. — LETNIK XVI. Naseljevanje iz Evrope in nova naselniška liga. TE DNI SE JE USTANOVILA NOVA LIGA ZA NASELJEVANJE, KI NASTOPI PROTI STARI. Nova organizacija je naklonjena naseljevanju in bode proti stari organizaciji nastopila. OLANI. Te dni se je pri nas ustanovila nova organizacija imenom National Liberal Immigration Society, ki ima že mnogo zelo uglednih članov. Nova naselniška liga si je pred vsem postavila za nalogo, da pri prihodnjem kongresnem zasedanju odločno nastopi proti vsakemu predlogu, ki bi bil naperjen proti zmanjšanju ali omejitvi naseljevanja. Kova naselje-valna organizacija je namreč zvedela, da namerava Junior Order of United American Mechanics, na kte-rih strani stoji in jih podpira neki kongresman v kongresu predlagati, da se v prihodnje ne pusti nikogar v Zjed. države, ki ni zmožen pisave in branja. Nadalje nameravajo zagrizeni nativisti predlagati v kongresu, da se poskusna doba, v kteri se more doseči ameriško državljanstvo preloži od petih na deset let. To je seveda naletelo na hud odpor pri vseh Ame-rikancih. ki so bili rojeni v tej deželi ali pa postali naturalizirani državljani, ki žele da se naseli v Zjed. države ljudi, ki postanejo v kar najkrajšem času dobri državljani svobodne republike. Jeden najbolj energičnih nativis-tov, ki hočejo preprečiti nadaljno naseljevanje je znani kongresman Dal-eeil iz Pennsylvanije. ki je v kongresu predložil vse predloge proti omejitvi naseljevanja. Ta kongresman Dalcell je tudi član zgoraj omenjene stare naseljevalne lige, ki je proti naseljevanju. Stara naseljevalna liga je nekako skrivno društvo, ki se je posebno v zadnjih dveh letih zelo razširilo po Ameriki in po vseh rae-i*tih že ustanovilo več podružnic. N. Behar, glavni upravitelj Liberal Immigration League, ki se je pretekle dnij ustanovila v našem mestu, je izjavil, da bi bilo skrajno nesmiselno izklju'-iti od naseljevanja anal-fabete. Kdo bo delal pot»*m pri prekopih. pri železnicah in vodovodih? Kdo bi opravljal težka dela na farma h, če bi naselniška oblast prepovedala onim. ki ne znajo brati ne pisati izkrcanje v Zjed. državah T Ti ljudje. dasi analfabeti imajo svoja mesta v Ameriki ter so važen faktor našega ljudstva in na^e tnrovine in naše obrti. Olika je sicer dobra stvar, toda olika sama še ne naredi dobrega državljana. Torej se bomo bojevali z vsemi možmi proti vsakemu načrtu, ki bi omejil naseljevanje anal-fabetov v naši republiki in proti načrtom, ki bi bili morebiti naperjeni proti podaljšku preskuševalne dobe, da se pridobi ameriško državljanstvo. Marsikak naseljenec je zrel že pred petimi leti za državljanstvo. Dvoboj med farmerji. Med farnierjema Robert Harris in Robert Rohhuck je prišlo do prepira radi meje med njunima zemljišči. Vsled tega sta se dvobojevala z revolverji. Oba bivata v Martinu, Trant county, W. Ya., par milj južno od Kevserja. Srečala sta se na ulici in sta oba hkrati vzela iz žepov revolverje ter pričela takoj jeden na druzega streljati. Harris je bil dvakrat zadet v prsi in je kasneje umrl v bolnici. Rohbuck je dobil dve kroglji v prsi in zdravniki trdijo, da bode živel k večjem Se jeden dan. POZOR! V zalogi "Glas Naroda" je iaila podaČna knjižica, ki obsega 54 stra-a naslovom: Kako ae postane državljan? Ker je knjižica potrebna in koristna, naj jo ta-naroči vsak rojak. Stane samo ktere pošljite v poštnih Tropična vročina. Žrtve solnčarice. VČERAJŠNJA VROČINA JE ZAHTEVALA V NAŠEM MESTU MNOGO ŽRTEV. Danes je vročina in vlažnost ravno taka, kot včeraj. V TENEMENTNIH HIŠAH. Včeraj, kakor tudi ima:no v New Yorku ne*. io-.no vročino, tako, da si vsakdo, ljudje in živali, žele hladnejšega vremena, koje pa nikakor neČe priti. Včorij zjutraj ob S. je k a/al toplomer 76 stopinj nad n;člo. uro kasneje 79. ob 10. uri je bilo že 83 in cb treh popoludne S6 stopinj vročine. Od tu nadalje je temperatura pa lain, toda tudi zvečer je bila vlažnost uprav velikanska. Vremenski urad naznanja in tolaži ljudstvo, da bode v četrtek postalo hladneje, ako bode vse v redu. Največ je moralo vsled vročine prestati prebivalstvo istočne strani mesta, kjer so tenementne hiše, v kte-rih je prepih nepoznana stvar. Sedanja vročina v tem delu mesta je tembolj občutna, ker so bili nesrečni tamošnji stanovniki vsled krize vso zi-ino prisiljeni živeti v pomanjkanju, tako, da so oslabeli in da jim je nemogoče neznosno vročino prenašati. Najbolj je občutno pomanjkanje ledu, kajti ljudje, ki nimajo zaslužka si ga ne morejo kupiti. V ostalem so pa tudi komadi ledu, ktere prodajajo vozniki po deset centov, tako majhni, da se kmalo stopijo. Da se velika umrljivost otrok na dolenjej strani po možnosti omeji, bodo danes popoludne zdravniki in bolniške postrežr.ice priredili v imenovanem delu mesta zborovanje v poslopju United Charities na iztočnej 22. ulici. Tu se bode določilo, kako naj se ravna z otroci v sedanjej tro-pičnej dobi. Tekom včerajšnjega dneva so našli v vodi krog mesta zopet tri trupla moških, ki so utonili. Solnčarica je imela tekom včerajšnjega dneva veliko žetev. Koliko ljudi je radi vročine v svojih stanovanjih zbolelo, ni mogoče dognati, toda na ulicah se je prij>etilo toliko slučajev solnčarice, da so imele bolniške ambulance ves dan dovolj opraviti. Samo tekom popil udneva so pripeljali v razne bolnice 35 ljudi, ^i so se na ulicah radi vročine onesvestili. Kakor se poroča iz Washingtona. je včeraj tamkaj kazal toplomer 93 stopinj, dočim so imeli v Chicagu, 111., 04 stopinj vročine. V Chicagu je umrlo radi vročine sedem ljudi, do-čim so jih vse polno pripeljali v l»olniee. Vihar v Minnesoti. Owatonna, Minn., 23. junija. V Claris Grove in Ellendale je minolo soboto, kakor se sedaj poroča divjal grozen vihar, kteremu je danes sledil drugi. V Clarks Grove je veter podrl velikansko skladišče žita in 20 družili skladišč. Mnogo konj in goveje živine je bilo ubitih. V Ellendale ni ostalo niti jedno poslopje nepoškodovano. Toča je vničila vse poljske pridelke. Denarje v staro domovino pošiljamo: za 10.35 .......... 50 kron za 20.40 ............ 100 kron za 40.80 ............ 200 kron za 102.00 ............ 500 kron za 203.90 ............ 1000 kron za 1018.00 ............ 5000 kron Postarina je všteta pri tek vaotak. Doma se nakazano vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljat. izplačuj* c. kr. peštni hranilni urad v 11. do lltek. Denarje nam podati je najprffli-asje do |26.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pšamn, večje vnetke po Domeetic Postal Htaif Orfcr all ns Www York Rank Draft FRANK HAKHBE 00., 100 Greenwich Sk, New Tut, «104 St. Clair At*, W. B. Cleveland, Vojni tajnik Taft v smrtni nevarnosti, KO SE JE PELJAL V NEDELJO PROTI VZHODU, SE JE POKVARIL STROJ VLAKA IN SKORO BI SLEDILA R A Z-STRELBA. Po 1. septembru se za stalno nastani v Cincinnati ju; vojno tajništvo v kratkem odloži. VODSTVO NARODNEGA ODSEKA Šestkratno linčanje. Texanski običaji. V HOUSTONU, TEX., SO BELI LINČALI ŠEST ZAMORCEV, KI SO BILI V PREISKOVALNEM .ZAPORU. Množica je nesrečmse oprostila iz zaporov in jib potem linčala. JEDEN USTRELJEN. Dennison, O., 22. junija. Včeraj zvečer okoli pol sedme ure zvečer je bil vojni tajnik in predsedniški kandidat republikanske stranke v smrtni nevarnosti. Peljal se je iz Cincin-natija s svojim prijateljem Keloggom proti vzhodu z vlakom Pennsylvania Flyer, ki je vozil z hitrostjo 50 milj na uro. Med vožnjo se je zlomila vez lokomotive, ki je zadela tudi cilinder pri stroju. Velika železniška nesreča bi bila neizgobna, da ni zapazil nevarnega položaja stražnik v signalnem stolpu, ki je ustavil dirjajoči vlak. Taft nevarnosti ni takoj opazil in je ostal tudi miren, ko so mu povedali, da je bil v smrtni nevarnosti. Cincinnati, O., 21. junija. Danes je vojni tajnik Taft odpotoval iz tuk. mesta proti New Yorku, od koder se poda v New Haven, Conn., kjer bo prisostvoval konečnim slavnostim vseučilišča Yale. V Washington se povrne šele koncem tega tedna, kjeT ostane, dokler ne bodo končane seje republikanskega narodnega odseka, kterega zborovanje se prične 1. julija. Po sejah odpotuje z svojo ženo v toplice Hot Springs, Va. Sicer pa mora mora biti vojni tajnik 20. juli ja v Cincinnatiju, ker se mu bode oficijelno sporočilo o imenovanju kan didatom za predsednika. Po prvem septembru se pa stalno naseli v Cin ciimatiju Taft poda svojo ostavko vojnega tajništva že koncem meseca junija, ker se hoče posvetiti volivnemu boju. kterega bi mu njegova služba sicer o vi sala. Včeraj je prejel iz vseh krajev Zjed. držav velikansko število brzojavov, kakor tudi iz Cube. Por-torike in Filipinov. Na brzojavke iz Filipinov je bil vojni tajnik Taft posebno ponosen. Vesti iz Rusije. Odmevi iz Bjalistoka. SODIŠČE V BJALISTOKU JE SEDAJ OBSODILO PRIREDITELJE KLANJA člFUTOV. Oni, ki so bili obtoženi, da so čifute klali, do dobili le male kazni. ZASLUŽENA KAZEN. Houston, Tex., 23. junija. Včeraj po noči je bela druhal linčarjev v Hemphillu oprostila iz tamošnjih zaporov zamorce Frank Willi amsa, Jerry Evansa, Geo. Johnsona, Mose Spellmana, Cleveland Williamsa in Will Manuela, ktere vse so lopovi linčali, dasiravno so bili zamorci nedolžni. Frank Williams je skušal linčarjem uteži, toda pri tem so ga ustrelili, do-čim so ostalih pet kasneje obesili na bližnja drevesa. Zamorci so bili v ječi. ker so bili obdolženi, da so pred dvema tedni umorili nekega belega imenom Hugh Deana. Do linčanja bi najbrže ne prišlo, ako bi minolo soboto nek drug zamorec ne umoril nekega belega imenmo Johnson. Ta zamorec je priznal, da je bil najet za to, da izvrši umor. Johnsonov morilec je še v ječi, toda najbrže bodo tudi njega linčali, ako se oblastim ne posreči, da to preprečijo. Abd ul Azis mrtev? Položaj v Maroku. V PARIZU JE JELA KROŽITI VEST. DA JE BIL MARO-KANSKI SULTAN UMORJEN. Vest dosedaj še ni potrjena, toda kljub temu se vzdržuje. V RABATU. POLOVICA MESTECA ZGORELO. V Three Rivers, Que., je zgorelo 300 hiš. Three Rivers, Que., 23; junija. V nekem hlevu je včeraj nastal požar, ki se je potem vsled vetra hitro razširil na vsa bližnja poslopja in od tu dalje po mestu, tako, da je zgorelo 300 hiš, oziroma skoraj ves trgovski del mesta. Na lice mesta so prihiteli trasilci iz Quebeca in Montreala. kakor iz vseh bližnjih mest in šele potem je bilo mogoče požar omejiti. V onem delu mesta so zgjrrela skoraj vsa poslopja, tako City Hall, pošta, več hotelov, jedna banka in mnogo prodajalnic. Ker so ulice zeio ozke, je bilo gašenje skoraj nemogoče. Skupna škoda znaša milijon dolarjev. Zgorel ni nihče in le dve osebi sta ranjeni. Coloradski guverner v nevarnosti. Denver, Colo., 22. junija. Včeraj je coloradski guverner obiskal državno blaznico, kjer ga je napadla blazni ca Annie Jenehein in le hladnokrvnosti tajnika James D^oughberty od State Humane Society se ima zahvaliti, da ni prišel v življensko nevarnost. Omenjena bolnica blazni na ideji, da je podedovala $40,000, kteri denar ima guverner v svoji oblasti, da jo prisili se z njim poročiti. Annie je napadla guvernerja z revolverjem, kterega ji je pa tajnik Humane Society z lepimi besedami z vil iz rok. Paris, 23. junija. V tukajšnjem parlamentu je včeraj pričela krožit, vest, vsled ktere So pristaši novega sultana Mula j Haiida umorili sultana Mulaj Abd ul Azisa; umor se je jzvršil v mestu Rabatu, kjer se je sulfa n dosedaj mudil. V ministerstvu inostranih del dosedaj ni bilo mogoče dobiti potrdila te vesti, toda kljub temu se poročilo ne zanika je. V ministerstvu notranjih zadev pa trdijo, da je poročilo jednostavno izmišljeno in zlagano. Vladini uradniki, ki so skušali dobiti natančneje informacije, niso za-mogli dobiti nikakesra natančnega poročila o tej vesti. -o- IZLETNIKI NA CONEY ISLAND. V nedeljo jih je bilo 250.000 na otoku. Vročina, ki je nastala tekom zadnjih dni, je v nedeljo izvabila na tisoče ljudi v okolico našega mesta, zlasti pa na morsko obrsžje. Samo na zabavišče na Coney Islandu jih je prišlo najmanj 250.000 in sicer do desete ure zvečer. Obrežje je kar mrgolelo Newyorčanov in kopališča so imela zlate urice, kajti vsakdo se je hotel kopati v Oceanu. Vsa zabavišča na otoku, zlasti pa velika podjetja, so imela velikanske dohodke. Francoska parabrodn dražba znižali cena. Gorej imenovana dražba je "»»n-la cene za paznik "La Provence*', kteri odpluje dne 25. junija. Cena je sledeča: do Ljubljane za $38, Zagreba $38.35, na Reko $28.16. Listke prodaja Prank Sakser Co. 1M Greenwich St., Nem Tet* fa 0104 St. Olalr Ave., OlevaUnd, O. Rojaki, kteri telite potovali a taari parniki, oglasita ae pravočasno pri FRANK 8AKHEB <30. Iz Avstro-Ogrsko. Požar na Tirolskem. V VASI ZIERL OB INI NA TIROLSKEM JE VELIKANSKI POŽAR UNIČIL VEČINO HIŠ. Zgorelo je 164 hiš, počeno poslopje in cerkev; 1400 ljudi je s brez strehe. NA VSEUČILIŠČIH. Petrograd, 23. junija. Sodišče v Bjalistoku je včeraj dokončalo obravnavo, ki se je vršila proti prirediteljem klanja tamošnjih čifutov v letu 1905. Tedaj so tamošnji domačini pobili 73 čifutov, dočim je bilo istodobno ubitih tudi 11 domačinov; 82 čifutov in 23 kristjanov je bilo tem povodom ranjenih. Jeden med obtoženci je bil obsojen v triletno ječo, 13 nadaljnih obtožencev je dobilo od 6 do 12 mesecev ječe in 15 jih je bilo oproščenih. Štirje obtoženci so bili obsojeni radi direktne udeležitve klanja, dočim so se ostali morali zagovarjati vsled plenitve. Izpovedbe prič so bile med obravnavo dokaj protislovne. Častniki, policaji in duhovni, ki so nastopili kot priče državnega pravdništva, so jed noglasno izjavili, da je pogrom nastal vsled tega, ker so čifutski agitatorji povodom neke cerkvene procesije napadli udeležence sprevoda. Vsi so jK>vdarjali, kako živahna je bila tedaj čifutska agitacija, kako so bili napadi čifutov na častnike in policijo tedaj na dnevnem *redu, tako, da je bilo nemire skoraj nemogoče v kratkem času zatreti. To je bil glavni vzrok napada na čifute. Priče obtožencev so pa trdile, da so razstrel-bo bombe pri procesiji priredili policaji sami in da so se tudi policaji udeležili pogroma. Vse priče so se strinjale v tem, da je bilo napada že par dni pričakovati in da je tako med domačini, kakor tudi med čifuti bila razburjenost velikanska. Državni pravnik je v svojem govoru povdarjal, da so čifuti domačine z vednimi napadi na policijo in uradnike izzivali, tako, da je domačinom končno pošlo potrpljenje in so jednostavno čifute sami kaznovali. Na podlagi tega dejstva je potem tu di izstopal proti obtožencem. Časopisje je z milo obsodbo obtožencev zadovoljno in jMivdarja, da uničevanje in zatiranje čifutov ni smatrati za umor, temveč le za izvor sovraštva napram čifutom, kteri so za svoje gorje samo odgovorni, ker izkoriščajo prebivalstvo, kjerkoli morejo. Petrograd, 22. junija. Tukaj je bil danes umorjen general Karšov, poveljnik kozakov; lopov, ki ga je u-strelil s puško, je" pobegnil, vendar mu je polieija že na sledu. General je nekaj časa po napadu še živel, vendar ko so ga pripeljali domov, je že izdihnil. ITALIJANI MED SEBOJ. Pri igri so se sprli in temu je sledilo klanje. Minolo nedeljo so v Yonkersu, N. Y., v hotelu Chiangore tamošnji Italijani, kakor tudi oni, ki so prišli iz Mount Yernone pričeli igrati na karte. Kakor vedno, tako so se tudi sedaj pri igranju sprli in nastal je pretep, kakoršen je pri Italijanih vedno v običaju. Raffaele Carragance je bil pri tem ubit in je na mestu umrl, Ambrosio Carabianca ima razbito lobanjo in so ga morali prepeljati v bolnico, Rosa Chiangone, ki je lastnica imenovanega hotel-, je smrtno poškodovana in nek drugi Italijan je loŽje ranjen. Vse to je povzročil divji Italijan Giovanni Castillani, kterega sedaj iščejo policaji in detektivi, ne da bi se jim posrečilo lopova najti Italijani se običajno shajajo v imenovanem hotelu, kjer igrajo znano igro^irocea in na karte. Skoraj nije-dna nedelja ne mine, da bi v hotela ne jpriilo med vročekrvnimi Italijani do prepira in naravno tudi do pretepa. Dunaj, 23. junija. V vasi Zieil ob reki Ini, na Tirolskem, se je pripetila velika nesreča, kajti požar je razdejal skoraj vse vasico, od ktere je ostalo le par poslopij. Požar je zahteval tudi več človeških žrtev. Koliko ljudi je pri tem zgubilo svoje življenje, dosedaj še ni dognano, kajti več osob se pogreša, kterih najbrže ne bodo več našli med živimi. Dva starčka sta živa zgorela, ker se jima ni posrečilo dovolj hitro ostaviti goreče hiše. Zgorelo je 164 hiš, zajed no s pošto in cerkvijo; 1400 ljudi je brez stre he in doinovja in le dvesto ljudi za-more še stanovati v svojih hišah. Da je beda med itak siromašnim prebivalstvom velika, je samoumevno. Večina ljudi je zgubila vse, kar so imeli in rešili so si le borno življenje. O zavarovalnini skoraj ne more ■biti govora. Muogo vaščanov je bilo ranjenih, ko so skušali gasiti in rešiti svoje borno imetje in nekteri so zadobili pri tem take poškodbe, da je dvomiti, bodo-li Še zamogli okrevati. Požar je nastal vsled lahkomišlje-nosti in neprevidnosti otrok, ki so se igrali s tem, da so zanetili več ognjev. Ko se je ogenj razširil, so otroci v strahu bežali in kričali na pomoč, toda v tem trenotku je že bilo neko gospodarsko poslopje v plamenu. Ker je v vasi pihal jak veter, se je požar hitro razširjal od hiše do hiše, to tem bolj, ker so vse koče zgrajene iz lesa. Na raznih mestih vasi je pričelo hkrati goreti, tako, da krajevno gasilno društvo ni moglo ničesar ukreniti proti požaru. Gasilci so prihiteli na pomoč iz 18. sosednih vasi, toda ker so njihovi stroji staroveški, naravno niso zamogli ničesar opraviti proti velikemu požaru. Iz Inomosta je dospelo na pomoč vojaštvo, ktero je prineslo se-boj provijant in šotore. Po vsej Ti rolski nabirajo sedaj za nesrečne va-ščane milodare. Dunaj, 23. junija. Štrajk tukaj šnjega dijaštva je sedaj končan, kajti dijaki so se zadovoljili z vladini-mi predlogi. Predavanja so se zopet pričela, ne da bi prišlo pri tem do kakega izvanrednega dogodka. Tnomoški dijaki še vedno vztrajajo s štrajkom. vendar se pa tudi tam vrše dogajanja radi končanja štraj-ka. Dijake je namreč naprosil profesor Wahrmund, radi kterega je nastala vsa zmešnjava, naj se uda jo. Iz Prage se poroča, da bode tamoš-njim teologom prepovedano prisostvovati predavanjem profesorja Wahrmunda. Duhovni na Češkem so že pričeli v cerkvah agitirati proti imenovanemu profesorju, tako, da se jgedaj v marsikakej cerkvi govori več o Walirmuudu. nego o veri. Razne novosti iz inozemstao VELIKANSKA POVODENJ NA KITAJSKEM; MESTO WU CHOW JE POD VODO. Delegrange je dobil kolajno v znale najboljšega uspeha z letanjem. NOV PRINC NA ŠPANSKEM. Dvajset osob ranjenih. Meadville, Pa.. 22. junija. Pri neki nezgodi na Meadville & Cambridge Springs Street pocestni železnici je bilo včeraj 20 osob nevarno ranjenih, med njimi upravitelj železnice smrtno-ne varno. Smrt pri rokoborbi. Philadelphia, Pa., 19. junija. Na vojnej ladiji Mississippi, ki je usi-drena pri League Islandu, se je včeraj zvečer vršila med mornarji roko-borba in pri tem je dobil mornar Peter Hogan od svojega nasprotnika rokoborca John Hogana tako krepek udarec v levo stran prsi, da je kmalo na to padel na tla in obležal mrtev. Pokojnik je bil že dolgo vrsto let mornar in zajed no tudi tako dober rokoborec, da se ni nihče upal z njim spoprijeti Rokoborbo so priredili častniki v zabavo mornarjev. John Hogan je izjavil, ko je videl, kako nesrečno se je končala rokoborba, da ae ne bode nikdar več vdeleŽil kake zabave te vrste. Hongkong, 23. junija. Ker je reka Fu izredno narastia, je mesto Wu Chow p<>d 60 čevljev globoko vodo Ob vsej reki se je pripetilo vse poluo^ nesreč in voda je napravila velikansko škodo. Prebivalstvo je bežalo v gorovje Milan. Italija. 23. junija. Francoski zrakoplavec Leon Delagrange je včeraj prekosil vse svoje prejšnje rekorde, kajti s svojim eroplatiom je letel 16 minut in 30 sekund. V tem času se njegov stroj gibal po zraku v višini IS čevljev. Letel je natančno v onem krogu, kakor je bilo preje določeuo in je pri tem dosegel hitrost 38 milj na uro. Ker je bil njegov uspeh tako sijajen, tnxle dobil zlato kolajno, ktero bodo ulili nalašč za to. da njega počaste. Madrid. 23. junija. Kraljica Victoria je včeraj povila sina. To se je zgodilo v gradu San lldefonso v mostu La Oranja. Amov. Kitajska. 23. junija. Poveljnik kitajskega vojnega brodovjar admiral Sah, dospel je semkaj s kri-žarko Hai-Yung, da pripravi vse potrebno za sprejem ameriške voja® mornarice. Bruselj. Belgija, 22. junija. Danes je bil obsojen Šofer kralja Leopolda. -ker je lansko jesen povozil nekega potnika in mu prizadejal precejšnje poškodbe. Plačati je moral $110 kazni. Ob času nesreče je bila. v avtomobilu baronica Vaughan. ki živi z belgijskim kraljem. K sodnijT je bil za pričo povabljen tudi kralj. Leopold, ki se je pa skliceval na svojo ••imuniteto" in ostal doma. Him. junija. Tu je povzročilo imeiiovaije Ta ft a predsedniškim kandidatom precejšnje veselje. \V Vatikanu je Tat t precej priljubljen, ker ji- 1 »i 1 za č:isa svoje uprave na Filipini!. kn>o!;'anoin precej naklonjen -o-- ROPARJI VJELI BOGATEGA TRGOVCA. Prodajalca draguljev so vjeli in sedaj zahtevajo od njega odško- dnino. P roti a .ic draguljev in zlatnia? Meyer Newman, 1555 Fulton Ave. Bronx Borough v New Yorku, je o T minolega torka nadalje neznano kaai zginol. Imenovanega dne zjutraj, j« odšel iz svojega doma in je seboj odnesel mali kovček, v kterem je imel razne dragocenosti in uzorce. Od svoje mlade žene se je iskreno poslovil, kakor vea. o in od onega dne nadalje =-e ni več vrnil in tudi nihče ga ni videl. Ko se je poslovil od svoje ženo je deja!. da pričakuje nekega kupca iz St. Louisa, Mo., kteremu up* razne dragocenosti prodati. Newmani. je potoval za svojega svaka Lottie Kappelmana iz Baltimore, Md., ki je? tovarnar draguljev. Newman, kakor tudi njegova žena, sta doma iz Baltimore, toda tekom zadnjih let sta se mudila v Xe?r-Yorku. kjer je Newman dobro po -sloval za svojega svaka.Mnogo zlatnine je prodal med mornarji im morskim- častniki, zlasti pa med onimi parnikov. ki oskrbujejo obrežno-plovitbo. Vse to je povedala njegova, žena policiji, ko njen mož do četrtk* ni prišei domov. V četrtek zjutraj je tvrdka Sterm Bros., ki se peča tudi z prodajo* draguljev, in pri kterej je Newmat* kupoval mnogo svojih predmetov dobila anonimno pismo, s kterim se je® naznanja, da so Newmana vjeli roparji in da ga bodo izpustili le tecbgu ako jim plača £3 0.000 odkupnine^ Zajeduo tudi prosijo naj 9e o tem naznani tvrdki Kappelman v Baltimore. V soboto je prišlo drugo pismo^ m kterem je označeno na kak način B*f se izroči roparjem odkupnina. PoS~ eija sedaj deluje na tem slučaju, ki je dokaj tajinatven. I V"; ' -V,;, v i. "GLAS NARODA" (Slovenk Daily.) Owned and published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (a corporation.) FRANK SAK8ER, President. VICTOR VALJA V EC, Set retarr. LOUIB BEN EDI K, Treasurer. Piare of Business of the corporation and addrmees of above officers: 109 Greenwich M tree t, Borongb of Manhattan, New York Oltj, N- Y. leto velja list za Ameriko in Cftnado...... . pol leta....... leto sa meeto New York . E>1 leta za meeto New York rropo ma vse leto . . . „ „ pol leta . . . četrt leta $3.00 1.50 4.00 2.00 4.50 2.50 1.75 fu i. icim .... i.«. Evropo pošiljamo skupno tri številke "GLAS NARODA" uhaja vsak dan i z-vzemši nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") iasoed every dar, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3 00. ^Advertisement onjagreement. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj s« blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdeno naslovnika. Dopisom in počiljatvam naredite naslov: "OLAS NAkODA" I0t Greenwich Street, New York City. Telefon: 1279 Rector. Taftov program. Kakor smo že včeraj poročali, se je predsedniški kandidat v soboto mudil v svojem rojstnem mestu Cin-cinnatiju, od kjer je nato odpotoval v Connecticut, da obišče tam vseučilišče Vale. Od tam potuje to soboto v Washington, kjer se pričuo dne 1. julija seje republikanskega od bora. oziroma reklama za bodoče voh t ve. Dne 20. julija se bode vrnil v Cincinnati, Ohio, kjer ga bodo ofi-cijelno obvestili, da je odbran predsedniškim kandidatom in potenj bode najbrže do volitev ostal v svojem rojstnem mestu. Z ozirom na volitev novega pred-sedn ika za republikanski nacijonalni1 odbor se dosedaj še ni nič novega izvedelo, vendar je pa znano, da je za to mesto le malo osob, ki bi kandidirale, kajti za vse to je še dovolj *asa na razpolago. Vsekako se ta volitev ne vrši pred 1. julijem. Vojni tajnik dobiva Še vedno na tisoče brzojavk in pisem, v kterih se mu iz vseh krajev Zjedinjenih držav m inozemstva čestita radi njegovega cdbranja predsedniškim kandidatom. Tt-kom bhžnje bodočnosti bode imel vedno • bilo opravka, kajti agitacijo in kampanjo bode moral kljub vsem takozv mini managerjem vendarle sam voditi* ako lx»de hotel, da bode \ se >lo jh> njegovih Željah. Kakor se poroča, je Taft izjavil, •la tiode vestno skrln-1 za to. da ostane avtoriteta sodišč nedotaknjena, ker le na ta način je sodiščem mo- kasto politiko Evrope, ki gre za tem, da izcrplja in podreja sebi pojedine evropske in izvenevropske narode ne samo poiitičn^ ampak tudi in še bolj gospodarsko. Z eno besedo: vsa politika in diplomacija vseh slovanskih odličnjakov in delavcev na poli-tično-gospodarskem polju krožila je in se vrtela vedno v ozkem in tesnem kolobaru poj edinih slovanskih narodnosti, pojedinega slovanskega naroda, pojedine slovanske države. A slovanske svobodne države so danes samo štiri: Kusija, Srbija, Bolgarija in Črna Gora. Ob canašnjih zapletenh političnih okolnostih, ki so ravno v Evropi zelo kritične in Slovanom posebno protiv-ne more evropske Slovane tolažiti dejstvo, da imajo jednega slovanskega vladarja, ki ima bistro oko, modro glavo in močno srce. Veseliti nas mora, ko gledamo, kako ta vladar v mali svoji državici snuje, zamišlja, povspešuje in izvaja tiho in mirno svestna dela za vse Slovenstvo. Danes, ko se med Nemštvom z ene in Romanstvom z druge strani vrši velik evolutivni proces politično-gospodarske koncentracije, ki ustvarja neminljivo za sdboj močne elemente političnih in gospodarskih navskrižij ter potiska interesovane države in narode v žrelo velikega vojnega in krvavega spopada: danes mora to dejstvo vse Slovane brez razlike uve-riti o veliki nevarnosti, ki preti, da jih v nedoglednem času zruši in potlači v jarm popolne odvisnosti. Pak, kakor da ni dovolj, da nad njima letajo in krožijo grabežljivi in gladili jastrebi, ki so željni slovanskega mesa, imajo tudi oni sami pojedinih Slovanov, lastnih volkodlakov, ki delajo kakor podzemski krti proti obstanku in proti narodni bodočnosti slovanski. Poročali srno v "Glasu Naroda'', Etiketajna carskem dvoru. "V moji državi je samo ena imenitna osoba, in to je ona, s ktero jaz govorim, in samo, dokler z njo govorim. Ta ponosni izrek, ki ga je izustil nekoč car Nikolaj L proti svojemu ministru, grofu Nessetrode, označuje pae najpristueje onega du ha, s kterim je prepojena ruska dvor na etiketa in čigar početki segajo daleč nazaj v one čase, ko je bil Bizanc še glavni nositelj kulture vzhodne Evrope. Vsa veličina, vsa moč in ves blesk se združujejo v posvečeni osobi in odsevajo iz njega na one, ki se smejo približati vladarjevi osobi. Ne rojstvo, ne bogastvo, ne tra dicija ne odločujejo o pristopu na carski dvorj le dostojanstvo in služba, ki jo car komu podeli, odpira vrata v carsko palačo, in mali kmet, kterega je postavil car na visoko mesto, sme prestopiti prag, ki je Članom starih plemenitaških in knežjih rodov nedosežen, dokler v službi države, uprave ali armade ne zavzemajo gotovega dostojanstva. V tem pogledu je ruski dvor pač tako demokratičen, kakor noben drug vladarski dvor ne, in v Rusiji živi vrsta starih knežjih rodbin, ki nikdar niso in ne bodo uživale časti, da bi gledale carja iz oči v oči. Tudi carica je strogo vezana na staro etiketo; sprejemati sme samo dame, kterih soprogi imajo gotovo odlično mesto v državni službi. Bogate A-meričanke, ki so se omožile s slavnimi nositelj i staroruskih plemenitaških imen, so bile že večkrat razočarane, ko jih zbog stare šege na carskem dvoru niso sprejeli, in celo nečakinja admirala Granta je morala deliti to osodo. Kakor Američanko I da je bil Fallieres, predsednik fran- in vnukinjo slavnega admirala bi jo i-oske republike, v Londonu. Bil je gostom angleškega kralja Ed-vvardu. Ali — bil je tudi gostom angložkega naroda. Pred njegovim odhodom v bila sprejela carica — tako so ji povedali — z največjim veseljem; zdaj pa. ko je soproga ruskega kneza, ki j »o etiketi nima pravice priti na car London pa je bil knjaz in gospodar; >ki dvor, niti ni misliti, da bi jo ca-Crtie Gore. Nikola Petrovič Njeguš, j rica sprejela. In ta nazor je danes jedro ruske dvorne etikete, v kteri trosi ruskega carja Nikolaja in ru->k«'ga naroda. Skoro pojde ruski car Nikolaj v Rim, kjer bode gostom italijanskega kralja Viktorja Ema- aristokracija sama na sebi ničesar ne pomeni, "čin", uraduik, pa vse. Tudi pred rodbinskim življenjem uuela in italijanskega naroda. A an-j se ta etiketa ne ustavlja; car ostaja crležki kralj Edward je bil v Revalu j vedno najvišji, in da to izrazi, mora na Ruskem, kjer se sestal z ruskim j zatreti tudi nasproti svojej ženi ti-carjem Nikolajem. Čudna in zani- j sto vljudnost, ki jo smatrajo na za-miva so ta potovanja teh štirih evro- padu kakor s^moobsebi umljivo dolž-pejskih vladarjev, med kterimi se ne- pa je dajati dobi ivati osobno svobodo in var-n«'tja našiii državljanov. Iz izvajati, da se pravica sodišč, sodna povelja in prepovedi njegovega predsedovanja, ne bode omejila, kakor se je preje trdilo in kakor je želel predsednik Roosevelt. Vendar pa bode treba to pravico sodišč, v kolikor se nanaša na izdajo sodnih povelj, postavnim potom natančno določiti, ker le na ta način se bode eventuelna zloraba onemogočila. V vseh druzih točkah administrativnega dela se bode Taft, kakor se trdi, ravnal natančno po dosedanjem Rooseveltovem programu. kako klasično dviga osoba črnogorskega knjaza Nikole Petroviča Nje-iruša! Ali, ako bi naše oko moglo prodreti in pogledati za diplomatske zastore, ki zakrivajo politično-gospo-darsko tkalnico Francije, Anglije, Rusije, Italije in — Črne Gore, potem bi pal svitel žarek na tisto di-plomatično predivo, ki se prede v tej tkalnici in videli bi v njej veščega in bistrega predilca. ki je znal že mnogo poprej z možitvijo svojih hčeri. svojih črnogorskih kneginj, stopili nost do ženskega spola. Car vstopi v dvorano in jo zapusti pred svojo ženo, ki sme vedno samo njemu slediti, on se vsede prvi za mizo, njemu servirajo najprej in on da znamenje za odhod. Skoro vse fotografije carske dvojice kažejo carja sedečega. carico pa stoječo poleg njega. Pri sprejemih, h kterim so pripušče-ne tudi osobe srednjega dostojanstva, car ne sme dati nikomur roke, dočim ima carica v tem neomejeno pravico. Tako si sme carica tudi dopisovati z Rusi vseh dostojanstev; v krvno sorodstvo in v politični stik car Nikolaj II. sprejema samo pis- Proti Nemčiji in Avstriji. Nemčija je imela dosedaj zahvaliti svoj velik vpliv v evropski politiki predvsem svojim diplomatom, kteri so -e pa v novejšem času tako poslabšali, da je Nemčija. kak«>r je bilo razvidno iz zadnjih |M>ročil Glasa Naroda, (»ostala zaj^dno s svojo vazalko Avstro - Ogr*ko pojtolnoma omamljena. To osami jen je obeh zatiralk Slo-vanstva pa moralno tudi mi ameriški Slovenci s srcem |»oliiiiu radosti pozdraviti, kajti izolacija Nemčije in Avstro-Ogrske [»omenja. da je za Slovanstvo napočila boljša doba. Slovani so imeli dosedaj v obče vrlo malo velikih in finih diplomatov. Vsa prošla stoletja so bila v tem |*»gledu skopa. Rusija je imela svojega Petra Velikega. Toda on ni bil slovanski politik in diplomat. Bil je izključno in samo ru^ki. ker je ustvaril Rusijo, a ni gledat na druge Slovane izven Rusije. Čehi. Hrvatje. Srbi. Poljaki. Slovaki imeli so odličnih in izvrstnih svojih politikov v prošlosti. a imajo jih tudi danes. Ali. vsi ti so delali in delajo v poli-tično-narodnostnih mejah svojih narodov. Kijeden slovanskih politikov ^ in diplomatov se ni dosedaj povBpel f z velikimi vladajočimi dinastijami Evrope. Veliki dogodek, ki utisne Evropi v čelo nov žig in nov znak povsem druge evropske politike, zdi se, da ni več daleč. A v tem ima veliko vlogo tudi sivi ali čili sokol črnogorski. Ko se je Rusija odrekla rusko-avstrijsko-ogrskemu dogovoru, sklenjenemu v Miirzstegu, a nanašajočemu se na politično-gospodarske prilike na Balkanu, slutili smo, da bi v tej odpovedi moglo biti nekaj, kar je došlo izpod Lovčen-planine. Iti res: balkansko vprašanje obrnilo se je od tedaj na povsem druge tire. Danes se dozdeva, da trozvezi začenja zvoniti smrtni zvon. Na političnem obzorju Evrope se pojavljajo vidni obrisi nove — čet verozaveznice, Rusija, Anglija, Francija in — Italija se zbližujejo. To zbliževanje more postati gorostasen obrambeni zid proti Nemčiji in Avstro-OgrskL Nemčiji prozi resna in velika nevarnost. da bode potisnjena v velik in močan strategičen obroč od vseh strani ob svojih državnih mejah. A Avstro-Ogrska kakor da gre nasproti tistemu velikemu zgodovinskemu preobratu, ki pomenja za njo: biti ali ne biti! Balkansko vprašanje sili vedno hitreje na pozorišče. Ne bode dolgo trajalo, da bode rešeno. Mi se nadejamo za trdno, da liode to reše-iije — \stajenje južnih Slovanov. Ali bode tudi v preporod vsega Slovan-stva. Želimo knjazu in gospodarju Črne t lore, da dočaka ta dan in vzklikne: Finis coronat opus! Črnogorski Piemont bode hvaležen Ca-vourju. Hvaležni mu bodo tudi Slovani juga in severa. Obisk angležkega kralja ▼ Išlu. Sedaj je določeno, da obišče an-gležki kralj Edward avstrijskega cesarja v Išlu dne 15. avgusta. Zvečer se potem kralj odpelje v Marijine I.azne na Češkem. Cesar Fran Josip — danski general. Kakor poročajo iz Kodanja, je nad ozko obsorje domače politike, da danski kralj imenoval cesarja Fran bi vplival na tisto udomačeno dla- Josipa danskim generalom. ma zunanjih vladarjev in odgovarja samo njim. Teorija prepoveduje vsaki osobi se usesti pričo vladarja in samo slavnostne pojedine smejo biti izjeme. V praksi seveda to določbo često prestopajo; in ptujim poslanikom car večji del ponudi sedež. Drugače pa je z Rusi in celo ministri smejo samo pri državnem svetu pričo carja sedeti. Vsaki teden, kadar morajo ministri carju poročati, morajo med avdijenco stati in edino, kar dovoljuje carjeva vljudnost, je, da sam med pogovorom nekaj časa stoji. Samo enkrat v letu je izjema: to se zgodi po polnočni velikonočni službi božji; ko poljubi car velike kneze in enega ali dva svojih najljubših slug, in ko njega dvorni kaplan trikrat poljubi. Tudi v mestu, ki. ga zavzemata carica in carica mati v dvornem življenju, žive dalje stare jutrovske tradicije. Tako gre carica mati pri vseh javnih siavnostih pred svojo sinaho in stoji na desnici vladarjevi. Seveda določa tradicija, da z dnevom, ko rodi carjeva soproga sina, preide prednost na njo. Toda carica mati se drži svoje prejšnje pravice, in tudi pri otvoritvi prve dume jo je bilo videti na desnici svojega sina. Spor med ženskama obstaja še danes in še le pred kratkim je odpotovala carica mati na Dansko, da se je odtegnila posvečenju petrogradske spominske cerkve, ker je hotela carica biti tam prva. Etiketa predpisuje tudi, da se nihče ne sine prikazati pred carja v civilni obleki. Samo kmetske depu-tacije in amerikanski poslanik so v tem izjema. Sleherni ruski uradnik ima svojo gala-uniformo in v dragi obleki ne sme stopiti carju pred oči. To so pač najsijajnejše in najbogatejše uniforme, ki jih poznajo evropski dvori. Dvorni dostojanstveniki imajo pa nemške naslove; imenujejo se: ceremonijenmajster, jegermajster, ka-merher ali kamerjunker. Aleksander II., čigar antipatija prbti Nemčiji je znana, je izkušal prestaviti ta imena na rusko, a uspeh" je bil tak, da je kmalo pustil to svojo re- formo. Pri vseh velikih prilikah nosijo dame, ki pridejo na dvor, svojo slikovito starorusko narodno nošo z onim razkošnim, okornim pokriva-lom, kokošnikom, ki često predstavlja sam celo premoženje; kajti posut je čezinčez z dragocenimi brilijauti in biseri, in kokošnlk carice Aleksandre je vreden preko šest milijonov kron. Ti "narodni kostumi", v kterih se car in carica tudi večkrat slikata, pa so sicer jako modernizi rani in, izvzemši kokošnika, odsev najmodernejše pariške mode in delo pariških modnih umetnikov. K. DOPISI. Iz Sodražice. V sredo dne 27. maja popoludne ob četrti uri smo položili v grob starega Lavrenčiča. Od blizu in daleč so prihiteli prijatelji ranjega, da ga spremijo k zadnjemu počitku. Pogreb je bil izvanredno veličasten in je pokazal, koliko spoštovanja in priznanja je užival ranjki v vseh krogih. Posebno častno je bila zastopana Ribnica in okolica, prišli so prijatelji iz Dolenje vasi, Loškega potoka, Sv. Gregorija, Velikih Poljan in Suš-ja, Gore itd. Udeležilo se pa pogreba tudi mnogo odličnih znancev in prijateljev ranjkega iz Ljubljane in drugod. Ker je ranjki, ki je bil že od mladega vnet lovec, Še na smrtni postelji izrazil željo, naj ga neso na njivo božjo lovci, je imel pogreb, ki ga je zelo spretno aranžiral g. profesor Marolt, lovsko lice. Ko so po blagoslovu pevci odpeli "Nad zvezdami", dvignili so štirje lovski tovariši ranjkega, okrašeni s širokimi zelenimi trakovi krsto in sprevod se je začel pomikati po trgu. Ob krsti je kot častna straža korakal oddelek ognjegascev. Na čelu sprevoda je stopal s križem v roki lovec, odet s širokim zelenim pasom, nesoč v črn pajčolan zavit velik lovski rog. Njemu je sledil drugi lovec enako odet, nesoč svetilko in šopek svežih rož zadnji pozdrav Mihaela V. Za njimi je šla šolska mladina in ogujegasci. Za temi so se razvrstili venci. Prvi venec je bil lovskega kluba v Sodra-žici, kterega so nesli trije člani kluba. Temu so sledili venci Slov. lovskega kluba, posojilnice v Sodražici, pevskega društva "Glas", ognjegas-nega društva, znancev, prijateljev in sorodnikov. Vence, kterih smo našteli okrog trideset, so nosili dečki, ograjeni v črn pajčolan. V cerkvi je zapelo pevsko društvo "Glas" po običajnih molitvah žalostinko, nakar je zavil sprevod na pokopališče. Ko je domači župnik ob asistenci sosednih gg. duhovnikov izročil truplo materi zemlji, je nadučitelj in podrav-natelj posojilnice, g. Mihael Verbič, govoril svojemu dragemu prijatelju v imenu posojilnice in občine zadnji pozdrav ob odprtem grobu. Njegov krasni govor je pretresaval srca vseli in ni ga bilo očesa,- ki bi bilo ostalo suho. Ko so pevci odpeli "Jamica tiha", zagrmele so za pokopališčem tri salve — zadnji lovski pozdrav, kterega so izkazali ranjemu njegovi lovski tovariši. S starim Lavrenčičem je šel pod zemljo mož stare korenine. Bil je priprost v besedi in v vedenju, toda vsaka njegova beseda je imela obilo jedra. Tudi mu ni nedostajalo pristne ribniške dovtipnosti; še v bolezni je kako ukrenil, da se je moralo vse smejati. Bil je izvanredno vnet za blagor občine in je dolgo vrsto let deloval za javnost kot prvi občinski svetovalec, tržki načelnik in ravnatelj posojilnice. Legel je k počitku mož, kakoršnjih ni dosti med nami, mož, kterega spomin bode še dolgo živel v srcih vseh, ki so ga poznali. N. D. Pred nevihto. Novela. Ruski^ spisal Ivan Turgenjev. Nekega prav vročega poletnega dne leta 1853 sta v seuci košate lipe ob pobrežju Moskve počivala dva mlada moža. Kraj, kjer sta počivala, bil je v lepi okolici stare ruske prestolnice Moskve, na deželi, kjer mnogo moskovitskih družin rado preživi poletje. Jeden, star približno triintrideset let, je bil velik in rujavolas; nos, sicer dobro obrazen, hotel se mu je vihati kviško, čelo je imel visoko, ustnici polni in nekoliko odprti na smeh. Ležal je na hrbtu in je meže ter zamišljen zrl v nebno modrino. Drugi je ležal na trebuhu in je z rokami podpiral rumenokodrasto glavo. Tudi on je imel svoj pogled uprt v daljavo. Bil je tri leta starejši od svojega tovariša, čeprav je bil mlajši: brke pod nosom so Be komaj nekoliko ločile od kože, a tndi brado si moral pogledati prav dobro, ako si hotel opaziti nekoliko mahu. Sploh pa je bil ves njegov obraz'zanimiv in okroglo lice, rujave, krotke oči, sveža, rudeča usta in nežue, bele ročice, vse je kazalo nekaj mično otročjega. Vse na njem je kazalo zdravje, brezskrbnost in mladostno zaupanje, kterim se je pridružila še neka posebna priučena ličuost v kretanju. Lagotna suknja se mu je ovijala okoli telesa, okoli vratu je imel zavozljan svilen robec in poleg njega je na trati ležal že nekoliko obrabljen slamnik. Če si z njim primerjal tovariša, bil je zadnji videti starikav; oglat in okoren obraz z ostrimi potezami je pričal, da se mož ne čuti ravno zadovoljnega ali srečnega. Na njem ni bilo najti nič brhkega; dolga, skoraj široka in spodaj koničasta glava je delala vtis, kakor bi ne bila prav nasajena na debelem vratu. Telo je bilo stlačeno v črno in očividno pretesno površno suknjo, noge pa, dolge in kakor pri zeleni kobilici skrčene k telesu, povzročevale so, da je bil človek videti lesen in okoren. Toda če si ga opazoval dalje časa, opazil si kmalo, da se je pod zanemarjeno zunanjostjo skrival plemenitaš in da je spakedrana, skoraj smešna postava bila posoda živahnega duševnega življenja in prirojene srčne dobrotlji-vosti. Imenoval se je Andrej Petrovič Brzenjev, njegov tovariš pa je bil Pavel Jakovljevič Šubin. "Čemu ne ležiš kakor jaz t" vpraša poslednji prvega. "Čutil se bo-deš veliko bolje. Tako lahko dvigneš pete kviško in biješ z drugo ob drugo; glej, tako! Gledati kar v dan je preveč dolgočasno. Če ležiš kakor jaz, imaš nos nad trato in tukaj vidiš laziti male hrošče in igrati se vesele mravlje; to je veliko bolj zanimivo. Tako me pa v tvoji pseudo-klasični legi siliš k smehu. Ali ne delaš ravno istega vtisa, kakor na pečini iz lepenke sedeč operni pevec? Naj se vendar nekoliko raztegnejo tvoje mišice; vzemi si kot visokošolec 'toliko časa in iztegni svoje ude!" Subin je imel ta govor skoraj kakor v eni sapi; govoril je pol v šali, pol resno. Ni pričakal odgovora in je že nadaljeval: "Kar se mi na gospeh mravljah in gospodih hroščih dopade najbolj, to je njihova resnoba, ktera je res občudovanja vredna. Gospodi in gospe pridejo in gre jo, kretajo se z navidezno tako važnostjo, da bi človek skoraj menil, njihovo dejanje in ne-hanje je velike pomembe. Človek, kralj vsega stvarstva, ceni jih toliko, da jih opazuje, a živalice ne pazijo celo nič nanj. Le poglej, ta predrzna stvar se vsede na nos kralja vsega stvarstva in si išče na njem zajutreka! Kaj tacega lahko razburi človeka. Toda ali je morda njihovo življenje manj vredno, kakor naše, in čemu bi se živalice ne ponašale, ko se vendar ponašamo tudi tnif No — ali molčiš še vedno?" "Kaj vprašaš?" oglasi se Brzenjev, kakor bi se prebudil iz svojih misli. "A tako", odgovori Šubin; "tvoj prijatelj razvija pred teboj globoka modroslovska naziranja in ti še ne poslušaš t" "Bil sem zamaknjen v razgled, kterega imam pred seboj. Poglej vendar to ravnino, kako je lepa — kako toplo obarvana po solncu!'' meni Brzenjev z lahkim jecljanjem. "Imaš prav, to je glavna reč; barva je vse v naravi!" zakliče Subin. "Ti moraš to vedeti bolje iot jaz, saj je tvoja stroka, ker si umetnik." "Ne, ni moja stroka", odgovori Šubin in si potisne klobuk globoko na oči. "Moja stroka je človeško telo. Izklosavati roke, noge, pleča, to je moja reč. Tukaj se ne jemlje barva v ozir — me razumeš t" "Naj velja, vendar iščeš ti le lepo. Tukaj-le v naravi je imaš! — Ali si že izgotovil svoj kipf" "Kakšen kip?'* "Otročiča s kozo." '•Ne govori dalje o njem!" zavrne ga Šubin. "Primerjal sem to in ono in ker primeri niso bili za-me ugodni, razbil sem kip. Zdaj mi tukaj kažeš pokrajino in mi rečeš: Glej, tukaj je lepota. Seveda! Lepota je povsod, najde se celo na tvojem nosu. Pa doseči jo, to je težkoča. Starim ni bilo treba dirjati za lepoto, kazala se je sama po sebi že iz njihovih del. In čemu? Sam Bog ve! Njihov je bil svet. Naše ovladje je ožje omejeno, naša roka krajši." "Ali kaj! Če ne utueš ljubiti in počutiti, kar je lepo, in naj se najde kjersibodi, tedaj se tudi ne bode prikazalo v tvojih delih. Če ti lep razgled, lepa godba ne sega do duše, če pri nji ne občutiš, menim..." "Ne bom se prepiral s teboj, ker si mehkočutnež. Tudi si za-me veliko preveč filozof, ti, kot kandidat na moskovitslri univerzi! Veš, dragi, jaz ljubim, kar je lepo, le na ženskah. Tako je!" Šubin se je vrgel po dolgem na hrbet in je skrižal roki nad glavo. "Govoril si o ženskah", reče Brzenjev po kratkem molku, "ali kaj Slovensko katoliško Ck podp. društvo cr j> svete Barbare _\ "D za Zjedlnjene države Severne Amerike. Sedež: Forest City, Pa. Inkorporlranodneai. Januarja 1902 v driavl PeniuytvanlJi. -o—o- ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZA VER L, P. O. Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, Kani. L tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. D. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City, Pa, KAROL ZATiAR, L nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. FRAN KNAFEUC, 33. nadzornik, 909 Braddock Avenue, Bral« dock, Pa. FRAN SUNK, m. nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa. POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: I PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, n. porotnik, P. 0. Box 622, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Box Mf, Forest City, Pa. DruStveno glasilo je "GLAS NARODA". f Vse parobrodne družbe so znižale cene za prekmorsko vožnjo. Kdor rojakov želi potovati v staro domovino, naj se v tej zadevi obrne na frank: sakser co. 109 Greenwich Street, NEW YORK CITY. 6104 St. Clair Ave., N. E., CLEVELAND, O. napreduje oprsm kip gospe Stako-ve?" "Ne, moj ljubi, nič ne napreduje. Nad njenim obrazom bi skoraj obupal. Pri čistih, resnih črtah se lahko izvrši umotvor. A tukaj je drugačna reč. Sicer dobra gospa se ne da rabiti. Ali si že opazil, kako posluša, pa ne pemakne ne ene poteze v obrazu T Samo njene oči kažejo nek posebeu izraz, kteri menjava vsako minuto. Sodi sam, kaj naj naredi ubogi kipar s takim obrazom?" "Pa njena hčerka je krasna." "Helena? Prav imaš. Samo razumeti ne morem, kako se je takemu očetu in taki materi mogla roditi taka hčerka! Res, spoštujem gospo Stakovo — ljubim jo iz srca; ona je moja dobrotnic^. Toda — smodnika ona ni iznašla; in gospod Nikolaj Artemijevič Stakov, njega poznava oba predobro. Kje je dobila hčerka to lepoto, ta ogenj? Razloži mi zadevo, modroslovec!'' Med razpravljanjem o modroslov-ju in umetnosti sta bila mlada moža vstala iu sta se ob pobrežju reke Moskve sprehajala semintja. Svež vetrič je pihal od reke in mirno šumenje valov je prijetno bilo na uho. "Prijetno bi se bilo zdaj kopati", svetuje Šubin, "pa ne pustil bi rad čakati na-me. Glej, valovi -se obnašajo, kakor bi hoteli naju povabiti; stari Grki bi v njih takoj videli čarobna bitja, povodne deklice. Mi pa nismo Grki, ampak smo surovi Seiti." "Tutli. mi imamo svojo mitologijo, svoje rusalke." "Oh, beži, beži s tvojimi rusalka-mil Kaj bi se kipar brigal za iz-rodke premrazene domišljije! Taka mrzla bitja videl je le ruski kmet v dimu svojega zimskega domovanja aH pa v polnočni megli. Česar jaz potrebujem, je luč, je prostor! Oh, kdaj bodem lahko šel v Italijo! Tukaj zainrem. Italija! tamkaj je soln-ee, lepota, tamkaj je---" OGLAS. Slovcncem in farmerjem naznanjava, da sva dobila iz Gornje-Štajer-skega večjo količino kos iz najboljšega jekla. Iste razpošiljava po $1.80 komad proti plačilu ali pa proti povzetju. Manj kot 3 kose se ne pošilja. Kdor naroči 5 kos, pošljeva iste poštnine prosto.* Naročila naj se pošiljajo na: Frank Korče, 6202 St. Clair Avenue, N. E., Cleveland, Ohio, ali pa A. Hoferle, 7403 Denison Avenue, S. W., Cleveland, Ohio. um- DOLENJSKI CVIČEK V — BIKI. — Veselo naznanilo prijatelj pristne dolenjske kapljicc. Tvr lka C. Butcher, 56 Warren St., New York, je importirala --rdeče dolenjsko in belo vipavska vino — — in je prodaja na drobno in debelo po celi Ameriki v posodah ii steklenicah. Toč ..a , strežba Zmerne cene. Cviček je s Trške gore Krtl^m. Naročila sprejema: FRANK PCZCORŠFK, 217 East 22n^ St, New Y-rk, N.Y. ■ ■««■■■ .... . . ----mnnniwu Navodilo, kako se doseže naj Tišja starost. Neobhodno potrebna knjiga, kdor želi biti in ostati zdrav. Spisal dr. Jurij Simonič/ V zalogi je samo 20 iz ti sov. Cena 40c. Pišite in pošljite poštne znamke na Frank Sakser Co. 1W Greenwich Street,^ NEW YORK. Pozor Roiaki! Novoirnajdeno garantirano mazilo sa pleiaste in golobradce, od katerega v § tednih lepi lasje, brki in brada popol> noma zrastejo, cena $2.50! Potne noge, kurje očesa, bradovice in ozeblino Vam v 3 dneh popolnoma ozdravim za 76c.t da ie to resnica se jamči $500. Pri na-ro«»! blagovolite denarje po Post Money Jakob Wahčič, P. O. Box 69 CLEVELAND, OHIO. Cast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor i tudi rojakom po Zjed. državah, j da sem otvoril novo urejeni saloon tri "Triglavu", 572 Blue Island Ave., Chicago, Ul. ] kjer točim pristno uležano Atlas pivo, izvrstni whiskey. Naibolia i vina in dišeče smodke so pri meni 4 na razpolago. Nadalje je vsakemu . na razpolago dobro urejeno keg- 1 ljtiče in igralna miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošli Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča Mohor Mladič, 572 Blue Island Ave., Chicago, IU. If" ANGLEŽ ČINA ▼ 3. do 6. mesecih. Lepopisje, slovenščina, računstvo. Pouk se vrši potom dopisovanja. Pojasnila se dajejo zastonj. Slovenska korespondenčna P- O. Box 181, Sta. B, Cleveland, a Jugoslovanska Inkorporirana dne 24. januarja 1901 ▼ državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. Katol. Jednota. Avstr. Slovensko igli Bol. Pod. Društvo Uatanovljeno 16. januv&rja 1892. URADNIKI: Predsednik: FRAN MfcDOS, 9483 Fwing Ave., So. Chicago, UL Podpredsednik: JAKOB ZABUKOVEC. (Radi bolezni na dopusta Evropi.) Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rock Springs, Wyo., Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn. Sedež: Frontenac, Kans. GLAVNI ODBOR: John Bedene, predsednik, P. O. Box 154, Frontenac, Kanwaa. Karol Starina, podpredsednik, Mulberry, Kansas. Leo Hromek, tajnik, P. O. Box 263, Frontenac, Kansas. Blaž Murij, blagajnik, P. 0. Box 294, Frontenac, Kansas. NADZORNIKI: # IVAN GERM, predsednik nadzornega odbora, P. O. Box 67, Brad-ttoek. Pa. ALOJZIJ VIRANT, II. nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globe Btreet, South Lorain, Ohio. IVAN PRIMOŽIČ, UL nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 115 7th Street, Calumet, Mich. IVAN KERŽLŠNTK, LL porotnik, P. O. Box 138, Burdine, Pa. IVAN N. GOSAK, ni. porotnik, 719 High St., W. Hoboken, N. J. Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVE C, 711 North Chicago Street, Joiiet, DL Krajevna drnitva naj blagovolijo poSiljati vse dopise*, premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tndi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki wake pritožbe. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. IZPRED LJUBLJANSKEGA POROTNEGA SODI&CA. Samardžieeva obsodba. Samardžičevo obnašanje pred sodniki je obudilo splosno nejevoljo; svoje dejanje je pripovedoval z urnim govorom, kakor bi se bilo šlo za kako navadno brezpomembno pripovedko, ne pa za ta^ strašen zločin. Način zvršenja umora je tako mirno in samozavestno pripovedoval, kakor bi se tu šlo za uamrčenje kakega domačega zajca. Uprav pretresljivo je bilo, ko je pokazal, kako je nastavil nož, ki fae nosi v nožnici na Cedolini-jev vrat in potem z roko po robu noža udaril, da se je ostrina globoko za-rinila v vrat ter mu prerezala odvodno in dovodno žilo, tako da je nesrečna žrtva izkrvavela. Potem je z rokami pokazal, kakor bi si bil roki v tvoji nedolžnosti umil nad krvjo umorjenega. Obdolžencev nastop je bil izzivljiv. Oblečen je bil v črno obleko in nosil nove čevlje. Glede obleke in čevljev se je baje izrazil, da mu je /al, da tega nikdar več nosil ne bo. Žalostno je bilo videti ženo umorjenega. Domeniko Cedolini. Vsled pre-stanih duševnih bolesti potrta in slabotna ženska, ki se je zgražala nad UPRAVNI ODBOR: Frank Markovič, Frontenac, Kanaas Leo Krašic, Box 388, Frontenac, Kansas. Frank Premk, Cherokee, Ktnšss Frank Buchman, Radley, Kansas Anton Lesjak, Chieopee, Karamo. Samomor. Nedavno je najel v hotelu "Bavarski dvor" neki tnjec sobo in se okoli 10. ure vlegel k počitku. Ker drugi dan do polu 3. ni vstal, so pri oknu pogledali v šobo in ga videli vznak ležati na postelji in ker ga s trkanjem niso mogli izbuditi, se jim je zdelo sumljivo ter zadevo ovadili, policiji. Le-ta je dala vrata s silo odpreti. Stopivši v sobo so se prepričali, da se je izvršil samomor. Tujec je bil že mrtev in je držal v rokah samokres, na desnem sencu pa je bila strjena kri. Iz papirjev in pisem se je konstatovalo, da je bil doma iz Spodnjega Mozelja pri Kočevju, da je bil amerikanski državljan in se piše Ivan Kastner. Iz pisem in raznih potrdil se je nadalje tudi razvidelo da je bil nesrečnež tuberkulozen, da se je zdravil že v raznih zdraviliščih in da je v to svrho že prosil pri glavnem ameriškem konzulatu na "Dunaju podpore, in ker je ni dobil, je obupal in se ustrelil. Denarja je imel pri sebi še 90 kron. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. sevati tega denarja se ni obdolženec več zmenil za zgradbo temveč je zginil iz kraja, ne da bi se brigal za pismene prošnje Mauerjeve, naj vendar prične že z delom. Ko vse to ni izdalo, tožila ga je pravdnim potom: >k!enila se je med spornima strankama poravnava, s ktero se je zavezal, 1'lbing povrniti tožnici prejetih dva tisoč kron. A obdolženec ji je od tega zneska vrnil le 200 K, ostalo pa dolžan ostal. Ker ni imel Ulbing nikakršnega premoženja, je bila proti njemu naperjena izvršba brezuspešna. Prišel je na Kranjsko, kjer je zvrševal znan krivim hudodelstva golju-lije. in obsojen na 2 leti težke ječe. Obesil se je 0. junija ob 5 zjutraj na Duplici pri Kamniku 32 let stari •lože Kniželj, po domače Pikeev z Mlake, oženjeni delavec v tovarni v Šmarci. Vzrok baje ženske. To je žalosten znak med našim ljudstvom. Obešenec je bil zelo marljiv in miren človek. V Dolenji vasi pri Ribnici je 6. junija umrla gospa Ana Klun v 68. letu tvoje starosti. Rajna je bila mati skih in grških čet. Uspehi tega ukaza se baje pokažejo v bližnji bodočnosti. RAZNOTEROSTL Berolinski škandali, kterih glavni "junak" je bil grof Eulenburg, se raztezajo čimdalje v višje kroge. Sedaj je priznal bivši dvorni maršal cesarice Friderike, komornik pi. Wedel, da je v palači cesarskih princezinj prirejal homoseksualne čajne večere, kterih so se udeleževali člani najvišjih krogov, med njimi Član kraljeve rodbine. Na cesarjev ukaz je pl. Wedel moral po svoji izpovedi takoj zapustiti palačo ter je izginil iz Be-rolina. Umazana afera se je raztegnila tudi na dunajske aristrokrate, diplomate itd. Koliko človek napiše? V Berolinu je umrl neki pruski uradnik, ki je živel 74 let. Za časa svojega 38Ietnega službovanja je delal skupno 15.000 dni. Vsak dan je napisal 10 pol: torej vsega skupaj 150.000 pol ali HOO.OOO strani. Ako računamo na vsako stran samo 24 vrst, je napisal skupno 14 milijonov vrst ali eno milijardo črk. Kako je ohraniti svežo meso. Meso zavij dobro v robec, da ne pride zrak do njega ter ga spravi v klet. Še bolje je. ako ga zaviješ v koprive ter potem pokriješ z lončeno posodo ali pa, ako ga v cunjo zavitega zakoplješ v kup peska v kleti. Ako meso že malo diši, ga dobro umij s slano vodo, v i ktero si vlil tudi malo kisa, polij ga j s kislim mlekom ter ga pokrij, tako se še nekaj časa ohrani. Meso tudi izgubi duh, Če ga denemo v vodo ter mečemo vanjo žareče oglje. NA PRODAJ NARAVNA CAUFORNIJSKA..VINA Dobro Črno in belo vino od 35 dc 45 centov galona. Staro Wlo ali črno vino 50 centov galona. Reesling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 galon vina, mora sam posodo plačati. Drožnik po $2.50 galona. Slivovica po $3.00 galona. Pri večjem naročilu dam popust. Spoštovanjem STEPHEN JAK&E, Crockett, Contra Costa Co., C al. JOHN KRAKER EUCLID, O. tem, da bi bila morilca pogledala v * Antona ^^ hi&neg* posestnika obraz. Odškodnine je zahtevala deset, ,n tr~ovca v pijani tis... kron za umorjenega moža. Kako Umrl je 6. junija oče slovenske pi-zavržen značaj je Samardžič, kaže 1 sateljiee Zofke Kveder Jelovšek, Ivan dejstvo, da je v pričo preiskovalnega ' Kveder, občinski tajnik v Loškem posode ika na licu mesta, kjer je izvršil toku> značajen in obče priljubljen umor, z zobmi škripa je v zrak pogledal, ko je čul, da sta roparja v žepu spodnjih hlač še pustila 2680 kron, za ktere nista vedela. Znnesek 71 K, ki -e je pri noorilcu našel, se je izročil vdovi. Po kratkem posvetovanju so porotniki soglasno potrdili edino jim stavljeno vprašanje, glaseče se na moz. Nevarna igrača. Peter Gasperiu, .šolski deček, stanujoč pri svojih sta-riših na Javorniku na Gorenjskem, je 3. junija pobiral po cesti stresene koščke živega apna in jih spravljal v -teklenico od piva. Nato je v steklenim vode natitči! in jo močno zama- roparski umor. Samardžič je smrtno t šil. Steklenica je pa eksplodirala in ! 'rikrat zabodel svojo ženo hišni pose- PREMORSKE NOVICE. Čuden slučaj. Na Ustju pri Ajdovščini je znesla kokoš posestnika Ba-čarja že več jajc, ki imajo dvojno lupino, dvojen rumenjak in dvojen beljak: jajce v jajcu. Med tem ko navadno jajce tehta 9 dekagramov, tehtajo ta jajca po 16 dekagramov. To ie jako Čuden slučaj, ki se ga ne najde tako kmalu. Nogo si je zlomil pri Buzetu v Istri 271etni pismonoša Josip Serotič, ko je padel s kolesa. Moral je v tržaško bolnišnico. Dva otroka zgorela. Nedavno pogorela hiša kočarja Martina Salmiča v Rovišču pri Studencu. Pri tem sta zgorela tudi dva domača otroka, ki sta bila v hiši brez nadzorstva. Jesihovo kislino je dal piti lletni sin posestnika Ant. Bralca v Griču j pri Trebnjem, svojemu 6 mesečnemu! bratcu. Dasi so takoj poklicali zdra-j vnika, je otrok vseeno umrl v silnih bolečinah. Na cesti je umrl v Gorici 7. junija zjutraj 561etni Valentin Pisk. Ko se je vračal v Solkan potem, ko je oddal v Gorico pripeljane črešnje, mu je prišlo slabo pri mitnici na poti proti pokopališču. Zadela ga je kap in hitro je bil mrtev. ŠTAJERSKE NOVICE. Vojak utoniL V Dravi je utonil pri Mariboru vojak Ludovik Bauer. Uboj. V Majšperkn pri Ptuju je ubil neki VaupotiČ tovariša istega priimka. Utopljenca so našli v Dravi ob Selnici. Ker ima veliko rano na glavi, . „ . , . . se sodi, da se je zgodilo na njem ka- J^0^ "J" ko hudodelstvo. VINA, ktera v kakovosti nadknljn Gorelo je v gospodarskih poslopjih jej° ™ ** ^ika vin*. studeniškega ženskega samostana. *tao ET^T Rešili so sicer živino, a zgorelo je ve« f° f ™ntZ ^ voz letošnjega sena. ,tawba) po 70 centov galono. s- ■ - v . , , . ... . . ! NAJMANJŠE NAROČILO ZA VI oirovi moz. V teharski obcmi je v ; noči na 4. junija s kuhinjskim nožem Pozor! Slovenci Pozor! VSALON^' zmodernlm kogl]lAčem. Sveie pivo v sodičkih in buteljkah is druge raznovrstne pijače ter unTsk® smodke. Potniki dobe pri meni čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna. Vsem Slovencem in drugim SlovaiKMB ae toplo priporoča m Martin Potokar 564 So. Center Ave. Chicago, IIL if5 Nižje podpisana Driporo-^ Čam pot«j6činSi9ffe£se^ in Hrvatom svoj........ SALOON 107-109 Greenwich Street, o o o o NEW YORK oooo v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke........... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe............. stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postrežba solidna............ Za obilen poset se priporoča FRIDAvon KROGE 107-109 Greenwich St., New York. Na koga se zanesti \ v slučaju bolezni in komu se poveriti v zdravljenje, ako hoče bolnik hitro In sigurno nazaj zadobiti izgubljeno zdravje? — Vedno le na takega zdravnika, katerega delovanje pozna in katerega mu priporočajo prijatelji in znanci, katere je že ozdravil. THE . COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE prvi, najstarejši in obče znani zdravniški zavod za Slovence V Ameriki vabi vse one, kateri so bolni ter so mogoče že zastonj trosili denar pri drugih zdravnikih, naj se obrnejo z zaupanjem na irkunešega zdraznika tega zavoda Dr. R. MIELRE-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo in kateri z najboljšin uspehom zdravi vse moške, ženske in otročje bolezni pa naj bodo iste akutne, ali zastarele (kronične), zunanje ali notranje. Jetiko, sifilis, kakor tudi vse tajne spolne bolezni, zdravi hitro in z popolnim uspehom. Zdravljenje spolnik bolezni j ostane tajno. Čitajte, kaj pišejo v zadnjem času od njega ozdravljeni bolniki. Ozdravljen rane na licu od zobobola. Cenjeni |Mp6d doktor! Jaz se V.am iskreno zahvalim za Vašo naklonjenost, katero ste mi skazovali za časa moje bolezni. Uverjen in preprič an sem, da sem le po Vaših zdravilih zadobil popolno zdravje, nad katerim sem bil skoro obupal. Sedaj pa se čutim zdravega, ko kedaj pred boleznijo. Zato Vas priporočam vsem rojakom po Širni Ameriki. S spoštovanjem ostajem Vam hvaležni. Franc Steklass« 3X41 St. Clair Ave. N. E. Cleveland, O. Frank Polh 310 Midlant Ave. Rockdalle. I! Velecenjem ttospod doktor! Vain naznanim, da sem prejel zdravila in se Vam zahvaljujem, ker ste mi dobra poslali. Sedaj sem popolnoma zdrav, pa so mi še zdravila ostala, zato se Vam iskreno zahvaljnjem ter pripo ročam rojakom. ako potrebujejo zdravil, naj se na Vas obrnejo, ker pri Vas se zares dobra dobijo, katera gotovo pomajojo V*s še enkrat zahvaljujem in pozdravim ter Vam ostanem hvaležni priatelj Jakob Likar Box West Newton, Pa Na razpolago imamo še mnogo takih pisem, katerih pa radi pomanjkanje prostora ne moremo priobčiti Komur bolezen ni natanko znana, naj piše po obšino knjigo, "ZDRAVJE", katero dobi ZASTONJ ako pis-u priloži nekoliko znamk za poštnino. — Vsa pisma pišite v materinem jeziku ternajslavjajte na sledeči naslov : THE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE new York, ncy ■ K L b išit 140 WEST 34th STREET, J) NO JE 60 GALON. obsodbo, ktero je izreklo, mirno pot>lu&al, na to pa v spremstvo dveh jetni£kib paznikov urnih korakov odšel i* porotne dvorane. Prevladala je vse navzoče le ena miael, da to ni človek, marveč divja zver v floveaki obliki, ki ima gotovo &e z drugimi sedaj svetovni pravici neznanimi hudodelstvi obteženo vest. Prefrigani slepar. Ana Mauer iz Lipe na Koroškem doma, si je mislila graditi hiio. Anton Ulbing tesarski mojster ravno tam doma, je za to zvedel, in akoravao ni ie bil istodobno tesarski mojster in ni ie imel pravice za izvrševanje te obrti, vendar se ji je ponndil, da prevzame on gradenje U stavbe, fte'prav ae ni nič razumel na zidarska dela. Ana Mauer se je zadovoljila, napravila sta pismeno pogodbo, in kmalu je jal Ulbing dovaiati nekaj kamenja ▼ morebitni skupni vrednosti 120 K. Kratko potem je pa prišel Ulbing k Ani ICaoer, iefi, da ne more nadaljevati dela zaradi pomanjkanja denarja, in ras je prejel od nje 3000 kros. V po- BRINJEVBO, za kterega sem im je smrtno j oiesienica je pa eKspioairaia in •'■"■*'"""uci »»ujo ieuo nism pose- rtiral brin'e iz Kran* ke velja U sodišoe nad njim » apno je dečka tako opeklo po ! stnik Veternik. Orožniki so ga kma- I*>,1 _jJ®_ fLlSSL« irlavi in prsih, da bo težko okreval. Tudi oko ima zelo poškodovano. Otrok pod vlakom. Dne 3. junija je povozil vlak triletnega dečka, sina načelnikovejra. na postaji Sapijane (proga St. Peter-Rekah ko se je na jieronu igral. Odrezalo mu je sprednji del jrlave. Bil je na mestu mrtev. I Strela ubila. V Bujah pri Košani rsa Notranjskem je v torek, 2. junija udarila strela v cerkev. Ubila je ene-ga moškega, ki je zvonil proti toči, Irutrega pa poškodovala in omamila. V cerkvi je tudi poškodovala tudi k rižev pot. Strela je udarila na binkoštno nedeljo v poslopje Antona Bergoča v Trnju na Notranjskem. Posrečilo se je pogasiti požar, ki bi bil lahko vpe-pelil v*o vas, ako bi ae bilo ljudi doma. — V. Zagorju na Krasu je isti dan udarila strela med živino, ki se je pasla na pasi in ubila troj« goved. ;..........— m ; I In odgnali, dočim je žena v trenutku ; umrla. Obesil se je na pokopališču v Celju GOletni starček. Mrtvega z zarezanim vratom so našli tik Majdieevega paromlina v Celju nekegasneznanoa. steklenic sedaj $13.00. TROPINO VEG $2.50 galona. DROŽNIK $2.7i galona. — Najmanje posode u Iga nje so 4y2 g&ione. Naročilom je priložiti denar. Za o bila naročila se priporoča JOHN SKASSK, Euclid. Okis BALKANSKE NOVICE. Napetost med Srbijo in Črno goro. Četi nje. 8. junija. Ker se je iz dosedanje zarotniške obravnave pokazalo, da so merodajni krogi v Belgradu vedeli za zaroto, nastala je med obema državama velika napetost. Srbski diplomatični zastopnik Jovanovič je odpotoval iz Cetinja ter se ne vrne več. Knez Nikola se je zelo hladno poslovil od njega. Vstaši v Macedoniji. Sofija, 8. junija. Novi turški komisar Kiamil-Beg je izjavil napram ministru zunanjih del, Paprikovu, da je sultan priznal Obesil se je nedavno v hlevu v ko-, fcorake bolgarske vlade proti nasil-njusmei dragonec Sršen, kterega so stvom srbskih in gr£kih fet v Mace-pa še pravočasno rešili. Vzrok posku- j doni j i u opravičene ter je vsled tega NARAVNA KALIFORNIJSKA VINA NA PRODAJ. Pstcs trs« vtso po 50 do 60 ct. galon s posodo vred. Dilfi bete viss od 6U do 70 ct. galon s posodo vred. Izvrstaa tropavlca od $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker manj« količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg na* roeniki dopošliejo den*r, otir» na Money Order. Spoštovanjem Nik. Radovich, m Vemeat St, Sea Fraaolsce. Cat NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim rojakom ▼ Rock Springs, Wyo., in okolici naznanjamo, da je za tamošnje mesto in okraj nai pooblaščeni zastopnik Mr. A. JUSTIN, P. O. Box 563, Bock Springs, Wyo., vsled česar ga xa vse posle prav toplo priporočamo. Frank Sakaar Company. B*jaU, naročajte se na "Glas Nsr voda", največji in najcenejši dnevnik. Zdravju najprimernejša pijača je ^LEISY PIVO^ - I ktero je varjeno iz najboljšega riipjrv meaaoik maju in jnniju Be bodeta sgoraj naveden« an brodovjn pri-, drnfila Is in droga nova potni&ka TRSTA..............................................$24,— LJUBLJANE........................................»24.60 REKE..............................................124 — ZAGREBA..........................................$25.20 KARLOVCA......................................|35.25 EL HA EHUD do TRSTA ali REKI............ ......«........$52£0 ds ffiff,— Parobrod "ARGENTINA" odpluje dne 24. jnnija 1908. Parobrod "LAURA" odpluje dne 8. julija 1908. Ptftdjp* Bros. & Co., Gep, Agente, 2 Wubiflftoi Street, NEW VOKJL V padišahovej senci. Spisal Kapo! May; za "Glas Naroda" priredil L. P. PRVA KNJIQA. — PO PUŠČAVI. (Nadaljevanje.) * 'Ali imate kibloT" (Kibla je pri orijentalcih določeno mesto, oziroma smer, proti kteri se obračajo, kadar molijo; ponajveč leži ta smer tam, kjer solnce vzhaja, na vzodni strani.) "Da. Kadar molimo, obračamo svoje obraze v smeri, kjer je isti dan 6olnce vzhajalo. V isti e-m^ri polagamo tudi mrtvece." "Ali ti je znano, od kod je prišla vaša vera t" "Učil nas jo je Šejk Adi, svetnik. Mi sami smo pa prišli iz pokrajin ob dolenjem Evfrajo. Naši očetje so bili v Siriji, v Sindžarju in kasneje so dospeli sem." Rad bi spraševal še nadalje, toda nad seboj začujem krik, in ko pogledam navzgor, zapazim Seleka, ki se je baš pripravljal, da pripleza v dolino. Kmalu stoji pred nama in mi poda roko. "Skoraj hi vaju ustrelil," reče. "Naju? Zakaj T" vprašam. "Ko sem gledal odvzgoraj, sem vaju smatral za tujca, ki ne sme v to dolino; nato sem pa vaju spoznal. Prišel sem, da pogledam, če je treba kaj predpriprav v dolini." "Da se zatečejo sem begunci?" "Begunci? Mi ne bomo bežali; toda Ali Beju sem pripovedoval, kako »vito si ti sovražnike Hadtdinov zvabil v ono dolino, kjer ste jih ujeli; mi storimo isto " "Torej zvabite Turke V dolino?" "Ne, temveč v Šejk Adi; vred bojem se pa zatečejo romarji sem. Bej je tako zapovedal, in Sejk je zadovoljen." Selek prepriča, če je dovolj vodo v dolini, nakar se podamo nazaj v Badri. Ko pridemo tja, dobim šejka zelo razburjenega. "Dobil sem sporočilo, odkar si odšel," mi reče. "Turki iz Diarbekirja stoje že ob reki Gomel, in oni iz Kerkjuka so tudi že dospeli do reke." "Torej so se tvoji poročevalci iz Amadije že vrnili?" "V Amadijo niti prišli niso, ker so se morali razdeliti, da so opazovali turške čete. Dokazano je sedaj, da je napad nam namenjen." "Ali že v*i vedo?" "Ne, ker sicer bi sovražnik zvedel, da smo za boj pripravljeni. Povem ti, emir, da ali umrem. ali pa temu mosulskemu guvernerju tako posvetim, da bo pomnil, kdaj se je nas lotil!" "Sklenil sem, da ostanem pri vas, dokler ne bo boj končan." "Hvala, emir; toda bojevati se ne smeši" "Zakaj ne?" "Ti si moj gost; Bog mi je zaupal tvoje življenje." "Najbolje nas Čuva On, ki je nad nami. Ali naj sem tvoj gost in te pustim samega v boj? Ali naj tvoji o meni pripovedujejo, da sem strahopetec?" "Tega ne bodo rekli. Ali nisi bil tudi gost guvernerja? Ali nimaš njegovega potnega lista in njegovih pisem v žepu? In sedaj se hočeš proti njemu boriti? Ali ne potrebuješ svoje roke za sina svojega prijatelja, kte-xega hočete oprostiti? In ali mi ne moreš pomagati drugače, ne da bi moril moje sovražnike?" ""VVe prav, kar praviš. Toda moriti nisem hotel, temveč delovati na to, da se kri ne bo prelivala." "Pusti skrb meni, emir. Jaz si ne želim krvi; samo tirana hočem zapoditi od sebe." "Kakšen je tvoj načrt?" "Znano ti je, da je v Šejk Adiju že tritisoč romarjev. Ko se praznik prične, jih bo že šest tisoč in se več." "Možje, ženske in otroci?" "Da. Ženske in otroke pošljem v dolino Idic; tu ostanejo samo možje. Čete iz Diarbekirja in Korkjuka se na potu v Kaloni združijo, in one iz Morala pridejo čez Džeraja ali Ain Sifni. Okleniti nas hočejo v svetnikovi dolini; mi pa se postavimo za grobom, in obkolimo dolino, ko bo sovražnik v njej. Če se ne udajo, jih lahko potolčemo do zadnjega; če pa odlože orožje, pošljem svojega poslanca v Mosul in stavim guvernerju pogoje, pod kterimi spustim njegove vojake. Raditega se bo moral pred sultanom v Štambulu zagovarjati." "Sultanu bo poslal napačno poročilo." "Toda padišaha ne bo prevaral; poslal sem že prej skrivno poslanstvo v Štan.bul, ki bo prehitelo guvernerja." Priznati sem moral, da je Ali Bej ne samo pogumen, temveč tudi zvit in previden mož. "In kak nalog dobim jaz?" ga vprašam. "Šel boš z onimi, ki bodo čuvali naše žene in premoženje." "Ali vzamete vse s seboj v dolino?" "Kolikor mogoče vse. Še danes povem vsem prebivalcem v Badriju, da naj spravijo vse v dolino, toda skrivno, da se ne izdamo." "In šejk Mohamed Emin?" "On gre - teboj.. V Amadijo sedaj ne morete, ker pot ni prosta." "Turki morajo vendar spoštovati bu-djeruldi padišaha in ferman guvernerja." (Bu-d,ieruldi in ferman je važen potni list, ki se izda samo na posebno priporočilo.) "Toda n.ed turškimi vojaki jih je mnogo, ki poznajo Mohamed Emina." še ?mo govorili, ko prideta dva moža v hišo. Bila sta moja stara znanca Pali in Melaf. ki sta se neizrečeno vzveselila, ko me zagledata. "Kje je Pir Kamekt" vpraša Ali Bej. "Pri Jonovem irrobu v Kufjundžiku. Poslal je naju k tebi sporočilom, da nas namerava sovražnik napasti drugi dan praznika." "Kakšen vzrok ima guverner za napad?" "On trdi, da je eden naših ubil dva Turka." "Nasprotno, dva Turka sta ubila dva Džesida. Ali vidiš, emir, kako zloben je naš sovražnik? Naše ljudi pobijajo, da dobijo vzrok za napad. Da bi le dobili, kar iščejo!" S svojim tolmačem se podam v sobo, da nadaljujem z vajami v kurdskem jeziku. Mohamed Emin sedi poleg mene. kadi iz svoje pipe in se čudi, ker 7«ruhim toliko . -a. da berem tuje knjige in se priučim tujemu jeziku. M»dteii opazim, da odnašajo prebivalci v Badri svojo lastnino; blizu mojega stanovanja -o pričeli vlivati kroglje. Pripomniti moram še, da osel buluk en ina ni več rigal, ker mu je njegov gospod in mojster vsak večer privezal kamen za rep. • Neprestano so dohajali novi romarji. Mnogi so bili zelo revni in so se živeli - 1 -l iloŠčine drugih. Tu je gnal mož svojo kozo ali deSelega jarca; bogati ljudje so imeli vola, ali dva, nekteri cele črede. To so bili darovi siromakom. Kolikor je tudi prišlo ljudij. mojih baši bozukov in Arnavtov ni bilo med njimi, in še do danes nisem zvedel, kam so zginoli. Tretji dan, prvi dan praznika, sedim s tolmačem zopet pri knjigi. Bilo je še pred eolčnim vzhodom. Tako sem bil zatopljen v knjigo, da niti opazil nisem, ko vstopi buiuk emini. "Emir!" zakliče, ko je že parkrat zaman s kašljanjem skušal obrniti nanj mojo pozornost. "Kaj jet" "Naprej!" Šele sedaj opazim, da je popolnoma pripravljen na odhod. Knjigo oddam tolmaču in skočim po koncu. Pozabil sem, da se moram kopati in obleči sveže perilo, če hočem na grob svetnika. Perilo vzamem s seboj in Urfum navzdol pred vas. V potoku je kar mrgolelo ljudij, in moral sem ko-raka ti precej daleč, da sem dobil osamljeno mesto. Ta m skopijem in menjam perilo, kar se potnikom po orijentu le redkokdaj pripeti, čutil sem se prerojenega in že nameraval oditi, ko zapazim, grmovlju nekaj rožlja Ali je žival ali Človek? Pripravljali smo se sa previdnost ni škodovala. Naredim ee kot bi ničesar ne slutil, nekaj cvetlic v bližini in ae vedno bolj približujem kraju, kjer im Obrnjen sem bil e hrbtom proti grmu. Zdajci se pa obrnem, Zgrabim še preeej mladega moža, v vojaški obleki,' toda pri sebi je imel samo nož. Po levem licu se mn je vlekla dolga brazgotina. Dvigne se, da pobegne, vendar ga že držim trdo za roko. 4 'Kaj delaš tukaj t" ga vprašam. "Nič." "Kdo si»" "---Džeeid," reče skoro z obupanim glasom. "Od kod?" "Imenujem se Lasa in sem od rodu Pasi ni." Slišal sem, da so Dasini ena najplemenitejših rodbin Džesidov, toda slednji patron ni bil kar nič podoben. "Vprašal sem te, kaj počenjaš na tam estn?" "Skril sem ee, ker te nisem hotel motiti." "In kaj si delal prej tukaj?" "Kopati sem se hotel." "Kje imaš perilo?" "Ga nimam." "Bil si pred menoj na tem mestu, torej si imel pravico, da se pred« menoj skopi ješ. Kje si spal nocoj?" "V vasi." "Pri kom?" "Pri — pri — pri — pri — imena se več ne spominjam." "Dasini ne prenoči nikdar pri možu, kterega ne pozna. Pojdi z menoj in pokaži mi tvojega gostitelja!" "Kopati se moram prej." "Lahko tudi pozneje. Naprej!" Skuša se mi iztrgati iz rok. "S kako pravico govoriš tako ostro z menoj?" "S pravico sumnje." "Tudi jaz sem lahko sumljiv na tebe." "Seveda! Prosim te, da si. Pelji me v vas, in kmalu boš zvedel, kdo sem." "Pojdi, kamor hočeš!** "Saj tudi grem; toda ti greš z menoj!" Pogleda na moj pas; opazil je, da nimam s seboj orožja, in videl sem, da sega za svoj pas, kjer mu je tičal nož. Trdo ga primem za roke in potegnem iz grmovja. "Kaj se drzneš?" reče mi skoro osorno. "Prav ničesar! Ti greš z menoj in sicer takoj!" - "Spusti mojo roko, sicer---1" * "Kaj sicer?" "Uporabim silo!" * , ' "Uporabi jo!" "Tu---!" Potegne nož in sune proti meni; jaz ga pa takoj zgrabim še za drugo roko. ".Škoda za tebe; vidi se mi, da nisi strahopetec!" Stisnem mu roko, da mu pade nož iz nje, kterega hitro poberem, nakar moža primem za suknjo. "In sedaj, naprej, sicer--! Vzemi moje perilo in nesi ga!" "Gospod nikar me ne sili!" "Zakaj ne?" "Ali si Džesid?" "Ne." "Zakaj me torej hočeš peljati v vas?" "Povem ti takoj: turški vojak si in ogleduh." Pri teh besedah pobledi. "Motiš se, gospod! Če nisi Džesid, me spusti!" "Džesid ali ne; naprej!" Pod mojim pritiskom se zvije, toda z menoj je moral. Prisilil sem ga celo, da je nesel moje perilo. V vasi vzbndim s svojim ujetnikom veliko začudenje, in velika množica ljudij me spremlja do Ali Bejevega stanovanja. Bil je v selamliku, kamor pripeljani tujca. Nedaleč od vrat stoji buluk emini, ne da bi ga ujetnik opazil. Buluk emini me presenečeno pogleda, ko grem mimo njega. Najbrž je ujetnika poznal. "Koga si mi pripeljal?" vpraša Ali Bej. (Dalje psih.) Velika Zaloga vina In Žganja. Marija drill Prodaja belo vino po........70c. gallon „ črno vino po........50c. „ Orožnik 4 galone za............$11.00 Brinjevec 12 steklenic za........$12.00 ali 4 gal. (sodček) za...........$16.00 Za obilno aarodlo u priporoča Marija Grill, 5308 SL Clair Are., N. E* Cleveland, Ohio. Compapie Generale Tmiantlp (Francoska parobrodna družba.) rv i ■ -v: i _____ IIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN 'JUBUAl Poštni p&rniki se:; M dva ..................14,200 ton, 30,000 konjskih moč HT ® » " w » ..................12,000 „ 25,000 ' "La Lorraine« „ „ ..................12,000 25 000 * ^Touraine" „ „ ..................i0>000 " 12 000 " £a Bretagne"............................... 8,000 9 000 * 'La Gasgogne"................................ 8>000 " ^ooo „ Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK. corner Pearl Street, Chesebrough Building. Parmiki odplwjejo od sedaj naprej redno ob četrtkih ob 10. uri lopolndne iz pristanišča fit. 42 North »iver, ob Morton St., N. Y, Li PROVENCE 'LA LORRAINE 'LA TOURAINE La Bretagne •LA PROVENCE 26. j an. 1S0*»LA TOURAINE 2. julija 1968. *LA SAVOIE 9. julija 1908. La Bretagne 16. juL 1908.*LA LORRAINE 23. julija 190&*LA TOURAINE 30. julija 1908. 6. avg. 1908. 13. avg. 1908. 20. avg. 1908. 27. avg. Q08. FOBEBHA FLOVITBA. Krasni novi parnik na dva vijaka "Chicago" odplove dne 20. julija t L opoludne is piera it 84 North Siv«, bliao 44. eeste. Parnik '' Californie'' odpluje dne 27 junija 1908 v Bordeaux. Parnik "Floride" odpluje dne 18. julija 1908 t Havre. SAMO ZA POTNIKE DRUGEGA IN TRETJEGA RAZRED Al Cena drugega razreda do flavre: #56.00 in višje. Farnfka u zvezdo zaznamovani Imajo fm *va v^aka. M. W. Kozminski, generalni agent sa zapad. 71 Deaborn St., Chicago, tU« Važno za rojake, ki nameravajo potovati v staro domovino. BRZOPARNIKI francoske družbe, severonemškega Lloyda in Haq^burg-ameriske proge, kteri odplujejo iz New Yorka v Evropo kakor sledi: V HAVRE (francoska proga): LA PROVENCE odpluje 25. junija ob 10. uri dop. LA LORRAINE odpluje dne 2. julija ob 10. uri dopol. LA TOURAINE odpluje dne 9. julija ob 10. uri dop. LA PROVENCE odpluje dne 23. julija ob 10. uri dop. LA TOURAINE odpluje dne 30. julija ob 10. uri dop. LA SAVOIE odpluje dne 6. avg. ob 10. uri dopol. LA LORRAINE odpluje dne 20. avg. ob 10. uri dop. LA TOURAINE odpluje dne 27. avg. ob 10. uri dop. LA SAVOIE odpluje dne 3. sept. ob 10. uri dop. V BREMEN (severonemški Lloyd): KAISER WILHELM n. odpluje v torek dne 23. junija. KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje v torek dne 30. junija. KRONPRINZESSIN CECILIE odpluje v torek dne 7. julija. KRONPRINZ WILHELM odpluje v torek dne 14. julija. KAISER WILHELM H. odpluje v torek dne 21. julija. KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje v torek dne 28. julija. KRONPRINZESSIN CECILIE odpluje v torek dne 4. avgusta. KRONPRINZ WILHELM odpluje v torek dne U. avgusta. KAISER WILHELM II. odpluje v torek dne 18. avgusta. KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje v torek dne 25. avgusta. KRONPRINZESSIN CECILIE odpluje v torek dne 1. septembra. V HAMBURG (hamburško-ameriška proga): DEUTSCHLAND odpluje dne 25. junija ob 9. zjutraj. DEUTSCHLAND odpluje dne 23. julija ob 1. uri pop. DEUTSCHLAND odpluje dne 27. avgusta ob 11. predp. DEUTSCHLAND odpluje dne 24. sept. ob 10. uri dop. Za vsa pobližna ali natančna pojasnila glede potovanja pišite pravočasno na: FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St, New York, kteri vam bode točno odgovoril in vas podučil o potovanju. -o- Dalje so še krasni poštni parniki na razpolago, kteri odplujejo kakor sledi: V HAVRE (francoska družba): LA BRETAGNE odpluje dne 16. julija ob 10. uri dop. LA BRETAGNE odpluje dne 13. avg. ob 10. uri dop. V BREMEN (severonemški Lloyd): PRINZ FRIEDRICH WILHELM odpluje v četrtek dne 25. junija.' B ARB AROS S A odpluje v soboto 27. junija. LUETZOW odpluje v četrtek 9. julija. PRINCESS ALICE odpluje v četrtek 16. julija. BREMEN odpluje v četrtek 23. julija. PRINZ FRIEDRICH WILHELM odpluje v četrtek 30. julija. BARBAROSSA odpluje v četrtek 6. avgusta. FRIEDRICH DER GROSSE odpluje v četrtek dne 13. avgusta. GROSSER KURFUERST odpluje v četrtek dne 20. avgusta. BREMEN odpluje v Četrtek «27. avgusta. PRINZ FRIEDRICH WILHELM odpluje v četrtek dne 3. septembra. V HAMBURG (hambursko-ameriška črta): HAMBURG odpluje 30. junija ob 10. uri dopol. AMERIKA odpluje dne 2. julija ob 11. uri dop. PRETORIA odpluje dne 4. julija ob 9. uri dop. MOLTKE odpluje dne 7. julija ob 11. uri dop. BLUECHER odpluje dne 9. julija ob 1. uri pop. GRAF WALDERSEE odpluje 11. julija ob 2. uri popoldan. KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje dne 16. julija ob 1L uri dop. PRESIDENT LINCOLN odpluje dne 18. julija ob 10. uri dop. president grant odpluje dne 25. julija ob 9. uri dop. pennsylvania odpluje 1. avgusta ob 9. uri zjutraj. amerika / odpluje 6. avgusta ob 11. uri dopol. patricia odpluje 8. avgusta ob 1. uri popoldan. BLUECHER odpluje 13. avgusta ob 11. uri dopol. PRETORIA odpluje 15. avgusta ob 12. opoludne. KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje 20. avgusta ob 12. opoludne. GRAF WALDERSEE odpluje 22. avgusta ob 2. uri popol. PRESIDENT LINCOLN odpluje 29. avgusta ob 11. uri dopol. AMERIKA odpluje 3. septembra ob 11. uri dop. PRESIDENT GRANT odpluje 5. septembra ob 12. opoludne. v trst (avstro-ameriška proga): ARGENTINA odpluje dne 24. junija. LAURA odpluje dne 8. julija. EUGENIA odpluje dne 11. julija. ALICE odpluje dne 18. julija. MARTHA WASHINGTON odpluje dne 5. avgusta. ARGENTINA odpluje dne 12. avgusta. v Rotterdam (Holland-American Line): NOORDAM odpluje dne 24. junija ob 2. uri pop. ROTTERDAM odpluje dne 1. julija ob 7. zjutraj. NIEUW AMSTERDAM odpluje dne 8. julija ob 12. opoludne. RYNDAM odpluje dne 15. julija ob 6. zjutraj. NOORDAM odpluje dne 28. julija ob 9. zjutraj. ROTTERDAM odpluje dne 11. avgusta ob 9. zjutraj. NIEUW AMSTERDAM odpluje dne 18. avgusta ob 9. zjutraj. RYNDAM odpluje dne 25. avgusta ob 9. zjutraj. POTSDAM odpluje 1. septembra ob 9. zjutraj. NOORDAM odpluje 8. septembra ob 9. zjutraj. v ANTWERPEN (Red Star Line): kroonland odpluje 27. junija ob 11. uri dopol. finland odpluje dne 4. julija ob 11. uri dop. vaderland odpluje dne 1l julija ob 11. uri dop. ZEELAND odpluje dne 18. julija ob 11. uri dop. GOTHLAND odpluje 25. julija ob 11. uri dopol. KROONLAND odpluje 1. avgusta ob 11. uri dopol. VADERLAND odpluje 8. avgusta ob 11. uri dopol. FINLAND odpluje 15. avg^ista ob 11. uri dopol. ZEELAND odpluje 22. avgusta ob 11. uri dopol. KROONLAND odpluje 29. avgusta ob 11. uri dopol. VADERLAND odpluje 5. septembra ob 11. uri dop. FINLAND odpluje 12. septembra ob 11. uri dop. v SOUTHAMPTON (American Line): PHILADELPHIA odpluje 27. junija ob 10. uri dopol. ST. PAUL odpluje dne 4. julija ob 10. uri dop. NEW YORK odpluje dne 11. julija ob 10. uri dop. ST. LOUIS odpluje dne 18. julija ob 10. uri dop. PHILADELPHIA odpluje 1. avgusta ob 10. uri dopol. ST. PAUL odpluje 8. avgusta ob 10. uri dopol. NEW YORK odpluje 15. avgusta ob 10. uri dopol. ST. LOUIS odpluje 22. avgusta ob 10. uri dopol. philadelphia odpluje 29. avgusta ob 10. uri dopol. st. paul odpluje 5. septembra ob 10. uri dop. new york odpluje 12. septembra ob 10. uri dop. st. louis odpluje 19. septembra ob 10. uri dop. V CHERBOURG (White Star Line): oceanic odpluje dne 1. julija ob 10. uri dopol. teutonic odpluje dne 8. julija ob 10. uri dopol. ADRIATIC odpluje dne 15. julija ob 10. uri dop. MAJESTIC odpluje dne 22. julija ob 10. uri dop. OCEANIC \ odpluje 29. julija ob 16. uri dopoL odpluje odpluje odpluje odpluje odpluje odpluje odpluje TEUTONIC 5. avgusta ob 10. uri dopoL. ADRIATIC 12. avgusta ob 10. uri dop. MAJESTIC 19. avgusta ob 10. uri dop, OCEANIC % 26. avgusta ob 10. uri dop. TEUTONIC 2. septembra ob 10. uri dop. ADRIATIC 9. septembra ob 9. uri dop. MAJESTIC 16. septembra ob 10. uri dop. Vožnje listke za navedene parnike prodajamo po isti ceni kakor v glavnih pisarnah parobrodnih družb. Ako kdo želi pojasnila še o drugih, ne tukaj naznanjenih parnikih, naj se z ^zaupanjem obrne pismenim potom na znano slovensko tvrdko: FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, in postrežen bode vsakdo vestno in hitro. Vsakteri potnik naj si uredi tako, da pride en dan pred odhodom par-nika v New York. Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš vslužbenec na postaji, dovede k nam v pisarno ter spremi na parnik brezplačno. Ako pa dospete v New York, ne da bi nam Vaš prihod naznanili, nam lahko is postaje (Depot) telefonirate po številki 1279 Rector in takoj po obvestilu pošljemo našega vslužbenca po Vas. Le na ta način se je možno rojakom,'ki niso zmožni angležkega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev v New Yorku. FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York. Tukaj živečim bratom Slovencem in Hrvatom, kakor potujočim rojakom, priporočam avojo moderno gostilno, pod imenom "Narodni Hotel,"na 709 Broad SL, hotelov v mestu. a razpolago imam čc^z 25 urejenih sotv za prenočitev. — Vzamem tudi rojake na stanovanje. — Erropcjiki kuhinja 1 Za obilen poset se priporočam udani Božo Gojaovlč, Johastava, Pa. m m ^ j Zastonj! ZaatonjL ^ Nikjer v Ameriki ne morete dobiti tako dober in fini IMPORTIRANI TOBAK za cigarete in pipo ali cigare, kakor pri nas. Pošljite nam na eni dopisnici vaš naslov in dobite takoj _ zastonj našega tobaka za cigarete ali pipo za vzorec in tudi naš cenik, _ .. Vsj usiti, najboljši in j najcenejši. Pišite takoj na: m ADRIA TOBACCO CO. J 1265-67 Broadway, Naw York. > NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojakom v Johnstownu, Pa., in okolici priporočamo našega zastopnika g. FRAN GABRENJA, 1105 Virginia Ave., Johnstown, Pa. Preje je bival na 519^2 Power St. Dotičnik je pooblaščen pobirati naročnino za list in knjige ter je z nami že več let v kupčijskej zvezi. Spoštovanjem Frank Sakser Company. Ako heceš dobro postrežbo z mesom in grocerijo, tako se obrni na Martin Oeršlča, 301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo, Tudi naznanjam, da t™«"" ▼ zalogi vsakovrstno suho meso, namreč: fclobase, rebra, jezike« Šunke itd. Govorim v vseh slovanskih | ftwt^ gg , gat obilni obisk, LW MJ0 WW WW W i ROJAKI, NAROČAJTE SB KA GLAS NARODA," NAJVEČJI XV NAJCENEJŠI DNEVNIKI