REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE 2A OKOLJE Potresi v letu 2012 Earthguakes in 2012 Mw-8.6 bfrjkrAjiiV»1^ ECS Hp (al; faktor tal ■■ A; 1,00 C; 1.18 0:1.35 E; 1.70 S1; 2.55 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE SLOVENIAN ENVIRONMENT AGENCY POTRESI V LETU 2012 EARTHQUAKES IN 2012 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE URAD ZA SEIZMOLOGIJO IN GEOLOGIJO SLOVENIAN ENVIRONMENT AGENCY SEISMOLOGY AND geology OFFICE Ljubljana 2013 POTRESI V LETU 2012 EARTHQUAKES IN 2012 IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK / PUBLISHED BY Ministrstvo za kmetijstvo in okolje / Ministry of Agriculture and the Environment Agencija RS za okolje (ARSO) / Slovenian Environment Agency Urad za seizmologijo in geologijo / Seismology and Geology Office GENERALNI DIREKTOR AGENCIJE / DIRECTOR GENERAL OF AGENCY Joško Knez UREDNIK / EDITOR dr. Andrej Gosar GRAFIČNA PRIPRAVA / TYPESETTING Peter Sinčič UREDNIŠKI SVET / EDITORIAL BOARD dr. Andrej Gosar Ina Cecic dr. Martina Čarman Matjaž Godec mag. Tamara Jesenko Peter Sinčič dr. Barbara Šket Motnikar mag. Izidor Tasič Polona Zupančič mag. Mladen Živčic Mednarodna standardna serijska številka: ISSN 1318 - 4792 Naslovnica: Kolaž ilustracij iz objavljenih člankov. Cover Page: Collage of images from articles published. kazalo / Contents Peter Sinčič, Izidor Tasič, Mladen Živčic Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 2012 Seismic Stations in Slovenia in 2012........................................................................................................7 Tamara Jesenko, Barbara Šket Motnikar, Mladen Živčic, Martina Čarman, Tatjana Prosen Potresi v Sloveniji leta 2012 Earthquakes in Slovenia in 2012.............................................................................................................15 Izidor Tasič, Marko Mali, Luka Pančur, Peter Sinčič, Igor Pfundner, Bojan Uran, Jože Prosen Delovanje državne mreže potresnih opazovalnic v letu 2012 Seismic Network Operation in Slovenia in 2012....................................................................................27 Marko Mali, Luka Pančur, Izidor Tasič Posodobitev potresnih opazovalnic GBAS, GROS in KOGS Modernization of Seismic Stations GBAS, GROS and KOGS..............................................................34 Marko Mali, Luka Pančur, Izidor Tasič Samodejni nadzor delovanja GSM modemov Automatic GSM Modem Control.............................................................................................................38 Izidor Tasič, Marko Mali, Luka Pančur Nestabilna »ničelna lega« seizmometra na lokaciji CRNS Unstable Seismometer »Mass Position« at Location CRNS................................................................41 Milka Ložar Stopar, Mladen Živčic Žariščni mehanizmi nekaterih močnejših potresov v Sloveniji v letu 2012 Fault Plane Solutions of Some Stronger Earthquakes in Slovenia in 2012........................................44 Martina Čarman, Matjaž Godec, Barbara Šket Motnikar, Mladen Živčic, Milka Ložar Stopar Potres 3. decembra 2012 pri Zgornjem Tuhinju The Earthquake on 3 December 2012 in the Zgornji Tuhinj Region....................................................48 Ina Cecic Potresi v Tuhinjski dolini leta 1840 Earthquakes in Tuhinj Valley in 1840......................................................................................................54 Anita Jerše, Andrej Gosar, Mladen Živčic Makroseizmične raziskave vpliva geološke podlage na intenzitete nekaterih potresov na širšem območju Ljubljane Macroseismic investigations of the influence of geological structure on some earthquake intensities in wider Ljubljana area..........................................................................................................84 Polona Zupančič Mikrorajonizacija območij z večjo potresno nevarnostjo v Sloveniji Seismic Microzonation of Areas with Higher Seismic Hazard in Slovenia.........................................96 Barbara Šket Motnikar, Matej Cerk, Ina Cecič, Anita Jerše Prenovljen spletni vprašalnik Ali ste čutili potres? Renewed online questionnaire Did you feel the earthquake?...........................................................113 Tamara Jesenko, Manfred Deterding Močnejši potresi po svetu leta 2012 World's Largest Earthquakes in 2012...................................................................................................140 Peter Sinčič, Izidor Tasič, Mladen Živčic Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 2012 Seismic Stations in Slovenia in 2012 Povzetek V letu 2012 je na območju Slovenije delovalo 30 digitalnih potresnih opazovalnic z neprekinjenim prenosom podatkov v središče za obdelavo v Ljubljani, tri digitalne opazovalnice z neprekinjenim beleženjem podatkov samo na lokalni spominski medij ter 12 opazovalnic, opremljenih samo z akcelerome-tri za opazovanje seizmičnosti na urbanih območjih. Slednji beležijo in prenašajo v središče za obdelavo v Ljubljani samo prožene zapise. Na opazovalnicah na Vojskem in na observatoriju na Golovcu v Ljubljani delujeta še analogna seizmografa z zapisom s črnilom na papir. Na šestih digitalnih potresnih opazovalnicah smo opremo posodobili. Abstract In the year 2012 there are 30 digital seismic stations incorporated in seismic network with real-time continuous data transmission to data centre in Ljubljana, three stations with continuous recording of data on local media and twelve stations equipped only with accelerographs to monitor seismicity in urban areas. The accelerographs record and transmit only triggered events to the data centre in Ljubljana. Analogue seismographs on VOJS and LJUseismic stations are still running. The equipment was upgraded on six seismic stations. Analogne potresne opazovalnice Urad za seizmologijo in geologijo uporablja analogne seizmografe za beleženje potresov na dveh opazovalnicah: na observatoriju na Golovcu v Ljubljani (LJU) in na Vojskem (VOY) (preglednica 1). Analogni seizmograf sestavljajo seizmometer, seizmografski ojačevalnik z ustreznimi filtri in pisač, ki s črnilom zapisuje na navaden papir. Slabost analognih seizmografov je majhno dinamično območje (40 - 45 dB). Šibkih potresov zaradi majhne občutljivosti seizmografa ni mogoče vedno analizirati, močni potresi pa lahko inštrument prekrmilijo, zato je zapis potresa manj uporaben. Druga, še večja pomanjkljivost analognih seizmografov je, da onemogočajo digitalno obdelavo seizmičnih podatkov. Pomembni pa so zaradi vizualnega neprekinjenega beleženja ter za primerjavo potresnih parametrov med analognimi in digitalnimi zapisi. S preverjanjem v daljšem časovnem obdobju lahko ocenimo spreminjanje prenosne funkcije analognega sistema ter na ta način dodatno ocenimo kvaliteto podatkov za potrese, zabeležene pred digitalno dobo (Trnkoczy, Vidrih, 1984). Preglednica 1: Analogni potresni opazovalnici v Sloveniji (slika 1). Table 1: Analogue seismic stations in Slovenia (Figure 1). opaz. ozn. zem. šir. zem. dolž. n. viš. geološka podlaga seizmometer pisač začetek/ konec delovanja start/stop time station code latitude oN longitude oE elev. [m] local geology seismometer recorder Ljubljana LJU 46,0438 14,5277 396 karbonski peščenjak sandstone kratkoperiodni shortperiod Willmore MkII 3 komp./comp. ojačevalnik SO-01 pisač/ recorder Günter-Volk (črnilo/ ink) 01. 01. 1974 še deluje/ operating Vojsko VOY 46,0316 13,8882 1073 zgornjetriasni dolomit dolomite kratkoperiodni shortperiod Willmore MkII 3 komp./comp. ojačevalnik SO-03 pisač/ recorder VR-2 (črnilo/ ink) 28. 11. 1984/ še deluje/ operating 7 8 P. Sinčič, I. Tasič, M. Živčic Slika 1: Potresne opazovalnice državne mreže potresnih opazovalnic in akcelerografi v Sloveniji leta 2012. Figure 1: Seismic network and accelerographs in Slovenia in 2012. Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 2012 9 Digitalne potresne opazovalnice V letu 2012 je v Sloveniji delovalo 33 potresnih opazovalnic (preglednica 2), Potresne opazovalnice SMAP, SENP in ZGTE beležijo seizmične podatke samo na lokalni spominski medij, vse druge pa prenašajo podatke v središče za obdelavo podatkov (SOP) v Ljubljani v realnem času. V letu 2012 smo na nekaterih potresnih opazovalnicah posodobili opremo. V Braniku nad Muto (BISS) smo seizmološki merilni sistem NMX s seizmometrom CMG-40T zamenjali z novo 6-kanalno zajemalno enoto CMG-EAM, seizmometrom CMG-3ESPC in akcelerometrom CMG--5T. Nameščena je bila nova napajalna enota z dvema akumulatorjema, ki ob izpadu omrežne napetosti zagotavlja 48 urno delovanje opazovalnice (Mali in sod., 2008). Na opazovalnici Grob-nik (GROS) smo seizmometer tipa CMG 40T zamenjali z novejšim tipom CMG-3ESPC, na Kogu (KOGS) pa seizmometer tipa CMG-3ESPC s seizmometrom tipa CMG-3T. Na opazovalnicah Ja-vornik (JAVS) in Knežji dol (KNDS) smo namestili sistem, ki ob izpadu prenosa podatkov samodejno ponastavi modem (Mali in sod., 2013). V Ljubljani smo na observatoriju na Golovcu postavili novo brezprekinitveno napajanje. Zaradi povečane potresne dejavnosti smo začasno postavili merilni sistem tudi v Zdravstvenem domu v Senovem, ob koncu leta pa smo namestili akcelerograf Etna v Gasilskem domu v Zgornjem Tuhinju, ki smo ga kasneje zamenjali z zajemalno enoto PR-6 in seizmometrom Lenartz Le-5D. 6. decembra smo prenehali z opazovanjem seizmičnosti na Šmarjetni gori pri Kranju. Preglednica 2: Digitalne potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 2011. Table 2: Digital seismic stations in Slovenia in 2011. opaz. station ozn. zem. šir. zem. dol. n. viš. geološka seizmometer zajemalna naprava acquisition unit začetek code latitude oN longitude oE elev. [m] podlaga local geology seismometer delovanja start time Bojanci BOJS 45,50435 15,25178 252 kredni apnenec limestone širokopasovni/ broadband 3 komp./ comp. STS-2 akcelerometer/ accelerometer 3-komp./ comp. EpiSensor Q 730 17. 02. 2004 Bistriški jarek BISS 46,64794 15,12703 490 metamorfne kamnine metamorphic rocks širokopasovni/ broadband 3 komp./ comp. CMG 3ESPC akcelerometer/accelerometer 3-komp./ comp. CMG-T5 CMG-EAM 28. 08. 1996 Brezje pri Senušah KBZP 45,9405 15,4390 208 glina clay širokopasovni/ broadband CMG 40T 3 komp./ comp. PR-6 14. 03. 2005 Cerknica CEY 45,73814 14,42214 579 apnenec širokopasovni/ broadband 3 komp./ comp. CMG-40T RD3-1639 14. 01. 1997 (Goričice) limestone širokopasovni/ broadband 3 komp./ comp. CMG-3ESPC Q 730 30. 03. 2001 Cesta CESS 45,97325 15,46317 372 dolomit dolomite širokopasovni/ broadband 3 komp./ comp. CMG-40T HRD24-2432 04. 09. 1997 Čadrg CADS 46,2281 13,73677 700 kredni apnenci limestone širokopasovni/ broadband 3 komp./ comp. CMG-3ESPC Q 730 10. 07. 2003 Črešnjevec CRES 45,82598 15,45686 430 dolomit dolomite širokopasovni/ broadband 3 komp./ comp. STS-2 Q730 07. 03. 2002 Črni Vrh CRNS 46,08069 14,26144 712 sp.triasni sivi dolomit dolomite širokopasovni/ broadband 3 komp./ comp. CMG-3ESPC Q 730 16. 12. 2005 Dobrina DOBS 46,14942 15,46943 427 spodnjetriasni laporji marl širokopasovni/ broadband 3 komp./ comp. CMG 40T Q 730 07. 04. 2001 Gorenja Brezovica GBAS 45,9348 14,4434 538 zgornjetriasni dolomit dolomite širokopasovni/ broadband 3 komp./ comp. CMG-3ESPC Q730 27. 05. 2008 Gornja Briga GBRS 45,5311 14,8101 610 zgornjetriasni dolomit dolomite širokopasovni/ broadband 3 komp./ comp. CMG-40T Q730 13. 04. 2007 Gornji Cirnik GCIS 45,86720 15,62750 390 dolomit dolomite širokopasovni/ broadband 3 komp./ comp. CMG-3ESPC Q 730 11. 08. 2003 Goliše GOLS 46,01074 15,62451 559 masiven dolomit massive dolomite širokopasovni/ broadband 3 komp./ comp. CMG-40T BH Q 730 26. 02. 2002 10 P. Sinčič, I. Tasič, M. Živčic opaz. station ozn. zem. šir. zem. dol. n. viš. geološka seizmometer zajemalna naprava acquisition unit začetek code latitude oN longitude oE elev. [m] podlaga local geology seismometer delovanja start time Gorjuše GORS 46,3174 13,9999 1048 ploščasti apnenec z roženci platty limestone with chert širokopasovni/ broadband 3 komp./ comp. CMG-3ESPC akcelerometer/accelerometer 3-komp./ comp. EpiSensor Q 730 17. 05. 2004 Grobnik GROS 46,46100 15,50177 930 tonalit tonalite širokopasovni/ broadband 3 komp./ comp. CMG-40T Q 730 12. 12. 2002 Javornik JAVS 45,89342 14,06433 1100 zgornje triasni dolomit dolomite širokopasovni/ broadband 3 komp./ comp. CMG-3ESPC Q 730 21. 08. 2003 Knežji dol KNDS 45,52791 14,38056 1024 zgornje jurski apnenec limestone širokopasovni/ broadband 3 komp./ comp. STS-2 Q 730 14. 10. 2003 Kog KOGS 46,4481 16,2503 245 glina clay širokopasovni/ broadband 3 komp./ comp. CMG 3T akcelerometer/accelerometer 3-komp./ comp. EpiSensor Q 730 22. 01. 2004 Legarje LEGS 45,94880 15,31771 390 sivi dolomit dolomite širokopasovni/ broadband 3 komp./ comp.CMG-40TBH Q 730 02. 09. 2002 Lisca LISS 46,0673 15,2906 948 masiven dolomit massive dolomite širokopasovni/ broadband CMG 40T 3 komp./ comp Q 730 07. 02. 2002 karbonski širokopasovni/ broadband CMG 40T 3 komp./ comp. RD3 1639 22. 05. 1996 Ljubljana LJU 46,04381 14,52776 396 peščenjaki sandstone širokopasovni/ broadband STS-2 3 komp./ comp. akcelerometer/ accelerometer 3-komp./ comp. EpiSensor Q 730 30. 03. 2001 Možjanca MOZS 46,2941 14,4433 660 ploščasti apnenec platty limestone širokopasovni/ broadband 3 komp./ comp. CMG-3ESPC Q 730 07. 07. 2005 Pernice PERS 46,63595 15,11666 795 blestnik schist širokopasovni/ broadband 3 komp./ comp. CMG-3ESPC_120s Q 730 11. 12. 2002 Podkum PDKS 46,06120 14,99770 679 dolomit dolomite širokopasovni/ broadband 3 komp./ comp.CMG-40TBH Q 730 11. 11. 2002 Robič ROBS 46,24447 13,50941 257 apnenec limestone širokopasovni/ broadband 3 komp./ comp. CMG-3ESPC Q 730 20. 11. 2002 Senovo SENP 46,01988 15,47559 224 rečni sedimenti river sediment širokopasovni/ broadband 3 komp./ comp. Le-3D/5s akcel./ accelerometer 3-komp./ comp. EpiSensor PR6 09. 07.-10.09. 2012 Skadanščina SKDS 45,5464 14,0143 552 ploščati apnenci platy limestone širokopasovni/ broadband 3 komp./ comp. STS-2 akcel./ accelerometer 3-komp./ comp. EpiSensor Q730 12. 04. 2006 Šmarjetna gora SMAP 46,24295 14,33534 610 ploščasti apnenec platty limestone širokopasovni/ broadband 3-komp./ comp. CMG 40T PR6 05. 03. 2010 06. 12. 2012 Višnje VISS 45,80329 14,83929 399 siv apnenec limestone širokopasovni/ broadband 3 komp./ comp. CMG-3ESPC Q 730 14. 08. 2003 Vojsko VOJS 46,0322 13,8877 1072 zgornjetriasni dolomit dolomite širokopasovni/ broadband 3 komp./ comp. CMG-3ESPC Q 730 30. 07. 2004 Vrh pri Dolskem VNDS 46,1016 14,7014 531 kremenov peščenjak quartz sandstone širokopasovni/ broadband 3 komp./ comp.CMG 3ESPBH Q 730 18. 01. 2006 Zavodnje ZAVS 46,4342 15,0246 749 granodiorit granodiorite širokopasovni/ broadband 3 komp./ comp. CMG-40T Q 730 07. 09. 2004 Zgornji Tuhinj ZGTE 46,22568 14,77213 589 dolomit dolomite širokopasovni/ broadband 3 komp./ comp. Le-3D/5s akcel./ accelerometer 3-komp./ comp. EpiSensor PR6 14. 12. 2012 Opazovalnice za beleženje močnih potresov V letu 2012 je v okviru mreže potresnih opazovalnic za beleženje močnih potresov skupno delovalo šestnajst opazovalnic. Od tega je bilo enajst opazovalnic opremljenih z inštrumenti Etna, ena z inštrumentom K2, štiri pa so delovale v okviru državne mreže potresnih opazovalnic, kjer Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 2012 11 Slika 2: Postavitev nove opreme na potresni opazovalnici BISS (foto: I. Tasič). Figure 2: The instalation of the new equipment on seismic station BISS (photo: I. Tasič). Slika 3: Namestitev inštrumentov začasne potresne opazovalnice v Zdravstvenem domu v Senovem (foto: I. Tasič). Seizmološko opremo sestavljajo zajemalna enota tipa PR6, seizmometer tipa Lenartz-3D (modre barve) in pospeško- meter tipa EpiSensor (črne barve). Figure 3: Seismic instruments installed in Health centre in Senovo (photo: I. Tasič). 12 P. Sinčič, I. Tasič, M. Živčic so na zajemalne enote Quanterra Q730 poleg seizmometrov priključeni tudi akcelerometri tipa EpiSensor (preglednica 2). Prenos podatkov z vseh opazovalnic za beleženje močnih potresov poteka samodejno z uporabo stacionarne ali GSM povezave. Inštrumenti, ki so del DMPO, beležijo tresenje tal neprekinjeno, drugi inštrumenti (Etna, K2) pa zabeležijo le dogodke, ki imajo pospešek tal večji od določenega praga (delujejo na prožilni način). Vse leto 2012 je delovalo osem opazovalnic, opremljenih z inštrumenti Etna; na Bogenšperku, v Bovcu, Drežnici, na FGG (Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani), v Gotenici, Ilirski Bistrici, Krškem in Postojni. Opazovalnica Vogršček, opremljena z inštrumentom K2, je prav tako delovala vse leto. Te opazovalnice se nahajajo na istih lokacijah kot prejšnje leto (Sinčič in sod., 2012). Podatki o času delovanja posameznih opazovalnic, njihovih oznakah, lokacijah in serijskih številkah so prikazani v preglednici 3. Preglednica 3: Podatki o samostoječih opazovalnicah za beleženje močnih potresov, ki so v Sloveniji delovale v letu 2012. Table 3: Freestanding strong motion stations operating in Slovenia in 2012. opaz. station ozn. code zem. šir. latitude zem. dol. longitude n. viš. elev. senzor sensor type zajemalna naprava acquisition ser. številka serial merilni obseg full scale čas delovanja operational oN oE [m] unit number range time Bogenšperk BOGE 46,0237 14,8572 422 FBA-23 Etna 1245 1 g vse leto Bovec BOVC 46,3382 13,5543 455 FBA-23 Etna 1476 4 g vse leto Dolsko DOLA 46,0938 14,6781 265 FBA-23 Etna 2133 2 g do 21.5.2012 Drežnica DRZN 46,2586 13,6126 544 EpiSensor Etna 2134 2 g vse leto Gotenica GOTE 45,6095 14,7464 670 FBA-23 Etna 1246 1 g vse leto Ilirska Bistrica ILBA 45,5638 14,2445 404 FBA-23 Etna 810 1g do 8.8.2012 Kobarid KOBZ 46,2450 13,5818 240 EpiSensor Etna 2133 2 g od 24.5.2012 Krško (NEK) NEK0 45,9391 15,5185 156 FBA-23 Etna 1334 2 g vse leto Lju - FGG FAGG 46,0459 14,4944 295 FBA-23 Etna 6597 2 g vse leto Vogršček VOGR 45,9057 13,7258 106 EpiSensor K2 2228 2 g vse leto Postojna POST 45,7755 14,2129 553 FBA-23 Etna 811 1 g vse leto Zgornji Tuhinj ZGTE 46,2256 14,7721 589 FBA-23 Etna 6596 2 g 3.-4.12.2012 EpiSensor Etna 1477 4 g 4.-14.12.2012 Število zabeleženih potresnih dogodkov Slovenske potresne opazovalnice so v letu 2012 zabeležile 3239 potresov, od tega 1617 lokalnih potresov, 713 bližnjih in 909 oddaljenih (ARSO, 2012). Seizmografi so zapisali tudi 773 umetnih potresov (preglednica 4, sliki 4 in 5). Potresni dogodek je naravni ali umetni potres. Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 2012 13 Preglednica 4: Potresi v letu 2012, zabeleženi na slovenskih potresnih opazovalnicah. Table 4: Earthquakes in 2012 recorded by Slovenian earthquake stations. mesec oddaljeni potresi regionalni potresi lokalni potresi naravni potresi umetni potresi dogodki month distant earthquakes regional earthquakes local earthquakes earthquakes artificial events januar January 53 37 144 234 33 267 februar February 92 28 100 220 22 242 marec March 90 43 124 257 51 308 april April 79 31 146 256 25 281 maj May 81 279 101 461 39 500 junij June 83 93 122 298 38 336 julij July 77 34 134 245 54 299 avgust August 84 39 108 231 194 425 september September 68 35 111 214 124 338 oktober October 86 34 96 216 105 321 november November 64 27 175 266 50 316 december December 52 33 256 341 38 379 skupaj Total 909 713 1617 3239 773 4012 legenda Legend Legenda: Oddaljeni potresi / Distant earthquakes A > 10° (> 1.100 km) Regionalni potresi / Regional earthquakes 1,5° < A < 10° (< 1.l0o km) Lokalni potresi / Local earthquakes A < 1,5° (< 160 km) A oddaljenost v kotnih stopinjah 1° predstavlja približno 111,1 km JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC Slika 4: Skupno število potresnih dogodkov po mesecih v letu 2012. Figure 4: Monthly distribution of all earthquakes in 2012. 14 P. Sinčič, I. Tasič, M. Živčic Slika 5: Število naravnih (oddaljenih, bližnjih in lokalnih posebej) in umetnih potresov po mesecih leta 2012. Figure 5: Monthly distribution of earthquakes and artificial events in 2012. Literatura Agencija Republike Slovenije za Okolje, 2012. Baza podatkov za potrese na ozemlju Slovenije leta 2012. Arhiv ARSO, Ljubljana. Mali, M., Tasič, I., Pančur, L., 2008. Vpliv brezprekinitvenega napajanja na delovanje potresne opazovalnice. Potresi v letu 2007 (ur. R. Vidrih), ARSO, Urad za seizmologijo in geologijo, 54-59. Mali, M., Tasič, I., 2011. Posodobitev potresnih opazovalnic CRNS, GCIS in JAVS. Potresi v letu 2010 (ur. A. Gosar), ARSO, Urad za seizmologijo in geologijo, 47-52. Mali, M., Pančur, L., Tasič, I., 2013. Samodejni nadzor delovanja GSM modemov. Potresi v letu 2012 (ur. A. Gosar), ARSO, Urad za seizmologijo in geologijo, 38-40. Sinčič, P., Tasič, I., Živčic, M., Prosen, T., 2012. Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 2012. Potresi v letu 2012 (ur. A. Gosar), ARSO, Urad za seizmologijo in geologijo, 9-16. Trnkoczy, A., Vidrih, R., 1986. Seizmološka stanica Vojsko (VOY) u SR Sloveniji. Acta seismologica Iugo-slavica 12, 17-34. Kazalo Tamara Jesenko, Barbara Šket Motnikar, Mladen Živčic, Martina Čarman, Tatjana Prosen Potresi v Sloveniji leta 2012 Earthquakes in Slovenia in 2012 Povzetek Leta 2012 je bila potresna dejavnost v Sloveniji manjša kot prejšnje leto. Državna mreža potresnih opazovalnic je zabeležila 1618 potresov v Sloveniji ali bližnji okolici, 14 jih je imelo lokalno magnitudo večjo ali enako 2,0. Prebivalci so čutili vsaj 42 potresnih sunkov, dva sta v Sloveniji dosegla največjo intenziteto V EMS-98. Potres z največjo magnitudo se je zgodil 3. decembra ob 4.36 po univerzalnem koordiniranem času (UTC) oziroma ob 5.36 po srednjeevropskem času (SEČ) z nadžariščem pri Zgornjem Tuhinju. Njegova lokalna magni-tuda je bila 3,8, največji učinki pa so bili ocenjeni z intenziteto V EMS-98. Potres je povzročil na nadžariščnem območju na posameznih zgradbah manjše nekonstrukcijske poškodbe. Abstract Earthquake activity in Slovenia in 2012 was lower than a year before. Seismic Network of the Republic of Slovenia (SNRS) recorded 1618 local earthquakes, fourteen with local magnitude higher or equal to 2.0. The inhabitants felt more than 42 earthquakes, two among them with maximum intensity V EMS-98. The strongest earthquake was on 3 December at 4.36 UTC (5.36 Central European time (CET)) with the epicentre near Zgornji Tuhinj. Its local magnitude was 3.8 (ARSO, 2012—2013) and the maximum intensity V EMS-98. In the epicentral area there was some slight non-structural damage to individual buildings. Uvod Potresna dejavnost v Sloveniji leta 2012 je bila manjša kot leto prej (ARSO, 2012-2013). Najmočnejši potres z lokalno magnitudo 3,8 se je zgodil pri Zgornjem Tuhinju 3. decembra ob 4.36 po svetovnem koordiniranem času (UTC) oziroma ob 5.36 po srednjeevropskem času (Godec in drugi, 2013). Največje učinke (V EMS-98) je dosegel v naseljih Gornji Grad, Bočna, Florjan, Lenart pri Gornjem Gradu, Ljubno pri Savinji, Litija, Rafolče, Velika Lašna in Kamnik. Kratica EMS-98 je okrajšava za Evropsko potresno lestvico (Grünthal, 1998a, 1998b), rimska številka pred njo pa pove stopnjo intenzitete. Leto 2012 so sicer zaznamovali številni močni potresi v severni Italiji, ki smo jih čutili tudi v Sloveniji. Januarja so prebivalci čutili potrese na območju Trente, pri Litiji, Kamniku in v okolici Ajdovščine. Čutili so tudi dva potresa, ki sta imela žarišče pri Parmi v Italiji. Februarja se je zatreslo pri Kamniku, na območju Bovca in v bližini Žirovskega Vrha. Marca so se vrstili potresi pri Orešju, Smrečju, Čezsoči, Cesti in Vidmu. Aprila ni bilo potresov, ki bi jih prebivalci čutili. Maja so prebivalci čutili potres v bližini Pivke in vsaj šest potresov z žariščem na območju italijanske dežele Emilija - Romanja. Junija se je zatreslo pri Brežicah in Brestanici. Prebivalci so čutili tudi dva potresa z žariščem pri Modeni oz. Bellunu v Italiji. Julija sta bila dva šibka potresa pri Guntah. Avgusta so prebivalci čutili potres, ki se je zgodil na območju Breginjskega kota ob slovensko-ita-lijanski meji. V začetku septembra se je zatreslo pri Kobaridu, oktobra pa v Trbovljah in v bližini Podkorna. Novembra so prebivalci čutili dva potresa na območju Tolmina. V začetku decembra se je zatreslo pri Dravogradu in, najmočneje v tem letu, pri Zgornjem Tuhinju, konec meseca pa so se vrstili potresi na območju Pivke. V preglednici 1 so osnovni podatki 14 lokalnih potresov z opredeljeno lokalno magnitudo, večjo ali enako 1,5, ter 12 drugih sicer šibkejših potresov, ki pa so jih prebivalci Slovenije čutili. Za vsak potres posebej so navedeni datum (leto, mesec, dan), žariščni čas po UTC (ura, minuta, 15 16 T. Jesenko, B. Šket Motnikar, M. Živčic, M. Čarman, T. Prosen Slika 1: Nadžarišča potresov leta 2012, ki smo jim določili žariščni čas, koordinati nadžarišča in globino žarišča. Barva simbola ponazarja žariščno globino, njegova velikost pa vrednost lokalne magnitude MLV. Slika je bila narejena s programom GMT (Wessel in Smith, 1991, 1998). Figure 1: Distribution of epicentres in 2012, whose hypocentral time, epicentral coordinates and focal depth were calculated; coloured symbols of varying sizes give information on focal depth and local magnitude MLV. Figure was made using GMT software (Wessel and Smith, 1991, 1998). sekunda), koordinati nadžarišča (zemljepisna širina °N, zemljepisna dolžina °E), globina žarišča (km), povprečna vrednost lokalne magnitude (MLV) in največja intenziteta (Imax EMS-98), ki jo je potres dosegel v Sloveniji. Če podatki niso zadoščali za nedvoumno določitev intenzitete, smo potresu pripisali razpon mogočih vrednosti (npr. IV-V). V stolpcu Potresno območje je ime naselja, ki je najbližje nadžarišču in je navedeno v seznamu naselij Geodetske uprave RS (RGU, 1995) ali za potrese v sosednjih državah najbližji večji kraj. Za opredelitev osnovnih parametrov potresov, navedenih v preglednici 1, smo uporabili analize potresov, zapisanih na potresnih opazovalnicah državne mreže v Sloveniji (ARSO, 20122013) ter v Avstriji (ZAMG, 2012-2013), na Hrvaškem (GEOF-PMF, 2012-2013), v Italiji (OGS, 2012) in na Madžarskem (Toth in sod., 2012). Žariščni čas, to je čas, ko je potres nastal, koordinati nadžarišča in žariščno globino smo določili iz časov prihodov vzdolžnega (P) in prečnega (S) valovanja na potresno opazovalnico. Potrese smo locirali s programom HYPOCENTER (Lienert in sod., 1988, Lienert, 1994). Uporabili smo povprečni hitrostni model za ozemlje Slovenije, določen iz tridimenzionalnega modela za prostorsko valovanje (Michelini in sod., 1998) in modela za površinsko valovanje (Živčic in sod., 2000). Potresom, ki smo jim lahko določili le koordinati nadžarišča, smo za žariščno globino privzeli sedem kilometrov. Lokalno magnitudo MLV potresov smo določili iz največje hitrosti navpične komponente nihanja tal (A/T v nm/s) na slovenskih opazovalnicah, in sicer po enačbi: Potresi v Sloveniji leta 2012 17 47*00' 46'30* 4600' 43*30* A V S T H IJA • \ \ j-f o w * ®o o / ■4 f ° * l L m © # n # [ • . i 0 50 13*30' Magnituda MLV 14'00' 14*30' »ooQ 1 2 3 15*00' 15*30' 16*00' 1630' Intenziteta _| g EMS-9B F III IV V Slika 2: Nadžarišča potresov, ki so jih leta 2012 čutili prebivalci Slovenije. Barva simbola ponazarja največjo doseženo intenziteto v Sloveniji, njegova velikost pa vrednost lokalne magnitude MLV. Slika je bila narejena s programom GMT (Wessel in Smith, 1991, 1998). Figure 2: Epicentres of earthquakes felt in Slovenia in 2012. Size of symbols represents local magnitude and colour represents maximum intensity reached in Slovenia. Figure was prepared using GMT software (Wessel and Smith, 1991, 1998). Mlv = log (A/T) + 1,52 * log D - 3,2, pri čemer je D oddaljenost nadžarišča do potresne opazovalnice v kilometrih. Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so leta 2012 zaznali 1383 potresov, ki smo jim lahko določili lokalno magnitudo in lego žarišča v Sloveniji oziroma v njeni neposredni bližini (slika 1). Na sliki predstavlja velikost kroga lokalno magnitudo, medtem ko označuje barva globino potresnega žarišča. Seizmografi so zapisali tudi vsaj 769 umetnih potresov (razstreljevanj ali posledic rudarske dejavnosti). Prebivalci Slovenije so leta 2012 čutili vsaj 32 potresnih sunkov z žariščem v Sloveniji ali njeni bližnji okolici. Natančnejšega števila ni bilo mogoče določiti, ker so opazovalci v svojih opisih včasih podali le opažanja, ki jih ni bilo mogoče pripisati točno določenemu dogodku, ali pa so navedli le število potresov, ki so jih čutili v tem dnevu, ne pa tudi njihovega časa. Nadžarišča potresov so prikazana na sliki 2. Velikost kroga označuje lokalno magnitudo, barva pa največjo intenziteto potresa. Poleg teh so prebivalci Slovenije čutili še vsaj 10 potresov z žariščem v Italiji. Ti so našteti v preglednici 2. 18 T. Jesenko, B. Šket Motnikar, M. Živčic, M. Čarman, T. Prosen Preglednica 1: Seznam potresov leta 2012, ki imajo lokalno magnitudo večjo ali enako 1,5 in smo jim lahko izračunali žariščni čas, koordinati nadžarišča (epicentra) ter globino žarišča. Pri nekaterih potresih je navedena še največja intenziteta dosežena v Sloveniji. V preglednici je tudi 12 potresov s sicer manjšo lokalno magnitudo, ki pa so jih prebivalci Slovenije čutili. Table 1: List of earthquakes with MLV > 1.5 in 2012 for which the hypocentral time, coordinates of the epicentre and the focal depth were calculated; the maximum intensity (in Slovenia) of felt earthquakes is also provided. Information about 12 earthquakes with magnitude lower than 1.5, that were felt by inhabitants of Slovenia, is also included. datum čas (UTC) z. sir. z. dolž. h nst RMS mlv 'max potresno območje hh:mm:ss °N o E km s EMS 98 date time (UTC) lat lon h nst RMS mlv 'max epicentral area hh:mm:ss °N o E km s EMS 98 4. 1. 2012 22:12:32,3 46,40 13,75 5 31 0,5 1,2 III Trenta 6. 1. 2012 20:32:04,3 46,05 14,75 9 35 0,3 1,5 čutili Koške Poljane 7. 1. 2012 15:17:09,3 46,24 14,57 13 59 0,4 2,1 IV Vrhovje 8. 1. 2012 3:10:00,1 45,40 15,03 18 45 0,4 2,4 Komleniči, Hrvaška 21. 1. 2012 9:53:09,7 45,42 14,23 9 22 0,5 1,5 Žejane, Hrvaška 30. 1. 2012 3:01:07,2 45,86 13,89 16 63 0,5 2,4 IV Tevče 30. 1. 2012 17:48:10,6 46,06 14,95 10 31 0,5 1,7 Polšnik 1. 2. 2012 1:05:41,8 46,24 14,57 11 24 0,3 1,3 čutili Vrhovje 4. 2. 2012 4:46:49,8 46,53 14,75 9 20 0,4 1,8 Ruttach, Avstrija 4. 2. 2012 22:06:06,3 46,32 13,57 8 21 0,3 1,6 III Čezsoča 5. 2. 2012 11:48:50,5 46,53 14,75 9 13 0,3 1,5 Ruttach, Avstrija 9. 2. 2012 11:18:27,3 45,68 14,40 19 38 0,5 1,7 Škodovnik 18. 2. 2012 18:50:33,8 45,85 15,74 8 28 0,5 1,5 Samoborski Otok, Hrvaška 20. 2. 2012 1:10:03,8 46,63 16,33 19 18 0,5 1,5 Turnišče 20. 2. 2012 9:36:00,9 46,28 14,56 11 33 0,4 1,5 Klemenčevo 29. 2. 2012 22:42:12,3 46,07 14,16 11 39 0,5 1,5 III Žirovski Vrh nad Zalo 4. 3. 2012 4:14:18,2 45,88 15,27 7 20 0,4 1,1 čutili Orešje 10. 3. 2012 23:58:33,2 46,27 13,73 8 46 0,5 1,8 III Mahavšček 12. 3. 2012 1:44:30,3 46,55 13,96 16 59 0,5 2,0 Dobernigg, Avstrija 17. 3. 2012 18:03:36,9 45,86 14,70 8 46 0,5 2,1 III Cesta 17. 3. 2012 23:50:31,3 45,85 14,70 9 33 0,5 1,6 Videm 29. 3. 2012 14:37:13,4 45,91 13,55 18 29 0,4 1,6 Mainizza, Italija 5. 4. 2012 11:04:50,5 45,90 14,10 17 28 0,3 1,7 Javornik 21. 4. 2012 16:27:36,9 45,38 15,31 0 6 0,1 1,5 Gašparoviči, Hrvaška 10. 5. 2012 3:20:26,1 45,70 14,29 16 41 0,4 2,0 III Palčje 15. 5. 2012 19:21:08,6 45,42 14,43 15 36 0,5 2,1 Kukuljani, Hrvaška 7. 6. 2012 2:36:58,5 46,06 13,97 14 32 0,5 1,6 Idrijske Krnice 12. 6. 2012 5:06:19,6 45,85 15,61 3 42 0,5 1,6 III Gabrovica 18. 6. 2012 1:02:54,9 46,07 15,08 10 41 0,5 1,6 Mali Kum 21. 6. 2012 4:50:05,0 45,39 14,61 16 17 0,4 1,8 Mrzla Vodica, Hrvaška 24. 6. 2012 8:05:49,4 45,59 15,37 12 11 0,5 1,5 Breznik, Hrvaška 30. 6. 2012 7:02:17,4 45,98 15,46 3 31 0,5 1,4 III Dunaj pri Krškem Potresi v Sloveniji leta 2012 19 datum čas (UTC) z. šir. z. dolž. h nst RMS mlv L„ potresno območje hh:mm:ss °N o E km s EMS 98 date time (UTC) lat lon h nst RMS mlv epicentral area hh:mm:ss °N o E km s EMS 98 2. 7. 2012 2:06:54,1 45,98 15,47 0 10 0,3 0,4 zvok Gunte 2. 7. 2012 21:24:53,2 45,98 15,45 0 6 0,2 0,1 zvok Gunte 11. 7. 2012 5:55:18,4 45,75 15,68 9 25 0,5 1,5 Kotari, Hrvaška 24. 7. 2012 15:29:11,3 46,32 13,59 10 49 0,4 2,0 Kal-Koritnica 10. 8. 2012 17:01:52,9 46,49 14,52 11 6 0,3 1,6 Ebriach, Avstrija 19. 8. 2012 7:30:45,1 46,07 14,74 9 34 0,6 1,5 Zgornja Jevnica 20. 8. 2012 12:30:57,3 45,97 14,67 13 23 0,5 1,5 Mala Stara vas 23. 8. 2012 3:13:23,5 46,22 13,47 12 42 0,4 1,6 čutili Mija, meja Slovenija-Italija 28. 8. 2012 16:19:18,5 45,98 15,66 10 23 0,5 1,5 Brezje pri Bojsnem 3. 9. 2012 11:01:21,6 46,21 13,49 17 75 0,4 2,6 III Robič, meja Slovenija-Italija 8. 9. 2012 20:31:05,8 45,66 15,63 17 50 0,4 2,7 Jastrebarsko, Hrvaška 16. 9. 2012 20:52:36,8 45,98 15,06 10 37 0,5 1,7 Ravnik 28. 9. 2012 1:36:38,7 46,26 13,75 7 54 0,5 1,8 Tolminske Ravne 29. 9. 2012 15:29:01,7 46,12 14,83 7 27 0,4 1,5 Slivna 7. 10. 2012 19:32:29,7 46,40 13,70 12 36 0,4 1,8 Zadnja Trenta 7. 10. 2012 23:11:36,2 46,40 13,69 30 0,3 1,6 Vršac 9. 10. 2012 18:58:25,9 46,17 15,06 31 0,3 1,3 III-IV Gabrsko 11. 10. 2012 13:43:42,8 45,69 14,19 38 0,4 1,9 Gradec 13. 10. 2012 17:36:21,5 46,50 13,77 16 0,4 1,1 III Podkoren 15. 10. 2012 13:16:59,5 46,16 14,90 38 0,5 1,7 Briše 15. 10. 2012 14:14:31,2 46,16 14,90 7 34 0,5 1,6 Briše 5. 11. 2012 6:40:33,1 46,27 13,75 4 16 0,5 1,3 čutili Tolminske Ravne 5. 11. 2012 7:29:16,4 46,26 13,75 3 14 0,4 1,5 Tolminske Ravne 5. 11. 2012 8:06:02,0 46,30 13,64 7 38 0,5 1,7 čutili Lepena 6. 11. 2012 23:39:16,4 46,17 16,01 21 13 0,1 1,6 Gregurovec, Hrvaška 9. 11. 2012 23:08:00,0 46,07 15,03 9 41 0,5 1,8 Podkum 11. 11. 2012 2:48:34,4 46,15 14,85 12 24 0,4 1,6 Vrh pri Mlinšah 26. 11. 2012 12:16:10,5 46,78 15,31 0 7 0,2 1,9 St. Martin im Sulmtal, Avstrija 2. 12. 2012 22:45:43,5 46,57 15,06 10 16 0,4 1,8 čutili Otiški Vrh 3. 12. 2012 4:36:00,6 46,23 14,78 14 81 0,6 3,8 V Zgornji Tuhinj 3. 12. 2012 12:05:40,8 46,24 14,78 14 28 0,5 1,6 Zgornji Tuhinj 8. 12. 2012 1:14:45,7 46,60 15,18 8 5 0,1 1,5 Vuzenica 10. 12. 2012 17:01:19,2 46,04 14,95 11 35 0,3 1,6 Ljubež v Lazih 21. 12. 2012 18:34:16,4 46,22 13,79 11 36 0,5 1,5 Tolminske Ravne 22. 12. 2012 10:42:23,9 45,71 15,62 10 30 0,5 1,6 Gorica Svetojanska, Hrvaška 22. 12. 2012 13:30:28,8 45,90 15,87 13 32 0,5 1,5 Poljanica Bistranska, Hrvaška 23. 12. 2012 21:43:16,0 45,45 14,48 16 21 0,3 1,6 Fratar, Hrvaška 25. 12. 2012 13:10:46,7 46,57 13,95 15 43 0,4 2,3 Oberferlach, Avstrija 20 T. Jesenko, B. Šket Motnikar, M. Živčic, M. Čarman, T. Prosen datum čas (UTC) z. šir. z. dolž. h nst RMS mlv 'max potresno območje hh:mm:ss °N °E km s EMS 98 date time (UTC) lat lon h nst RMS 'max epicentral area hh:mm:ss °N °E km s mlv EMS 98 25. 12. 2012 17:01:33,7 46,52 16,76 21 24 0,5 2,1 Bazakerettya, Madžarska 28. 12. 2012 22:13:41,0 45,68 14,26 15 24 0,3 1,4 čutili Palčje 28. 12. 2012 23:33:22,2 45,68 14,26 13 24 0,3 1,2 čutili Palčje 29. 12. 2012 0:57:29,8 45,67 14,26 15 33 0,3 1,6 čutili Palčje 29. 12. 2012 1:02:37,0 45,67 14,25 16 46 0,4 2,1 III Palčje 29. 12. 2012 1:27:28,5 45,67 14,26 13 9 0,3 1,0 čutili Palčje 29. 12. 2012 1:48:40,2 45,67 14,26 12 17 0,3 1,5 čutili Palčje Preglednica 2: Seznam potresov, ki so jih prebivalci Slovenije leta 2012 čutili, a imajo nadžarišča v drugih državah. Table 2: List of earthquakes with epicentres in other countries that were felt by the inhabitants of Slovenia in 2012. datum čas (UTC) intenziteta potresno območje h:min EMS-98 date time (UTC) intensity epicentral area h:min EMS-98 25. 1. 2012 8:06 čutili Parma, Italija 27. 1. 2012 14:53 IV Parma, Italija 20. 5. 2012 2:03 IV-V Bologna, Italija 20. 5. 2012 2:35 čutili Bologna, Italija 20. 5. 2012 3:02 II Bologna, Italija 29. 5. 2012 7:00 V Modena, Italija 29. 5. 2012 10:55 III Modena, Italija 29. 5. 2012 14:39 III Modena, Italija 3. 6. 2012 19:20 III-IV Modena, Italija 9. 6. 2012 2:04 IV Belluno, Italija Podatki o nekaterih močnejših potresih, ki so jih čutili prebivalci Slovenije V letu 2012 so prebivalci v Sloveniji čutili vsaj 42 potresov. Opisani so tisti, ki so dosegli največje učinke vsaj IV EMS-98. Dva potresa sta ocenjena z intenziteto V EMS-98, dva potresa s IV-V EMS-98, pet potresov pa z intenziteto IV EMS-98. Za tri najmočnejše potrese smo izdelali karte intenzitete (slike 3-5) z vrisanim instrumentalno določenim nadžariščem. Intenziteta potresa v posameznem naselju je ocenjena na podlagi makroseizmičnih vprašalnikov, ki jih po potresu pošljemo prostovoljnim opazovalcem, ter elektronskih vprašalnikov, ki jih opazovalci izpolnijo na naši spletni strani (http://www.arso.gov.si/potresi/vprašalnik). Na sliki 6 so prikazana vsa naselja, od koder smo dobili podatke, da so ljudje čutili učinke katerega izmed teh 42 potresov, barva in oznaka na sliki pa opredeljujeta največjo intenziteto, doseženo v tem naselju leta 2012. V nadaljnjih opisih so vse navedene magnitude lokalne magnitude, razen pri italijanskih potresih, pri katerih navajamo ali navorno ali lokalno magnitudo, povzeto po EMSC (European-Meditere-an Seismological Centre). 7. januar 2012 ob 15.17 po UTC. Potres z nadžariščem v okolici Kamnika in magnitudo 2,1 je dosegel največje učinke (IV EMS-98) v Lanišah in Mostah pri Komendi. Potres so močno občutili tudi v Kamniku in Tunjicah (III-IV EMS-98), z intenziteto III EMS-98 pa v Zalogu pri Cerkljah, Mengšu, Spodnjih Stranjah, Podgorju in na Križu. Zaznali so ga tudi na Gori pri Komendi. Potresi v Sloveniji leta 2012 21 27. januar 2012 ob 14.53 po UTC. Nadžarišče potresa z navorno magnitudo (MW) 5,0 po EMSC je bilo 45 km jugozahodno od Parme v severni Italiji, čutili pa so ga tudi na Primorskem in v osrednji Sloveniji. V Čepovanu, od koder so poročali o lasasti razpoki v ometu ene zgradbe, je ocenjena intenziteta IV EMS-98. Dva dni prej (25. januarja) se je ob 8.06 po UTC na istem območju zgodil še en potres z navorno magnitudo 4,9 po EMSC, ki so ga čutili tudi v Ljubljani. 30. januar 2012 ob 3.01 po UTC. Nekaj dni pozneje se je na Primorskem spet zatreslo. Potres magnitude 2,4 pri Ajdovščini so najbolj občutili domačini in prebivalci okoliških naselij Vrtovin, Lokavec, Dobravlje, Plače in Višnje (IV EMS-98). Poročila o potresu smo dobili še iz Manč, Vrtovč, Vipave, Vrhpolja pri Vipavi, Šempasa, Idrije, Kobjeglave in iz Ustij pri Ajdovščini. 10. maj 2012 ob 3.20 po UTC (slika 3). Potres z magnitudo 2,0 v bližini naselja Palčje je prebudil številne domačine (intenziteta IV-V) in prebivalce Pivke, Koritnic ter Otoka. Poleg tresenja so poročali predvsem o zvoku, ki so ga opisali kot grmenje, približevanje težkega tovornjaka, udarec v steno ali bobnenje. Potres so zaznali v naseljih med Postojno in Ilirsko Bistrico. V bližini tega potresa se je ob koncu leta (28. in 29. decembra) zgodil niz šibkejših potresov magnitude od 1,0 do 2,1. Občani so nam poročali, da so v teh dveh dneh čutili šest potresnih sunkov. 14° 14" 10" 14*20' 14* 30" Slika 3: Intenziteta potresa 10. maja 2012 ob 3.20 po UTC v posameznih naseljih. Figure 3: Intensity of earthquake on 10 May 2012 at 3.20 UTC in individual settlements. 20. maj 2012 ob 2.03 po UTC. V nizu številnih močnih potresov v severnoitalijanski deželi Emilija - Romanja so jih vsaj 9 čutili tudi v Sloveniji. Najmočnejši z navorno magnitudo 6,1 po EMSC in z nadžariščem pri Bologni je prebudil in prestrašil prebivalce večjega dela Slovenije, le v severovzhodnem delu države potresa niso zaznali. Največji učinki so bili v Kopru (IV-V EMS-98), območje intenzitete IV EMS pa obsega celotno Primorsko, Notranjsko in osrednjo Slovenijo. 22 T. Jesenko, B. Šket Motnikar, M. Živčic, M. Čarman, T. Prosen Vprašalnik o potresu smo poslali 617 prostovoljnim opazovalcem. Čutilo ga je 215 vprašanih, 335 potresa ni zaznalo, še 125 oseb pa je izpolnilo vprašalnik na naši spletni strani. Po najmočnejšem potresu sta se ob 2.35 ter ob 3.02 po UTC zgodila še dva sunka (prvi z lokalno magnitudo 4,0 in drugi z navorno magnitudo 5,2 po EMSC), ki so ju zaznali tudi v Sloveniji. 29. maj 2012 ob 7.00 po UTC (slika 4). Potres pri Modeni (Italija) je imel le malo manjšo navorno magnitudo po EMSC (5,8) kot tisti pri Bologni pred dobrim tednom. Tudi tokrat so bili v Sloveniji največji učinki v Kopru (V EMS-98), potres pa so čutili vse do Celja. Prejeli smo številne zanimive opise poročevalcev: »Valovanje tal kot na ladji, 5 sekund« (Savsko naselje, Ljubljana); »Slišala sem zvok, podoben grmenju in čutila majanje. Sprva sem mislila, da se mi vrti« (Ljubljana); »Večini ljudi je postalo slabo zaradi vrtoglavice ob nihanju« (Nove Jarše, Ljubljana); »Maček ni hotel ležati pri meni, kar je del najinega jutranjega crkljanja - šel je ven, deloval je nekako prestrašeno« (Škofljica); »Z dreves se je vlila voda, ker so bili listi mokri od nočnega dežja« (Pregarje pri Obrovu). Ta dan so v Sloveniji čutili še dva popotresa, ob 10.55 po UTC (navorna magnituda 5,5 po EMSC) ter ob 14.39 po UTC (lokalna magnituda 4,0 po EMSC). Tudi v naslednjih dneh in tednih se tla še niso umirila. Ponovno se je močneje streslo 3. junija ob 19.20 po UTC (okolica Modene, navorna magnituda 4,9 po EMSC) in 9. junija ob 2.04 po UTC (okolica Belluna, navorna magnituda 4,0 po EMSC). 13&30" 14" 14*30" 15* 15e30" 16' Slika 4: Intenziteta potresa 29. maja 2012 ob 7.00 po UTC v posameznih naseljih Figure 4: Intensity of earthquake on 29 May 2012 at 7.0 UTC in individual settlements. 3. september 2012 ob 11.01 po UTC. Potres na območju Breginjskega kota je imel magnitudo 2,6 in nadžarišče v Italiji, tik ob meji v bližini Robiča. V Kobaridu in Dolenji Trebuši (ocenjena intenziteta IV EMS-98) so na zgradbi opazili lasaste razpoke, v bližnjih hribovitih predelih pa so opazili manjše zdrse zemljin. Potres so čutili tudi v naseljih Kamno, Idrsko, Srpenica, Doblar, Mlinsko, Livek, Vrsno, Stanovišče, Bovec in Lepena, seveda pa tudi v številnih naseljih na italijanski strani meje. 3. december 2012 ob 4.36 po UTC (slika 5). Najmočnejši potres leta 2012 v Sloveniji je imel ma-gnitudo 3,8, nadžarišče pa je bilo pri Zgornjem Tuhinju. Na posameznih slabo grajenih zgradbah Potresi v Sloveniji leta 2012 23 13*30' 14* 14W 15' 15p30' 16' 16*30' Slika 5: Intenziteta potresa 3. decembra 2012 ob 4.36 po UTC v posameznih naseljih Figure 5: Intensity of earthquake on 3 December 2012 at 4.36 UTC in individual settlements. f4*3ff 15 iS'Stf IK* 16 30 Slika 6: Največja intenziteta potresa v posameznem naselju v letu 2012 Figure 6: The largest intensity in respective settlements in year 2012. na širšem nadžariščnem območju so nastale manjše nekonstrukcijske poškodbe: lasaste ali globoke razpoke v ometu, odpadanje koščkov ometa, razširitev in poglobitev obstoječih poškodb, odpadanje strešnikov ter razpoke ob dimniku. Poškodbe so popisali v Gornjem Gradu, Bočni, Florjanu, Lenartu pri Gornjem Gradu, v Ljubnem pri Savinji, Litiji, Rafolčah in Veliki Lašni. V 24 T. Jesenko, B. Šket Motnikar, M. Živčic, M. Čarman, T. Prosen vseh naštetih naseljih kot tudi v Kamniku so bili učinki V EMS-98, poročilo o lasastih razpokah pa smo prejeli celo iz Velenja in Ljubljane. Učinke IV EMS-98 smo ocenili v polmeru približno 50 km od nadžarišča. Posamezna obvestila o zaznavanju potresa so prišla iz vseh slovenskih pokrajin, po podatkih seizmologov iz Avstrije in Italije so ga čutili do okrog 170 km daleč od nadžarišča. Potres je podrobneje opisan v posebnem članku (Godec in sod. 2013). Sklepne misli Potresna dejavnost v Sloveniji leta 2012 je bila glede na leto prej manjša, saj je bilo zabeleženih 300 lokalnih potresov manj (Jesenko in drugi, 2012). Povprečje za obdobje 2003-2012, ko deluje nova državna mreža potresnih opazovalnic, je 2324 lokalnih potresov na leto. Histogram na sliki 7 kaže porazdelitev lokalne magnitude (MLV), ki smo jo določili 1383 potresom. 98 odstotkov teh potresov je imelo lokalno magnitudo manjšo od 1,7. 600 Magiituda/ Magnitude Slika 7: Porazdelitev potresov v Sloveniji leta 2012 glede na magnitudo MLV Figure 7: Distribution of earthquakes in Slovenia in 2012 with respect to MLV magnitude. Slika 8: Porazdelitev potresov v Sloveniji leta 2012 glede na največjo intenziteto EMS-98 Figure 8: Distribution of earthquakes in Slovenia in 2012 with respect to maximum EMS-98 intensity. Potresi v Sloveniji leta 2012 25 Makroseizmični podatki za potrese bi bili zelo pomanjkljivi ali celo nedostopni, če nam pri tem delu ne bi pomagali številni prostovoljni opazovalci (leta 2012 jih je bilo aktivnih več kot 4750), za kar se jim najlepše zahvaljujemo. Prostovoljnim opazovalcem smo leta 2012 razposlali 3736 makroseizmičnih vprašalnikov za 19 potresov, poleg tega smo prejeli še 596 izpolnjenih spletnih vprašalnikov. V Sloveniji so prebivalci čutili vsaj 42 potresov (sliki 2 in 6). Dva potresa sta dosegla intenziteto V EMS-98, dva potresa IV-V EMS-98, pet potresov IV EMS-98, sedem potresov III-IV EMS-98, sedem potresov III EMS-98, en potres pa intenziteto II EMS-98. Preostale potrese (18) so opazovalci le zaznali (14) ali slišali bobnenje (4) in jim zato ni bilo mogoče določiti intenzitete (slika 8). Porazdelitev potresov glede na globino žarišč (slika 9) kaže, da je imela večina od 1385 potresov na območju Slovenije in bližnje okolice žarišča do globine 24 km. 92 odstotkov potresov se je zgodilo na globini med 3,1 in 15 km, 84 potresov je imelo žarišče v globini med 15,1 in 18 km, 20 potresom pa smo opredelili žariščno globino večjo od 18 km. Število potresov / Number of Earthquakes Slika 9: Porazdelitev potresov leta 2012 glede na globino žarišča (v kilometrih) Figure 9: Distribution of earthquakes in Slovenia in 2012 with respect to focal depth (in kilometres). Tudi leta 2012 smo pri zbiranju in izmenjavi podatkov sodelovali s seizmologi iz sosednjih držav, ki se jim zahvaljujemo za poslane makroseizmične podatke. Viri in literatura ARSO, 2012-2013. Preliminarni tedenski seizmološki bilteni za 2012. Arhiv Agencije RS za okolje, Ljubljana. Godec, M., Čarman, M., Šket Motnikar, B., Živčic, M., 2013. Potres 3. decembra 2012 pri Zgornjem Tuhinju. Ujma, 27. Grünthal, G. (ur.), 1998a. European Macroseismic Scale 1998 (EMS-98). Conseil de l'Europe, Cahiers du Centre Européen de Géodynamique et de Séismologie, Volume 15, Luxembourg, 99 p. Grünthal, G. (ur.), 1998b. European Macroseismic Scale 1998 (EMS-98). Dostopno na naslovu: http:// www.gfz-potsdam.de/portal/gfz/Struktur/Departments/Department+2/ sec26/resources/docu-ments/PDF/EMS-98_Original_englisch_pdf (Uporabljeno 22. 4. 2013). 26 T. Jesenko, B. Šket Motnikar, M. Živčic, M. Čarman, T. Prosen GEOF-PMF, 2012-2013. Data reports (online). Geofizički odsjek Prirodoslovno-Matematičnog Fakulteta, Zagreb, Hrvaška. Dostopno na naslovu: http://www.isc.ac.uk/cgi-bin/collect?Days=&yyyy=Year &mm=Mon&Reporter=ZAG (uporabljeno 30. 4. 2013). Jesenko, T., Šket Motnikar, B., Živčic, M., Čarman, M., Zupančič, P., Cecic, I., 2012. Potresi v Sloveniji leta 2011. Potresi v letu 2011 (ur. dr. A. Gosar), Agencija RS za okolje Urad za seizmologijo in geologijo, Ljubljana, 17-30. Lienert, B. R., Berg, E., in Frazer, L. N., 1988. HYPOCENTER: An earthquake location method using centered, scaled, and adaptively least squares. Bull. Seism. Soc. Am., 76, 771-783. Lienert, B. R., 1994. HYPOCENTER 3.2 - A Computer Program for Locating Earthquakes Locally, Regionally and Globally. Hawaii Institute of Geophysics & Planetology, Honolulu, 70 p. Michelini, A., Živčic, M., in Suhadolc, P., 1998. Simultaneous inversion for velocity structure and hypocenters in Slovenia. Journal of Seismology, 2(3), 257-265. OGS (Oservatorio Geofisco Sperimentale), 2012. Bolletino della Rete Sismometrica del Friuli Venezia Giu- lia. OGS, Centro ricerche sismologiche, Udine, computer file. RGU (Republiška geodetska uprava), 1995. Centroidi naselij (geografske koordinate), računalniški seznam. Toth , L., Monus, P., Zsiros, T., Zsiros T., Kiszely, M., in Czifra, T., 2012. Hungarian Earthquake Bulletin 2012. GeoRisk, Budapest, 2013. Wessel, P., in Smith, W. H. F., 1991. Free software helps map and display data. Eos, Trans. Amer. Un., Vol. 72 (441), pp. 445-446. Wessel, P., in Smith, W. H. F., 1998. New, improved version of the Generic Mapping Tools released. EOS Trans. AGU, Vol. 79, p. 579. ZAMG, 2012-2013. Preliminary bulletin of regional and teleseismic events recorded with ZAMG-stations in Austria. Zentralanstalt für Meteorologie und Geodynamik, Wien. Živčic, M., Bondar, I., in Panza, G. F., 2000. Upper Crustal Velocity Structure in Slovenia from Rayleigh Wave Dispersion. Pure Appl. Geophys., Vol. 157, 131-146. Kazalo Izidor Tasič, Marko Mali, Luka Pančur, Peter Sinčič, Igor Pfundner, Bojan Uran, Jože Prosen Delovanje državne mreže potresnih opazovalnic v letu 2012 Seismic Network Operation in Slovenia in 2012 Povzetek V prispevku so podani rezultati analize delovanja Državne mreže potresnih opazovalnic (DMPO) v letu 2012. Strnjeno so povzeti vsi pomembnejši dogodki in posodobitve, ki so vplivali na delovanje DMPO in predstavljeni glavni parametri, ki opisujejo zanesljivost delovanja DMPO. Podajamo število prekinitev komunikacije s posamezno potresno opazovalnico (izpad) glede na njihovo trajanje. Za najdaljši izpad na posamezni potresni opazovalnice smo opisali tudi njegov vzrok. Podajamo tudi časovne intervale, znotraj katerih ni delovalo po več potresnih opazovalnic hkrati ter razloge za omenjeno nedelovanje. Na osnovi rezultatov analize redno poteka tudi razvoj in izvedba posodobitev, ki prispevajo k boljšemu in zanesljivejšemu delovanju DMPO. Uvod Abstract The results of analysis of operation of Seismic Network of the Republic of Slovenia (SNRS) in 2012 are presented in this article. The main upgrades and events that have influenced the operating quality of SNRS are presented. We were interested in the number and lengths of out-of-operation periods (OOOP) for all seismic stations. The analysis of causes of the longest OOOP for particular seismic station was made. Some parameters that illustrate the functioning of the whole seismic network are presented. The time intervals when more seismic stations were not operating simultaneously are calculated and presented. The analysis is used for several improvements, contributing to better and more reliable operation of SNRS. Državno mrežo potresnih opazovalnic (DMPO) sestavlja 26 sodobno opremljenih digitalnih opazovalnic (slika 1). Posamezna potresna opazovalnica je opremljena z zajemalno enoto Quan-terra 730 (Q730) in sodobnim dolgo-periodnim seizmometrom. Na petih potresnih opazovalnicah (glej sliko 1) je poleg seizmometra nameščen še pospeškometer tipa EpiSensor, kar dodatno poveča dinamično območje potresnih opazovalnic (omogoča beleženje večjih pospeškov tal). Poleg seizmološke merilne opreme se na opazovalnici nahaja še vrsta druge podporne opreme, ki jo lahko v grobem razdelimo v tri sklope: komunikacijska oprema, oprema za zagotavljanje neprekinjene oskrbe z električno energijo ter oprema za dodaten nadzor delovanja zajemalnih enot. Glavna naloga sektorja za potresna opazovanja (sektor deluje v sklopu urada za seizmologijo in geologijo) je neprestano spremljati delovanje vse opreme na opazovalnicah DMPO in zagotoviti optimalno kakovost seizmoloških podatkov ter v največjem možnem obsegu preprečiti njihovo izgubo. V ta namen na DMPO neprestano izvajamo različne analize, na osnovi katerih neprestano izboljšujemo njeno delovanje. Vsi posegi na DMPO ter rezultati obsežne analize vseh pomembnih parametrov, ki vplivajo na kakovost delovanja DMPO so podani v internem poročilu (SPO, 2013). V tem prispevku podajamo le glavne posege in rezultate. Glavne posodobitve, ki smo jih v letu 2012 izvedli na DMPO so naslednje: • Nadaljevanje s posodobitvami napajalnih sistemov (Mali in sod., 2008). • Celotna DMPO je bila z letom 2012 opremljena z dodatnimi zunanjimi pomnilniškimi moduli (Tasič in sod., 2010), s čimer smo v veliki meri odpravili pomanjkljivost zajemalnih enot Q730, ki se nanaša na izgubo podatkov ob prekinitvi komunikacij daljši od dveh ur. • Namestitev enote Arduino Uno (microcontroller board) na potresnih opazovalnicah KNDS in JAVS. Enota izvaja samodejni ponovni zagon GSM modema ob njegovem daljšem nedelova-nju (Mali in sod., 2013). 27 28 I. Tasič, M. Mali, L. Pančur, P. Sinčič, I. Pfundner, B. Uran, J. Prosen Nadgradnja posameznih potresnih opazovalnic s senzorji tipa CMG-3ESPC in CMG-3T (SPO, 2013). Izvedba dodatne temperaturne izolacije seizmometrov (Tasič in sod., 2011, Mali in Tasič, 2011, SPO, 2013). Menjava komunikacijskih in napajalnih vodov ter namestitev oziroma kontrola prenapeto-stnih zaščit (SPO, 2013). Vgradnja samodejnega preklopnika napajanja za komunikacijsko opremo (SPO, 2013). Slika 1: Državna mreža potresnih opazovalnic. Na sliki so prikazani tipi seizmometrov na posameznih potresnih opazovalnicah. Figure 1: Seismic network of the Republic of Slovenia (seismometer types and their locations) Delovanje DMPO Leta 2012 je bila celotna DMPO opremljena z dodatnimi zunanjimi pomnilniškimi enotami JetBox. S tem smo rešili izgube podatkov v primeru izpadov komunikacij daljših od dveh ur (Tasič in sod., 2010). V preteklosti smo največ podatkov izgubili ravno zaradi problemov na komunikacijah. Do trajne izgube seizmičnih podatkov lahko pride le še zaradi prekinitve oskrbe potresne opazovalnice z električno energijo (zaradi nadgraditve napajalnih sistemov mora biti le-ta daljša od 24 ur) ali zaradi okvare seizmološke merilne opreme. V letu 2012 smo pričeli tudi z nameščanjem enot Arduino Uno na potresne opazovalnice, kjer komunikacija poteka preko GSM modemov. Le-ti so se v preteklosti izkazali za zelo nezanesljive, zaradi česar je bila velikokrat potrebna terenska intervencija (potreben ročni ponovni zagon GSM modema). Z enotami Arduino Uno smo omenjeni problem rešili (Mali in sod., 2013). V poglavju podajamo pregled delovanja DMPO v letu 2012 (slika 2), kjer črna barva predstavlja nedelovanje oziroma izpad potresne opazovalnice. Pregled vseh izpadov ter opis najdaljšega za posamezno potresno opazovalnico so podani v Preglednicah 1 in 2. Večina daljših izpadov, ki so posledica izpada na komunikacijskih poteh, ne predstavlja več izgube podatkov ampak le možno manj točno analizo morebitnega dogodka v realnem času. Delovanje državne mreže potresnih opazovalnic v letu 2012 29 BOJS ....................■............................................................. 1 M i ■ 1 II 1 1 ■........................................................................... .............................1.........II....................................... ...j.......i........i T...............m m......................i...... ■..................................... .........i.......i 1 II 1 II 1 II 1 1 JI...........PN........i.....A 1.......i......n...........i 1 1 i- 1 1 1 II 1 II i ii i i ■ .,.......... , i...................i.........i........... LL ........ ■i ............................................................II 1............ i i i i i i .......i.................................i.......................i................ 1 i II i i i ii L 1 — 1 i ■ 1 1 1 Bi .......i........... n 1 i i 1 11 1 II 1 i III 11 ■ i ii i lil II 11 II1 1 ii 1 HI 11 ■ i ll ll lil II III II1 1 1 ....................................................I-I-IIHII-.I................. ... i.......................................................i........................................... 1 11 lililí II l i 1 iiiii:::!:::::::: i:::::: -.-■■i...... ,................................,..............i,...... Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Slika 2: Pregled delovanja DMPO v letu 2012. Izpadi so označeni s črno barvo. Ločljivost slike omogoča, da so vidni le izpadi, daljši od treh ur. Figure 2: An overview of out-of-operation periods for seismic network of Slovenia in the year 2012. The resolution of the picture makes visible only out-of operation periods which are longer than three hours. Slika 3: Skupno trajanje izpadov več potresnih opazovalnic sočasno v letu 2012. Figure 3: The total duration of OOOP's that occurred simultaneously at several seismic stations (year 2012). Na sliki 3 podajamo skupno trajanje izpadov glede na število sočasno nedelujočih opazovalnic. Posamezna vrednost predstavlja skupno trajanje vseh sočasnih izpadov natanko določenega števila opazovalnic. Stolpci se med seboj izključujejo. Skupno trajanje izpadov v posameznem stolpcu je sestavljeno iz več izpadov iste vrste in zato ne prikazuje kritičnih izpadov. Sam postopek samodejnega lociranja potresa vsebuje veliko število neznank, ki jih zmanjšamo s čim večjim številom potresnih opazovalnic, ki sodelujejo pri samodejni analizi. Če v trenutku potresa pride do izpada večjega števila potresnih opazovalnic, je določitev potresnih parametrov otežena oziroma manj točna. Pregled sočasnih izpadov je podan v preglednici 3. 30 I. Tasič, M. Mali, L. Pančur, P. Sinčič, I. Pfundner, B. Uran, J. Prosen Preglednica 1: Podatki o številu izpadov in njihovem trajanju za posamezne opazovalnice DMPO v letu 2012. Table 1: An overview of the out-of-operation periods (OOOP) for Slovene seismological stations in the year 2012. oznaka opazovalnice število vseh izpadov trajanje vseh izpadov število izpadov daljših od 2h trajanje izpadov daljših od 2h station code number of OOOP duration of OOOP number of OOOP > 2h number of OOOP > 2h + conditionally BOJS 65 17h 15m 3 8h 19m CADS 95 2d 2h 42m 5 1d17h30m CEY 198 4d 23h 53m 4 4d 10h 1m CRES 353 5d 7h 45m 7 4d 11h 31m CRNS 125 2d 8h 37m 4 1d17h22m DOBS 67 17h 3m 3 10h12m GBAS 1542 20d 19h 29m 15 17d13h54m GBRS 310 5d15h8m 5 4d 19h36m GCIS 1264 4d 16h 11m 3 1d 14h12m GOLS 502 8d 7h 11m 8 7d 6h 6m GORS 245 1d 12h 46m 5 15h 2m GROS 528 10d 2h 27m 8 8d 14h 51m JAVS 694 11d 20h 47m 7 10d 5h 43m KNDS 214 24d 3h 46m 6 23d 9h 45m KOGS 148 1d 8h 55m 3 19h 6m LEGS 699 3d 14h 23m 6 2d 2h 44m LJU 141 22h 0m 3 8h 19m MOZS 84 13h 50m 2 6h 5m PDKS 195 4d 16h 9m 4 3d 15h 55m PERS 784 12d 6h 20m 12 8d 21h 8m ROBS 140 1d 9h37m 3 11h 39m SKDS 810 3d 6h 44m 6 1d12h15m VISS 83 3d 19h 4m 4 3d 8h 22m VNDS 65 17h 34m 3 9h 13m VOJS 136 15h 30m 0 0 ZAVS 324 8d 7h 58m 4 6d 23h 55m skupaj 9811 144d 20h 44m 133 116d 0h 48m Zaključek V prispevku smo na kratko predstavili glavne posodobitve, ki smo jih izvedli na DMPO in rezultate analize delovanja DMPO v letu 2012. Ugotovili smo, da se prekinitve komunikacije s posamezno potresno opazovalnico pojavljajo neprestano, pri čemer je daljših izpadov malo. Hitrost odprave izpadov oziroma raznovrstnih napak je pogosto odvisna od zunanjih dejavnikov, na katere ne moremo vplivati (slabe vremenske razmere, možnost in hitrost dobave rezervnih delov, dodatne fizične napake na komunikacijskih poteh...). Medtem, ko je vzrok krajših izpadov vedno napaka na komunikacijah, pa so vzroki daljših izpadov raznovrstni. V grobem jih lahko delimo v tri skupine: Delovanje državne mreže potresnih opazovalnic v letu 2012 31 Preglednica 2: Pregled najdaljših izpadov na DMPO in razlogi zanje. Table 2: An overview and causes for the longest OOOP's for each seismic station. oznaka opazovalnice nastop najdaljšega izpada trajanje najdaljšega izpada razlog izpada station code date/time of the longest OOOP duration of the longest OOOP reason BOJS 26. 4. / 17:34:48 3h 52m 45s krajši izpad na komunikacijskih poteh CADS 25. 10. / 23:39:11 1d 3h 8m 38s daljši izpad na komunikacijskih poteh CEY 6. 7. / 08:51:59 4d 0h 47m 19s napaka na komunikacijskih vodih CRES 30. 10. / 13:32:44 2d 20h 2m 53s daljši izpad na komunikacijskih poteh CRNS 22. 11. / 23:26:52 1d 2h 12m 4s daljši izpad na komunikacijskih poteh DOBS 25. 10. / 23:39:12 4h 5m 31s krajši izpad na komunikacijskih poteh GBAS 11. 7. / 21:51:33 4d 13h 23m 1s okvara modemskega "spliterja" GBRS 19. 10. / 09:55:13 4d 0h 14m 13s daljši izpad na komunikacijskih poteh GCIS 22. 11. / 23:26:57 1d 6h 13m 40s daljši izpad na komunikacijskih poteh GOLS 28. 10. / 03:42:03 5d 5h 58m 1s napaka na komunikacijskih vodih GORS 13. 9. / 06:32:36 4h 20m 22s krajši izpad na komunikacijskih poteh GROS 30. 3. / 17:30:45 2d 13h 8m 0s daljši izpad na komunikacijskih poteh JAVS 24. 9. / 17:52:10 2d 14h 14m 0s napaka na GSM modemu KNDS 5. 2. / 14:37:57 16d 21h 56m 46s izpad napajanja (napaka na elektro vodih) KOGS 21. 9. / 22:04:36 12h 59m 35s krajši izpad na komunikacijskih poteh LEGS 6. 11. / 11:36:39 1d 1h 33m 6s daljši izpad na komunikacijskih poteh LJU 26. 4. / 17:34:47 3h52m 34s krajši izpad na komunikacijskih poteh MOZS 26. 4. / 17:34:54 3h52m 43s krajši izpad na komunikacijskih poteh PDKS 24. 12. / 20:41:59 2d 14h 34m 10s napaka na komunikacijskih vodih PERS 19. 7. / 09:12:11 6d 0h 31m 59s napaka na komunikacijskih vodih ROBS 23. 4. / 17:34:52 3h 53m 0s daljši izpad na komunikacijskih poteh SKDS 18. 3. / 21:27:08 13h 2m 43s napaka na modemu VISS 10. 3. / 10:07:00 3d 0h 9m 43s daljši izpad na komunikacijskih poteh VNDS 27. 4. / 17:34:53 3h 52m 28s krajši izpad na komunikacijskih poteh VOJS 2. 6. / 17:50:44 1h 43m 5s krajši izpad na komunikacijskih poteh ZAVS 17. 2. / 19:35:11 6d 13h 44m 58s napaka na modemu 32 I. Tasič, M. Mali, L. Pančur, P. Sinčič, I. Pfundner, B. Uran, J. Prosen Preglednica 3: Število izpadov (interval v minutah) glede na število sočasno izpadlih potresnih opazovalnic. Table 3: Simultaneous OOOP's for seismic network of the Republic of Slovenia. število opaz./ dolžina trajanja izpadov no. of statios 0 - 5 min 5 - 15 min 15 - 30 min 30 - 45 min 45 - 60 min 60 - 120 min > 120 min 2 1726 453 47 21 14 27 45 3 524 86 5 2 0 2 5 4 86 8 2 0 1 0 0 5 23 4 1 0 0 0 0 6 8 0 0 0 0 0 0 7 9 1 0 0 0 0 0 8 2 1 0 0 0 0 0 9 2 1 0 0 0 0 0 10 1 0 0 0 0 0 0 11 1 0 0 0 0 0 0 12 0 1 0 0 0 0 0 13 0 1 0 0 0 0 0 14 3 1 0 0 0 0 0 15 3 0 0 0 0 0 0 16 2 0 0 0 0 0 0 17 1 0 0 0 0 0 0 18 4 1 0 0 0 0 0 19 4 3 0 0 0 0 0 20 4 3 0 0 0 0 0 21 3 1 0 0 0 0 0 22 4 1 0 0 0 0 0 23 2 1 0 0 0 0 0 24 2 0 0 0 0 0 0 25 17 4 0 0 0 0 0 26 24 5 2 2 0 3 1 1. Problemi povezani z dobavo električne energije ter motnjami v varovalnem sistemu potresne opazovalnice, kot so izpadi varovalk in okvare na UPS enotah. Za rešitev tega problema smo že leta 2010 končali posodobitev FID stikal (vgradnja tako imenovanih navijalcev, ki ob iznihanju motnje ponovno vklopijo FID stikalo) na celotni mreži potresnih opazovalnic. V letu 2012 smo nadaljevali z izboljšavami enot UPS (daljša avtonomnost sistema in posledično stabilnejše delovanje potresne opazovalnice). 2. Izpad na komunikacijskih poteh. Izgubo podatkov zaradi izpada na komunikacijskih poteh smo rešili namestitvijo dodatnega zunanjega pomnilniškega modula (JetBox) na posamezno potresno opazovalnico, ki je povezana z enoto Q730 neposredno preko »COM port-a«. Tako se pri pretoku podatkov med enotama izognemo napravam komunikacijske hrbtenice, podatki pa so shranjeni za obdobje do dveh let. Problem pogostega nedelovanja GSM modemov smo rešili z namestitvijo opreme za samodejni nadzor njihovega delovanja. 3. Menjave, posodobitve ali okvare na seizmološki merilni opremi. Delovanje državne mreže potresnih opazovalnic v letu 2012 33 Z izvedenimi posodobitvami nismo izboljšali le kvalitete zajetih seizmičnih podatkov, ampak smo močno izboljšali tudi delovanje posamezne potresne opazovalnice in s tem tudi DMPO. Rezultati vsakoletne obsežne analize, ki so delno podani tudi v tem prispevku, pa so nam v veliko pomoč tudi pri nadaljnjem delu. Na njihovi osnovi vsakoletno izluščimo in analiziramo najpogostejše napake, ki povzročijo posamezen izpad oziroma so vzrok za slabšo kvaliteto zajetih seizmičnih signalov. S pomočjo teh spoznanj neprestano razvijamo nove podporne sisteme ter izboljšujemo opremo na mreži potresnih opazovalnic, vse s ciljem zagotoviti zanesljivo in kvalitetno beleženje seizmičnih podatkov na DMPO. Literatura Mali, M., Pančur, L., Tasič, I., 2013, Samodejni nadzor delovanja GSM modemov, Potresi v letu 2012, Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo, Ljubljana, 34-37. Mali, M., Tasič. I., 2011, Vpliv temperaturnih sprememb na delovanje dolgoperiodnih seizmometrov, Potresi v letu 2010, Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo, Ljubljana, 62-70. Mali, M., Tasič, I., Pančur, L., 2008. Vpliv brezprekinitvenega napajanja na delovanje potresne opazovalnice. Potresi v letu 2007, Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo, Ljubljana, 54-59. Tasič. I., Pančur L., Pfundner, I., Mali, M., 2010, Povečanje lokalnega pomnilnika za zajemalne enote Q730, Potresi v letu 2009, Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo, Ljubljana, 36-39. Tasič. I., Mali, M., Pančur L., 2011, Temperaturna stabilnost potresne opazovalnice, Potresi v letu 2010, Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo, Ljubljana, 57-61. SPO, 2013, Državna mreža potresnih opazovalnic, delovanje v letu 2012, interno poročilo, arhiv SPO, Ljubljana. ^j'- Kazalo Marko Mali, Luka Pančur, Izidor Tasič Posodobitev potresnih opazovalnic GBAS, GROS in KOGS Modernization of Seismic Stations GBAS, GROS and KOGS Povzetek Cilj vseh posodobitev potresnih opazovalnic je izboljšanje kvalitete seizmičnih podatkov in povečanje zanesljivosti delovanja seizmološke merilne opreme. V ta namen smo v letu 2012 na lokacijah Gorenja Brezovica (GBAS), Grobnik (GROS) in Kog (KOGS) opravili posodobitve, ki so temeljile na zamenjavi seizmometrov. Nadgradnja je opisana v pričujočem prispevku. Abstract The main goal of all modernization applied at particular seismic stations is to improve the quality of seismic data and stabilize the functioning of seismic equipement. This also applies to improvements in 2012, which were done at seismic stations: Gorenja Brezovica (GBAS), Grobnik (GROS) and Kog (KOGS). At all mentioned seismic stations seismometer was replaced with a new improved version and several other minor modernization were performed. In this paper we describe all characteristics of implemented updates and present their influence to seismic data. Posodobitev potresnih opazovalnic V Sektorju za potresna opazovanja Urada za seizmologijo in geologijo izvajamo različne tehnične in seizmološke raziskave, na osnovi katerih neprestano izboljšujemo delovanje posameznih delov seizmološke opreme. S tem izboljšujemo kvaliteto in zanesljivost zajetih seizmičnih podatkov na posameznih potresnih opazovalnicah Državne mreže potresnih opazovalnic (DMPO) (Mali in Tasič, 2012a; Mali in Tasič, 2012b: Tasič in drugi, 2012b; Mali in Tasič, 2011a; Mali in Tasič, 2011b; Mali in Tasič, 2009; Mali in Tasič, 2008; Tasič in Mali, 2007). V letu 2012 so bile posodobitve, ki so bistveno vplivale na kvaliteto seizmičnega signala, izvedene na lokacijah Gorenja Brezovica (GBAS), Grobnik (GROS) in Kog (KOGS), zato bomo le te v nadaljevanju natančneje opisali. Posodobitve so temeljile na menjavi seizmometrov. Potresna opazovalnica GBAS Na potresni opazovalnici GBAS je bil nameščen seizmometer tipa CMG-3EPS (Guralp 2013) s frekvenčnim obsegom od 1/60 Hz do 50 Hz. V juliju 2012 smo le-tega zamenjali s seizmome-trom istega tipa, s frekvenčnim obsegom od 1/120 Hz do 50Hz. S tem smo povečali frekvenčno območje, na katerem potresna opazovalnica brez omejitev zajema seizmične podatke, in obenem občutljivost seizmološkega sistema na območju nizkih in deloma tudi visokih frekvenc (slika 1). 34 Posodobitev potresnih opazovalnic GBAS, GROS in KOGS 35 Slika 1: Spektrogram zajetega signala navpične komponente na lokaciji potresne opazovalnice GBAS pred in po zamenjavi seizmometrov. Barva posamezne točke na slikah nam podaja relativno gostoto vrednosti spektrov močnostne gostote v tej točki in prehaja od vijolične preko modre, zelene in rumene do rdeče. Vijolična podaja nivo seizmičnega nemira, kije na potresni opazovalnici prisoten večino časa, rdeča predstavlja nivo seizmičnega nemira, kije na potresni opazovalnici prisoten zelo redko. Figure 1: Spectrogram of vertical component for the seismic station GBAS before and after seismometer replacement. The colour of the particular point represent relative density value of PSD (power spectra density) in that point and is changing from violet, blue, green and yellow to red. Violet stands for permanent seismic noise on seismic station, while red represents seismic noise that occurred on rare occasions. Dashed black line — seismometer instrumental noise before replacement. Dashed braun line — band width before replacement. Dashed violet line — band width before replacement. Potresna opazovalnica GROS Seizmometer tipa CMG-40T smo zaradi velikega lastnega šuma in ozke pasovne širine (frekvenčno območje delovanja od 1/30s do 50Hz) nadomestili s seizmometrom tipa CMG-3ESPC (frekvenčno območje delovanja od 1/120s do 50Hz). Izboljšava zaradi zamenjave, ki je bila opravljena avgusta 2012, je vidna tudi na časovnem prikazu spektrogramov navpične komponente za leto 2012 (slika 2). Po zamenjavi seizmometrov je vpliv instrumentalnega šuma na nizkih in visokih frekvencah bistveno manjši, s čimer smo izboljšali kvaliteto zajetih seizmičnih podatkov. Potresna opazovalnica KOGS Na potresni opazovalnici KOGS, ki predstavlja najbolj vzhodno točko DMPO, smo julija leta 2012 zamenjali seizmometer tipa CMG-3ESPC s seizmometrom tipa CMG-3T (www.guralp.com). Poleg večje zanesljivosti delovanja ima novi seizmometer tudi višjo kakovost zajetih seizmoloških podatkov, saj pri istem instrumentalnem šumu zabeleži 1,3-krat večjo maksimalno amplitu-do nihanja tal. Predvidena največja možna zabeležena lokalna magnituda potresa za posamezni seizmometer je prikazana na sliki 3. M. Mali, L. Pančur, I. Tasič 1/100 1/50 1/20 1/10 1/5 1/2 1 2 5 10 20 50 100 frequency (Hz) Slika 2: Časovni prikaz spektrogramov navpične komponente na potresni opazovalnici GROS v letu 2012. Spektro- grami so izračunaniin prikazani za vsako polno uro. Figure 2: Time representation of PSDs for vertical component in the year 2012. PSDs are calculated for each hour. Slika 3: Predvidena največja možna zabeležena lokalna magnituda potresa (MLv) glede na oddaljenost nadžarišča, preden sta navpični komponenti seizmometrov CMG-3T in CMG 3ESPC prekr-miljeni. Figure 3: The estimated maximum recorded local magnitude (MLv) vs hypocentral distance before the vertical component of seismometers CMG-3T and CMG 3ESPC is clipped. Posodobitev potresnih opazovalnic GBAS, GROS in KOGS 37 Zaključek V prispevku smo na kratko predstavili posodobitev treh potresnih opazovalnic DMPO v letu 2012, ki je temeljila predvsem na zamenjavi bistvenega elementa potresne opazovalnice - zamenjavi seizmometra. Rezultati analize vpliva posodobitev na seizmični signal potrjujejo ustreznost zamenjav. Literatura Guralp (2011) CMG- 3ESP Compact, Portable weak motion broadband seismometer. http://www.guralp. com/datasheets/DAS-C3E-0001.pdf. (dostopano oktobra 2013) Mali, M. in Tasič, I., 2008. Vpliv brezprekinitvenega napajana na delovanje potresne opazovalnice. Potresi v letu 2007, Agencija RS za okolje, Ljubljana, 54-60. Mali, M. in Tasič, I., 2009. Posredni in neposredni vpliv vetra na seizmični signal. Potresi v letu 2008, Agencija RS za okolje, Ljubljana, 27-34. Mali, M. in Tasič, I., 2011a. Vpliv temperature na delovanje dolgoperiodnih seizmometrov. Potresi v letu 2010, Agencija RS za okolje, Ljubljana, 62-71. Mali, M. in Tasič, I., 2011b. Posodobitev potresnih opazovalnic CRNS, GCIS in JAVS. Potresi v letu 2010, Agencija RS za okolje, Ljubljana, 47-53. Mali, M. in Tasič, I., 2012a. Analiza lastnega šuma zajemalnih enot Quanterra Q730. Potresi v letu 2011, Agencija RS za okolje, Ljubljana, 46-50 Mali, M. in Tasič, I., 2012b. Primerjalni test seizmoloških zajemalnih enot. Potresi v letu 2011, Agencija RS za okolje, Ljubljana, 51-57 Tasič, I. in Mali, M., 2007. Stabilnost temperature v seizmičnem jašku. Potresi v letu 2007, Agencija RS za okolje, Ljubljana, 28-34. Kazalo Marko Mali, Luka Pančur, Izidor Tasič Samodejni nadzor delovanja GSM modemov Automatic GSM Modem Control Povzetek Štiri potresne opazovalnice Državne mreže potresnih opazovalnic za prenos podatkov uporabljajo GSM modeme, katerih delovanje se je izkazalo za nestabilno. V ta namen smo razvili aplikacijo, ki samodejno nadzira delovanja GSM modema. Aplikacija je sestavljena iz več sklopov, ki vsebujejo strojno in programsko opremo. Kot ključna člena smo uporabili enoto JetBox (industrijski računalnik) opremljeno z Linux operacijskim sistemom in razvojno ploščo Arduino Uno. Programska oprema nameščena na enoti JetBox nenehno preverja ustreznost komunikacije potresne opazovalnice z zbirnim centrom in v primeru daljšega izpada le-tepreko enote Arduino Uno sproži ponovni zagon GSM modema. Z namestitvijo opisane aplikacije na vse štiri potresne opazovalnice (Zavodnje, Knežji Dol, Javornik in Gornji Cirnik) smo zmanjšali število daljših izpadov na komunikacijah, kakor tudi število posredovanj na terenu. Uvod Abstract Four seismic stations included in seismic network of Slovenia have network connections enabled for using GSM modems. As GSM modem was proven to be very unstable, we have developed special application that enables automatic GSM modem control. The application includes industrial computer JetBox and development board Arduino Uno as the main units. Software installed on JetBox unit is continuously verifying the status and quality of communication and, in case of longer communication loss, GSM modem is rebooted. Implementation of this application on all four stations (Zavodnje, Knežji Dol, Javornik and Gornji Cirnik) results in better communication quality, lowering the number of longer communication gaps and also reduces field interventions. Stabilna in zanesljiva komunikacija je ključnega pomena za ustrezen prenos podatkov med potresno opazovalnico in centrom za zajem in obdelavo podatkov v Ljubljani. Komunikacija mora omogočati neprekinjen pretok podatkov v realnem času. Večina opazovalnic Državne mreže potresnih opazovalnic (DMPO) je v komunikacijsko omrežje povezana preko fizičnih vodnikov (bakreni in optični), kar omogoča vzpostavitev ADSL tipa prenosa podatkov. Štiri potresne opazovalnice, Knežji Dol, Javornik, Zavodnje in Gornji Cirnik, pa so v komunikacijsko omrežje povezane z uporabo GSM modemov in za prenos podatkov uporabljajo protokole tipa GPRS, EDGE, 3G, HSDPA in HSPA, odvisno od razpoložljivosti na omrežju. Medtem, ko našteti protokoli nudijo zadostno pasovno širino za prenos podatkov v realnem času, pa problem predstavlja nestabilno delovanje GSM modema. Te potresne opazovalnice se nahajajo na lokacijah, kjer je GSM signal šibek in njegova kvaliteta zato posledično niha. Pogosta nihanja v kakovosti in moči sprejemnega GSM signala destabilizirajo delovanje modema, kar povzroči, da le ta pogosto preneha delovati, s čimer se prekine prenos podatkov. V takih primerih je edina rešitev ponovni zagon modema, ki ga je bilo potrebno izvesti ročno. Ker nadgradnje z najnovejšimi različicami programske opreme s strani ponudnika storitve niso odpravile omenjene težave, nas je veliko število terenskih intervencij in daljših izpadov na komunikacijah spodbudilo k iskanju lastne rešitve za opisani problem. V sektorju za potresna opazovanja smo za rešitev problema uporabili na opazovalnicah že nameščeno enoto JetBox (Tasič in sod., 2010). Dodali smo enoto Arduino Uno (opis sledi v nadaljevanju) ter razvili podporno programsko opremo. Na ta način smo omogočili samodejni ponovni zagon (ang. Reset) GSM modema v primeru njegovega nedelovanja. 38 Samodejni nadzor delovanja gsm modemov 39 Programska in strojna oprema Rešitev samodejnega ponovnega zagona GSM modema vsebuje naslednje sklope strojne in programske opreme: - Enoto JetBox, ki je opremljena z operacijskim sistemom Linux. - Enoto Arduino Uno (slika 1), vključno z dodatno strojno in programsko opremo, ki omogoča fizični ponovni zagon GSM modema. - Linux aplikacijo za nadzor delovanja GSM modema. - Linux aplikacijo za kontrolo in upravljanje enote Arduino Uno. - Linux aplikacijo za obveščanje o izvedenih ponovnih zagonih. Ker smo o enoti JetBox že veliko napisali (Tasič in sod., 2010) se bomo v nadaljevanju posvetili predvsem principu delovanja enote Arduino Uno ter razvoju novih Linux aplikacij oziroma skript. Enota Arduino Uno (slika 1) je dokaj enostavna razvojna plošča opremljena z mikro-kon-trolerjem (ATmega328), digitalnimi in analognimi vhodi in izhodi ter USB in napajalnim priključkom. Enota omogoča komunikacijo in prenos podatkov z različnimi operacijskimi sistemi (Windows, Linux...) ter nudi številne možnosti upravljanja drugih naprav v digitalnem in analognem svetu. Z uporabo enote Arduino Uno, skupaj z drugimi napravami in elementi (senzorji, stikala, aktuatorji...), lahko ne le zgradimo kompleksen nadzorni sistem ampak dodamo tudi funkcijo upravljanja. Slika 1: Enota Arduino Uno (levo) in ista enota z dodanimi elementi za izvedbo samodejnega ponovnega zagona (prekinitev napajanja) GSM modema (desno). Figure 1: Arduino Uno (left) and the same unit with additional electronic components used for automatic GSM modem control (right). Za samodejni ponovni zagon GSM modema smo enoto Arduino Uno povezali z enoto JetBox ter jo opremili s posebnim stikalom, katerega lahko krmilimo z analognim signalom enosmerne napetosti 5V. Napajanje GSM modema smo preusmerili preko omenjenega stikala. Linux aplikacija v primeru izpada komunikacije zaradi nedelovanje GSM modema pošlje enoti Arduino Uno ukaz za izvedbo ponovnega zagona GSM modema. Enota Arduino Uno razklene stikalo za 10 sekund. Ko je komunikacija ponovno vzpostavljena, druga aplikacija v obliki elektronske pošte pošlje podrobnosti o dogajanju na opazovalnici. Princip delovanja celotne izvedbe samodejnega ponovnega zagona GSM modema je prikazan na sliki 2. Kontrola delovanja GSM modema se izvaja enkrat na uro pri čemer je vgrajeno tudi varovalo, ki prepreči preveliko število ponovnih zagonov GSM modema v primeru drugih okvar na komunikacijah oziroma okvar na ostalih komunikacijskih napravah in infrastrukturi. 40 M. Mali, L. Pančur, I. Tasič ENOTAJETBOX Aplikacije: - kontrola komunikacije - upravljanje enote Arduino - obveščanje o napakah Aplikacije: - komunikacija z JetBox-om - ponovni zagon modema ENOTA ARDUINO UNO LAN povezava USB povezava napajalni vodi Slika 2: Shematski prikaz izvedbe samodejnega ponovnega zagona GSM modema. Figure 2: Automatic GSM modem control - Schematic view. Zaključek V prispevku smo predstavili izvedbo samodejnega ponovnega zagona GSM modema v primeru njegovega nedelovanja. Z opisano aplikacijo smo opremili štiri kritične potresne opazovalnice, Knežji Dol, Javornik, Gornji Cirnik in Zavodnje, s čimer smo rešili problem pogostih daljših izpadov komunikacij in s tem povezanega terenskega dela. Trdimo lahko, da je bil razvoj omenjene rešitve smiseln, saj smo v času njenega delovanja dobili vrsto elektronskih sporočil o ponovnih zagonih GSM modemov, kar bi v preteklosti, ko aplikacija na potresni opazovalnici še ni bila nameščena, pomenilo daljši izpad prenosa podatkov v zbirni center in posledično tudi terensko posredovanje. Literatura Tasič. I., Pančur L., Pfundner, I., Mali, M., 2010, Povečanje lokalnega pomnilnika za zajemalne enote Q730, Potresi v letu 2009, Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo, Ljubljana. http://www.arduino.cc/. Kazalo Izidor Tasič, Marko Mali, Luka Pančur Nestabilna »ničelna lega« seizmometra na lokaciji CRNS Unstable Seismometer »Mass position« at location CRNS Povzetek Na potresni opazovalnici Črni Vrh (CRNS) vsaj od marca 2011 zaznavamo neobičajno ter zelo pogosto odmikanje »ničelne lege« vodoravnih komponent seizmometra. Nekajkrat so bila odstopanja tolikšna, da so vplivala na kvaliteto meritev oziroma povečan šum seizmometra ter posledično zmanjšala dinamično območje. Pri analizi motnje smo v letih 2011 in 2012 opravili enoletno vzporedno meritev s pospeškometrom tipa EpiSensor. Rezultate podajamo v pričujočem članku. Uvod Abstract The unusually disturbed signals from »mass position«, channels of seismometer CMG-3ESPC are being recorded at the seismic station Crni Vrh (CRNS) since March 2011. Incorrect »mass position« affects the quality of measurements, increases the noise of seismometer and reduces the dynamic range. In order to locate the origin of the disturbances, the one-year parallel measurements with the accelerometer type EpiSensor was performed in the years 2011 and 2012. Na potresni opazovalnici CRNS vsaj od sredine marca 2011 beležimo povečan seizmični šum, predvsem v dolgoperiodnem delu spektra, ter pogostejša odstopanja ničelne lege. Ta odstopanja so izrazitejša na vodoravnih komponentah. Pri pregledu potresne opazovalnice v začetku aprila 2011 smo ugotovili, da se je podlaga seizmometra rahlo nagnila, saj je dvodimenzionalna vodna tehtnica, vgrajena na pokrovu seizmometra, kazala nagib v smeri zahoda. Seizmometer smo s pomočjo vgrajenih nivelirnih vijakov ponovno uravnali. Še isti mesec smo na lokaciji opravili referenčno meritev s seizmometrom istega tipa. Podatke smo zajemali iz obeh seizmometrov istočasno s pomočjo referenčne zajemalne enote PR6. Oba sta bila postavljena na isto podlago. Beležila sta enak in netipičen dolgo-periodni signal na vodoravnih komponentah. Na ta način smo izključili okvaro seizmometra ali zajemalne enote Q730. Meritve nagibanja Večji seizmični nemir na dolgih periodah vodoravnih komponent je značilen za slabo oziroma manj kvalitetno podlago seizmometrov. Ker smo napako seizmoloških sistemov izključili, smo v začetku oktobra 2011 na to lokacijo namestili pospeškometer tipa EpiSensor ter zajemalno enoto PR6, ki je zajemala podatke z vzorčenjem 1 vzorec/sekundo, da bi ocenili nagibanje podlage. Pospeškometer je bil enako orientiran kakor seizmometer in oba sistema sta bila nivelirana. Zajemalna naprava PR 6 je vzporedno (istočasno) zajemala podatke iz pospeškometra (vse tri komponente) ter signal »ničelne lege« vseh treh komponent seizmometra. Sistem smo demontirali leto dni kasneje, oktobra 2012. Tako pri kontroli opazovalnice aprila 2011 kakor tudi oktobra 2012 je bila v seizmičnem jašku voda do roba betonske plošče (steber za postavitev seizmometra). V obeh primerih je bila voda nato izčrpana. Ker nimamo informacije, kdaj in s kakšno hitrostjo prihaja voda v jašek, ne moremo oceniti vpliva vode na meritev. Možen vzrok vdiranja vode je podan v poročilu (Tasič in drugi, 2013). Mehurček na vodni tehtnici seizmometra je bil pri de-montaži pospeškometra rahlo izven ničelne lege, vendar manj kot aprila 2011. V laboratorijskem okolju smo za to lego mehurčka (oktober 2012) določili nagib seizmometra iz vodoravne lege za približno 0,3°. 41 42 I. Tasič, M. Mali, L. Pančur Rezultati Na osnovi meritev vodoravnih komponent pospeškometra in vzporednih meritev ničelne lege seizmometra lahko ocenjujemo relativno nagibanje podlage v času merjenja. Natančnost meritev ničelne lege s pomočjo EpiSensorja je odvisna od sprememb temperature. Kljub temu, da je spreminjanje temperature počasno in majhno, perioda je približno eno leto z gradientom nekaj stotink stopinje dnevno, še vedno vpliva na meritve (Mali in Tasič, 2011; Tasič in Mali, 2007; Tasič in drugi, 2009; Tasič in drugi, 2011). Ker v jašku nismo imeli referenčne merilne točke za temperaturo, lahko njen vpliv samo ocenimo s pomočjo podatkov o vrednosti temperature znotraj Q730 zajemalne enote (Tasič in Mali, 2007). Na meritve vplivajo tudi relaksacijski procesi v samem pospeškometru, ki je recimo ustvarila motnjo (špico) dne 8. maja 2011 in je bila najbolj izrazita na navpični komponenti. Tudi napake zajemalne enote lahko vplivajo na meritve. Večkratni avtomatski izklop/vklop smo zabeležili v dneh med 16. in 17. majem, vendar na zapisih v tem času ni vidnih odstopanj. Slika 1 prikazuje obe vodoravni komponenti pospeškometra (nagib v kotnih stopinjah [°]), relativno vrednost izhoda ničelne lege seizmometra in relativno vrednost temperature, izmerjeno v enoti Q730. Vpliv počasnega spreminjanja temperature na meritev je zelo nazorno viden (slika 1). Iz dobljenih podatkov lahko ocenimo, da stalno prihaja do majhnih sunkovitih nagibov. Spreminjanje vrednosti ničelne lege seizmometra se ujema z izmerjenimi podatki nagiba podlage, ki jo dobimo iz enote EpiSenzor. Ti nagibi so bil na začetku meritev izraziti predvsem v vodoravni smeri E-W (vzhod/zahod). Kasneje se je nagibanje delno preneslo tudi na vodoravno komponento N-S (sever/jug). Slika 2 predstavlja meritev nagibanja v mesecu avgustu, to je v obdobju z najmanj motnjami. V tem obdobju si večinoma zaporedoma sledita dva različna mehanizma nagibanja (počasnejši in hitrejši). Iz podatkov meritev ni razvidno, kateri je primaren in kateri sekundaren. Iz slike lahko ocenimo, da se je podlaga v tem času nagibala relativno za cca 0,3°±0,1° v E-W smeri in za največ 0,2°±0,1° v N-S smeri. Pri natančnejši analizi deževnih dni, v obdobju med marcem in septembrom 2012, nismo ugotovili povezave med dežjem oziroma količino meteorne vode in nagibanjem podlage seizmometra. Na navpični komponenti pospeškometra smo zabeležili ravno tako šibke netipične signale, ki se dogajajo istočasno kot na vodoravnih komponentah. Slika 1: Rezultati enoletne meritve. Figure 1: The results of the one-year measurement. Nestabilna »ničelna lega« seizmometra na lokaciji CRNS 43 datum / date Sika 2: Izsek iz slike 1 za obdobje avgust 2012 za horizontalne koimponente EpiSensor-ja. Figure 2: Section from the Figure 1: 1-31 August 2012, for EpiSensor, horizontal components. Zaključek Vir dolgoperiodne motnje pripisujemo nagibanju betonske podlage. Vzroki za tako nagibanje so podrobneje obdelani v poročilu (Tasič in drugi, 2013). Z avtomatizacijo kontrole nivoja vode, avtomatsko kontrolo in izravnavo vrednosti ničelne lege preko Q730 enote zmanjšujemo vpliv nagibanja podlage. Literatura Mali, M. in Tasič, I., 2011. Vpliv temperature na delovanje dolgoperiodnih seizmometrov. Potresi v letu 2010, Agencija RS za okolje, Ljubljana, 62-71. Tasič, I., Mali, M., Pančur L., 2013, Poročilo: razlogi za nagibanje podlage seizmometra na lokaciji CRNS, Agencija RS za okolje, Knjižnica-arhiv, Ljubljana Tasič, I. in Mali, M., 2008. Stabilnost temperature v seizmičnem jašku. Potresi v letu 2007, Agencija RS za okolje, Ljubljana, 28-34. Tasič, I., Mali, M., Pančur L., 2011, Temperaturna stabilnost potresne opazovalnice, Potresi v letu 2010, Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo, Ljubljana, 57-61. Tasič, I., Mali, M., Pančur L., Pfundner, I., 2009. Meritev temperature v jaških opazovalnice Gorjuše, Potresi v letu 2008, Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo, Ljubljana, 34-37. Vidrih, R., Sinčič, P., Tasič, I., Gosar, A., Godec, M., Živčic, M., Gostinčar, M., Zupančič, P., 2006, Državna mreža potresnih opazovalnic. Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo. Kazalo Milka Ložar Stopar, Mladen Živčic Žariščni mehanizmi nekaterih močnejših potresov v Sloveniji v letu 2012 Fault Plane Solutions of Some Stronger Earthquakes in Slovenia in 2012 Povzetek Za močnejše potrese, ki so se leta 2012 zgodili v Sloveniji, smo s seizmogramov odčitali smeri prvih premikov ob vstopu vzdolžnega (longitudinalnega) valovanja. Za štiri potrese smo zbrali zadostno število podatkov za zanesljivo opredelitev rešitve prelomne ploskve. Njihove lokalne magnitude MLV so bile v razponu od 2,1 do 3,8. Večina teh potresov je imela premik približno vodoraven ob skoraj navpičnem prelomu dinarske ali prečno dinarske smeri. Abstract The first onsets of the arrivals of the longitudinal waves were picked on the seismograms of stronger earthquakes in Slovenia in 2012. For 4 events with local magnitudes ranging from M=2.1 to 3.8 there was enough data to determine fault plane solutions. The mechanisms are mostly of the strike-slip type with the fault strike along Dinaric or cross Dinaric direction. Uvod Z žariščnim mehanizmom predstavimo deformacijo izvora potresa, od koder se širijo potresni valovi. Določimo ga iz oblike zapisa potresnega valovanja. Uporabili smo metodo določanja mehanizma, ki upošteva smer vstopa vzdolžnega valovanja na posamezno opazovalnico. Vstop odčitamo na navpični komponenti seizmograma, njegova smer pa predstavlja kompresijo (zgostitev) ali dilatacijo (razredčitev) tal pod potresno opazovalnico. Opis postopka določanja mehanizmov je v publikacijah iz preteklih let (Ložar Stopar, M., Živčic, M., 2008 in 2011). Rezultati V tem prispevku so zajeti štirje potresi v letu 2012, za katere smo s seizmogramov zbrali zadostno število podatkov za opredelitev rešitve prelomne ploskve in določitev žariščnih mehanizmov. Najmočnejši med njimi z magnitudo MLV=3,8 se zgodil 3. decembra pri Gornjem Gradu. Skupno število vstopov (odčitanih dilatacij in kompresij) za ta potres je bilo triinsedemdeset, eden izmed njih ni bil v skladu z rešitvijo. Smer vstopnega valovanja smo pri tem potresu določili na seizmogramih nekaterih opazovalnic do oddaljenosti 400 km od žarišča. Potresu z magnitudo MLV=2,1, ki se je zgodil 17. marca pri Velikih Laščah, smo odčitali najmanj vstopov (devetnajst), kar je še zadoščalo za določitev žariščnega mehanizma. Parametri dobljenih žariščnih mehanizmov štirih potresov so zbrani v preglednici 1, njihova geografska porazdelitev je na sliki 1. Izgled mehanizmov in lega opazovalnic z odčitanimi vstopi P valovanja v stereografski projekciji je predstavljena na sliki 2. 44 Žariščni mehanizmi nekaterih močnejših potresov v Sloveniji v letu 2012 45 2013 / j * i . \ Ç n i1 .■... f \ " © . A d Kill M L 1Ï» H'W H'W WW ©GO 11V HW t f 1É I» Slika 1: Lokacije močnejših potresov z njihovimi žariščnimi mehanizmi na ozemlju Slovenije in bližnje okolice v letu 2012. Obarvani kvadranti so kompresijski, barva predstavlja žariščno globino, velikost pa vrednost lokalne magnitude Mlv . Figçure 1: Locations and fault plane solutions of the selected earthquakes with epicentres in Slovenia or its immediate vicinity in 2012. Coloured quadrants are compressional. Colour gives information on focal depth and size scales with local magnitude MLV. Slika 2: Žariščni mehanizmi štirih močnejših potresov na ozemlju Slovenije v letu 2012. Kvadratki predstavljajo opazovalnice, ki so kot prvi prihod zabeležile dilatacijo, krogci opazovalnice, ki so zabeležile kompresijo. Označeni sta smeri največje (P) in najmanjše (T) napetosti. Podana je projekcija na spodnjo poloblo. Figure 2: Fault plane solutions of the selected earthquakes in Slovenia in 2012. Squares denote stations with dilatation as the first onset and circles stations with compression. P and T are maximum and minimum stress axes. Lower hemisphere projection. Preglednica 1: Parametri žariščnih mehanizmov močnejših potresov na ozemlju Slovenije v letu 2012. Smer je merjena od severa proti vzhodu, tako da je prelomna ploskev nagnjena v desno, naklon je merjen od vodoravne ravnine, premik je merjen v prelomni ploskvi od smeri preloma (Aki in Richards, 2002). P je os največje in T os najmanjše napetosti. Np je število uporabljenih podatkov o smeri prvih premikov. Nnp je število odčitkov neskladnih z rešitvijo. Table 1: Focal mechanisms solutions of the selected earthquakes with epicentres in Slovenia in 2012. Strike is the azimuth of the horizontal direction taken so that the plane dips to the right, measured from the North through East (Aki's convention), dip of the fault is measured from the horizontal and rake is the angle of slip, measured in the plane of the fault from the strike direction to the slip vector. P is maximum and T minimum pressure axis. Np is number of P-wave first motion polarities used. Nnp is number of wrong P-wave first motion polarities. datum čas (UTC) širina dolžina globina LV ravnina 1 ravnina 2 P T Np Nnp °N o E km smer naklon premik smer naklon premik smer naklon smer naklon date time (UTC) lat. long. depth LV nodal plane 1 nodal plane 2 P T Np Nnp dd.mm.yyyy hh:mm °N O E km strike dip rake strike dip rake 7. 1. 2012 15:17 46,24 14,57 13 2,1 231 52 -27 338 69 -138 201 44 101 11 22 0 17. 3. 2012 18:03 45,86 14,70 8 2,1 216 36 -14 317 82 -125 194 42 75 28 19 0 29. 9. 2012 15:28 46,12 14,82 9 2,0 262 57 40 147 57 140 205 0 115 50 20 0 3. 12. 2012 04:36 46,23 14,78 14 3,8 225 86 -4 315 86 -176 180 6 90 0 73 1 Preglednica 2:. Parametri žariščnih mehanizmov določeni z inverzijo tenzorja potresnega navora za potres 3■ 12. 2012 ob 4.36 UTC na INOGS, v Trstu (INOGS, 2013) ter EAS SLU v ZDA (EAS SLU, 2013). Table 2.: Paramétrés of focal mechanisms for earthquake on 3 December 2012 at 4:36 UTC, as determinated by inversion of seismic moment tensor at INOGS, in Trieste (INOGS, 2013) and at SLU EAS in U.S. (EAS SLU, 2013). datum širina ravnina 1 ravnina 2 N dd.mm.yyyy hh:mm avtor °N °E km smer naklon premik smer naklon premik število opazovalnic date time (UTC) author lat. Ion. depth nodal plane 1 nodal plane 2 N °N °E km strike dip rake strike dip rake Number of Stations 3.12.2012 4:36 CRS INOGS 46,23 14,81 18 3,9 47 78 24 311 66 167 9 3.12.2012 4:36 EAS SLU 46,23 14,77 19 3,89 313 71 159 50 70 20 38 Žariščni mehanizmi nekaterih močnejših potresov v Sloveniji v letu 2012 47 Rešitev prelomnih ploskev, ki smo jih za potres pri Gornjem Gradu dobili iz smeri prvih premikov ob vstopu vzdolžnega potresnega valovanja na potresno opazovalnico, so podobne rešitvam, dobljenih z metodo inverzije potresnega navora na Istituto Nazionale di Oceanografia e Geofisica Sperimentale, v Trstu (INOGS, 2013) in na Earth & Atmospheric Sciences Saint Louis University v ZDA (EAS SLU, 2013). Rešitve CRS INOGS in EAS SLU so podane v preglednici 2. Zahvala Zapise potresov na opazovalnicah v Avstriji in v pokrajini Furlanija-Julijska krajina v Italiji smo pridobili v okviru Mednarodnega sporazuma o izmenjavi seizmoloških podatkov v »realnem času« na področju Alpe-Jadran. Pri nekaterih potresih smo uporabili tudi zapise opazovalnic Hrvaške seizmološke službe. Slike smo izdelali s programom GMT (Wessel in Smith, 1991, 1998). Literatura Aki, K. in Richards, P. G., 2002. Quantitative Seismology. University Sausalito Books, Sausalito CA, 700 str. EAS SLU, 2013. http://www.eas.slu.edu/eqc/eqc_mt/MECH.EU/20121203043600/index.html. Uporabljeno 18. 4. 2013. INOGS, 2013. http://rts.crs.inogs.it/it/project/3_tensore-momento.html. Uporabljeno 18. 4. 2013. Ložar Stopar, M., Živčic, M., 2008. Žariščni mehanizmi nekaterih močnejših potresov v Sloveniji v letih 2006 in 2007. V R. Vidrih, ur.: Potresi v letu 2007. Agencija Republike Slovenije za okolje, Ljubljana, 48-53. Ložar Stopar, M., Živčic, M., 2011. Žariščni mehanizmi nekaterih močnejših potresov v Sloveniji v letih 2008 in 2009. V A. Gosar, ur.: Potresi v letu 2010. Agencija Republike Slovenije za okolje, Ljubljana, 71-75. Wessel, P. in Smith, W.H.F., 1991. Free software helps map and display data, Eos, Trans. Amer. Un., Vol.72(441), str. 445-446. Wessel, P. in Smith, W.H.F., 1998. New, improved version of the Generic Mapping Tools released, EOS Trans. AGU, Vol. 79, str. 579. Kazalo Martina Čarman, Matjaž Godec, Barbara Šket Motnikar, Mladen Živčic, Milka Ložar Stopar Potres 3. decembra 2012 pri Zgornjem Tuhinju The Earthquake on 3 december 2012 in the Zgornji Tuhinj region Povzetek Leta 2012 se je najmočnejši potres v Sloveniji zgodil 3. decembra ob 4.36 po univerzalnem koordiniranem času (UTC) oziroma ob 5.36 po srednjeevropskem času (SEČ) v bližini Zgornjega Tuhinja, pod Menino planino. Njegova lokalna magnituda je bila 3,8. Žariščni mehanizem kaže na približno vodoraven premik ob skoraj navpičnem zmičnem prelomu. Iz zapisov Državne mreže potresnih opazovalnic RS smo na istem področju decembra locirali še 7popotresov. Z analizo zapisov potresov na prenosni opazovalnici, postavljeni v Zgornjem Tuhinju kmalu po potresu, smo žarišča umestili na globino 14 kilometrov. O največjih učinkih z intenziteto V EMS-98 so poročali prebivalci Gornjega Grada, Bočne, Florjana, Lenarta pri Gornjem Gradu, Ljubnega pri Savinji, Litije, Rafolč, Velike Lašne in Kamnika. Potres je v nadžariščnem območju na posameznih zgradbah povzročil manjše nekonstrukcijske poškodbe. Abstract The strongest event in Slovenia in 2012 took place on 3 December 2012 at 4:36 UTC (5:36 Central European time / CET) near village Zgornji Tuhinj, beneath the hill of Menina planina. Its local magnitude was 3.8. Focal mechanism gives almost vertical fault with strike slip mechanism. 7 more earthquakes, which occurred after the main shock, were analysed from records of Seismic network of the RS. Data from portable seismic station, temporarily set after the main earthquake in the immediate vicinity of the epicenter in Zgornji Tuhinj, enabled us to place earthquakes at the depth about 14 km. The highest intensity V EMS-98 was reported from Gornji Grad, Bočna, Florjan, Lenart pri Gornjem Gradu, Ljubno pri Savinji, Litija, Rafolče, Velika Lašna and Kamnik. In the epicentral area the earthquake caused slight nonstructural damage to individual buildings. Uvod Leta 2012 se je najmočnejši potres v Sloveniji zgodil 3. decembra ob 4.36 UTC v bližini Zgornjega Tuhinja z lokalno magnitudo 3,8. Še isti dan je Urad za seizmologijo in geologijo v neposredni bližini nadžarišča, v gasilskem domu v Zgornjem Tuhinju, postavil prenosno potresno opazovalnico. Iz zapisov na opazovalnicah Državne mreže potresnih opazovalnic RS in zapisov prenosne opazovalnice v Zgornjem Tuhinju smo na istem območju uspeli izračunati lokacijo žarišča in opredeliti magnitudo še sedmim popotresom (ARSO, 2012-2013). Po zbranih podatkih pa prebivalci popotresov niso čutili. Glavni potres je poleg preplaha povzročil tudi manjšo gmotno škodo predvsem na starejših objektih, grajenih pred letom 1964, ko je v veljavo stopil predpis o potresno odpornem projektiranju »Pravilnik o začasnih tehničnih predpisih za grajenje na potresnih področjih« (Ul. SFRJ 39/64, 1964). Sodelavci Urada za seizmologjo in geologijo smo si prijavljene poškodbe ogledali in jih v nadaljevanju opisali ter predlagali možna potresna ojačanja teh objektov. Globina potresov Potresu ob 4.36 UTC je kmalu sledilo nekaj šibkejših popotresov. V pričakovanju nadaljnjih popotresov smo še isti dan po glavnem potresu, 3. decembra, poiskali začasno lokacijo za postavitev potresne opazovalnice. Na pomoč so nam priskočili gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Zgornji Tuhinj, ki so nam omogočili postavitev instrumentov v pritličju njihovega gasilskega doma. Kmalu po postavitvi smo ob 12.05 UTC zabeležili popotres z magnitudo MLV=1,6. Opre- 48 Potres 3. decembra 2012pri Zgornjem Tuhinju 49 ma na opazovalnici je opisana v prispevku Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 2012 (Sinčič in drugi, 2013). Opazovalnica je delovala do 8. januarja 2013 in v tem času zabeležila še popotres 20. decembra 2012 ob 13.49 UTC. Potresna opazovalnica, nameščena neposredno v nadžariščnem območju, nam omogoči zanesljivo določiti žariščno globino, saj lahko celotno oddaljenost žarišča od opazovalnice pripišemo žariščni globini. Oddaljenost žarišča potresa od potresne opazovalnice lahko ocenimo iz časovne razlike prihoda vzdolžnega (P) in prečnega (S) valovanja - večja kot je razlika, bolj oddaljeno je žarišče. Ob upoštevanju hitrostnega modela in predpostavki, da sta vzdolžno in prečno valovanje potovala po isti poti, smo tako določili, da sta bila na opazovalnici v gasilskem domu zaznana potresa na globini približno 14 kilometrov. Žariščni mehanizem Žariščni mehanizem smo določili iz oblike zapisa potresnega valovanja. Uporabili smo metodo določanja rešitve prelomne ploskve, ki upošteva smer vstopa vzdolžnega valovanja na posamezno opazovalnico. Vstop odčitamo na navpični komponenti seizmograma, njegova smer pa predstavlja kompresijo (zgostitev) ali dilatacijo (razredčitev) tal pod potresno opazovalnico (Lo-žar in Živčic, 2013). Za izračun smeri, v kateri je potresno valovanje zapustilo žariščno območje, smo uporabili povprečni hitrostni model za ozemlje Slovenije, opredeljen iz tridimenzionalnega modela za prostorsko valovanje (Michelini in drugi, 1998) in modela za površinsko valovanje (Živčic in drugi, 2000). Pri iskanju rešitev prelomnih ploskev smo si pomagali s programom Fo-cmec (Snoke in drugi, 1984). Kot končno rešitev smo izbrali tisto, ki je imela najbolj vodoravno položeno os največje napetosti, ker je bilo v prejšnjih raziskavah ugotovljeno, da je os največje napetosti v tem področju usmerjena približno vodoravno (Poljak in drugi, 2000). Žariščni mehanizem potresa so z inverzijo tenzorja seizmičnega momenta določili tudi na Isti-tuto Nazionale di Oceanografia e Geofisica Sperimentale, OGS v Trstu (INOGS, 2012) in na Earth & Atmospheric Sciences Saint Louis University v ZDA (EAS SLU, 2012). Njihove rešitve, podane v preglednici 2, so zelo podobne našim rešitvam, podanim v preglednici 1 in ustrezajo približno vodoravnem premiku ob skoraj navpičnem zmičnem prelomu. Učinki potresa Potres se je zgodil ob 5.36 SEČ. Spletna stran ARSO, na kateri objavljamo rezultate samodejne obdelave zapisov potresov, je že v prvi minuti po potresu zabeležila 19 obiskov. Število obiskov Preglednica 1: Potres 3. 12. 2012 ob 4.36 UTC ter parametri žariščnega mehanizma. Smer je merjena od severa proti vzhodu, tako da je prelomna ploskev nagnjena v desno, naklon je merjen od vodoravne ravnine, premik je merjen v prelomni ploskvi od smeri preloma (Aki in Richards, 2002). P je os največje in T os najmanjše napetosti. Nje število uporabljenih podatkov o smeri prvih premikov. Table 1: Focal mechanism for 3 December 2012 at 4:36 UTC earthquake. Strike is the azimuth of the horizontal direction taken so that the plane dips to the right, measured from the North through East (Aki's convention), dip of the fault is measured from the horizontal and rake is the angle of slip, measured in the plane of the fault from the strike direction to the slip vector (Aki in Richards, 2002). P is maximum and T minimum pressure axis. N is number of P-wave first motion polarities used. širina dolžina globina °N °E km lat. long. depth °N °E km 46,23 ravnina 1 ravnina 2 smer naklon premik smer naklon premik nodal plane 1 nodal plane 2 14,78 14 -4 315 86 -176 180 6 90 LV 50 M. Čarman, M. Godec, B. Šket Motnikar, M. Živčic, M. Ložar Stopar Preglednica 2: Parametri žariščnega mehanizma določenega z inverzijo tenzorja seizmičnega momenta za potres 3. 12. 2012 ob 4.36 UTC na INOGS, OGS v Trstu (INOGS, 2012) ter EAS SLU v ZDA (EAS SLU, 2012). Nje število opazovalnic, uporabljenih pri inverziji. Table 2: Parameters of focal mechanism for earthquake on 3 December 2012 at 4:36 UTC determinated by inversion of seismic moment tensor at INOGS, OGS in Trieste (INOGS, 2012) and at SLU EAS in U.S. (EAS SLU, 2012). N is the number of stations used in the inversion. °N °E km smer naklon premik smer naklon premik smer naklon smer naklon date time (UTC) author lat. long. depth |mLV| nodal plane 1 nodal plane 2 P T °N °E km I strike dip rake strike dip rake azimuth plunge azimuth plunge 3.12.2012 4:36 CRS INOGS 46,23 14,78 14 3,8 225 86 -4 315 86 -176 180 6 90 0 73 3.12.2012 4:36 EAS SLU 46,23 14,78 14 3,8 225 86 -4 315 86 -176 180 6 90 0 73 ravnina 1 ravnina 2 Slika 1: Žariščni mehanizem potresa 3. 12. 2012 ob 4.36 UTC: a) določen iz smeri vstopa vzdolžnega valovanja na potresne opazovalnice; b) opredeljen z inverzijo tenzorja seizmičnega navora v Eas SLU (EAS SLU, 2012); c) opredeljen z inverzijo tenzorja seizmičnega navora v INOGS (INOGS, 2012). Figure 1: Focal mechanism for the event on 3 December 2012 at 4:36 UTC: a) From the polarity of the first arrivals ofP waves; b) from inversion of seismic moment tensor at SLU EAS in U.S. (EAS SLU, 2012) and c) from inversion of seismic moment tensor at INOGS, OGS in Trieste (INOGS, 2012). je zatem hitro naraščalo in se povzpelo na skoraj tisoč v prvih petih minutah, v vsem dnevu pa na več kot 20 tisoč. Podatke o učinkih potresa so nam posredovali številni prostovoljni opazovalci, katerim smo naslednji dan po pošti poslali 835 vprašalnikov. Odzvali so se 704 opazovalci in nam vrnili izpolnjene vprašalnike. Prejeli smo tudi 204 izpolnjene vprašalnike z naše spletne strani (http://www. arso.gov.si/potresi/vprašalnik/) in zelo veliko telefonskih klicev. Po zbranih podatkih je potres čutilo 547 vprašanih oseb, 403 vprašani pa potresa niso zaznali. Na podlagi vseh zbranih podatkov smo ocenili učinke potresa po Evropski potresni lestvici EMS-98 (Grünthal, 1998a, 1998b). Intenziteta za posamezna naselja je prikazana v prispevku (Je-senko in drugi, 2013) na sliki 5. Potres je poleg preplaha povzročil tudi nekaj gmotne škode. O poškodbah so poročali posamezniki Gornjega Grada, Bočne, Florjana, Lenarta pri Gornjem Gradu, Ljubnega pri Savinji, Litije, Rafolč in Velike Lašne. Vsa našteta naselja, kot tudi Kamnik, so imela učinke V EMS-98 (slika 2). Prebivalci omenjenih naselij so navajali močno tresenje, prestrašenost, znatno nihanje visečih predmetov, žvenket steklenine in porcelana, premikanje nestabilnih predmetov ter zanemarljive poškodbe na posameznih stavbah. Poročilo o lasastih razpokah smo preje- Potres 3. decembra 2012pri Zgornjem Tuhinju 51 li celo iz Velenja in Ljubljane. Učinke IV EMS-98 smo ocenili v krogu polmera do približno 50 km od nadžarišča. Posamezna sporočila o zaznavanju potresa so prišla iz vseh slovenskih pokrajin, po podatkih seizmologov iz Avstrije in Italije so ga čutili v krogu polmera 170 km od nadžarišča. 14°30' 14°40' 14°50' 15" 15'10" Slika 2: Naselja, kjer so bili učinki potresa ocenjeni z intenziteto V EMS-98. Figure 2: Settlements with intensity V EMS-98. Poškodbe objektov Najmočnejši potresni sunek 3. decembra 2012 na območju Gornjega grada je poleg preplaha povzročil tudi nekaj gmotne škode. Poškodbe, ki smo si jih ogledali, niso bile nikjer takšne, da bi bila uporaba objektov nevarna oz. da bi bili uporabniki ogroženi. Skupno smo manjše poškodbe popisali na 10 objektih v Gornjem Gradu in bližnji okolici. Na zgradbi, zgrajeni okoli leta 1950, kjer domujejo občina Gornji Grad, Zgornjesavska kmetijska zadruga in Kulturni dom na Attemsovem trgu 3 v Gornjem Gradu, so se ob potresu pojavile manjše poškodbe (lasaste razpoke) na nosilnih in predelnih stenah (slika 3a). Pri tem je potrebno poudariti, da ima zgradba ponekod betonski ponekod pa lesen strop. Zgradbe z lesenimi stropi, ki nimajo vgrajenih vodoravnih potresnih vezi, ne zagotavljajo enovitega obnašanja objekta. Pri takšnih objektih lahko pride do nihanja zidov v različnih smereh in pojavljajo se večje ali manjše razpoke, ki so skoncentrirane predvsem na stikih zidov in stropa oziroma stiku dveh zidov. Omenjene manjše poškodbe so značilne za tako grajene starejše hiše. Takšen obseg poškodb smo opazili tudi na več stanovanjskih objektih v Gornjem gradu. Stanovanjska hiša na Tajni 5 v Gornjem Gradu je bila zgrajen leta 1938. Stropi so leseni, zidovi pa so debeli iz opeke in delno obdelanega kamna. Med potresom je s strehe odpadlo nekaj strešnikov, pojavile so se lasaste razpoke v ometu (slika 3b), razširilo se je nekaj obstoječih razpok na stiku sten in stropa. 52 M. Čarman, M. Godec, B. Šket Motnikar, M. Živčic, M. Ložar Stopar a) \ b) Slika 3: a) Med potresom so se razširile obstoječe razpoke, pojavile so se nove lasaste razpoke v ometu. Stavba na Attemsovem trgu 4 v Gornjem Gradu. b) Med potresom je nastala globoka razpoka na stiku lesenega stropa in nosilnega zidu. Stanovanjska hiša na Tajni 5 v Gornjem gradu. Figure 3: a) During the earthquake, the existing cracks have extended, new hairline cracks in the plaster appeared. Building on Attemsov trg 4 in Gornji Grad. b) During the earthquake a deep crack occurred in the contact of the wooden ceiling and the supporting wall. The house at Tajna 5 in Gornji Grad. Starejše hiše na Slovenskem so grajene iz obdelanega kamna ali opeke. Debeli polni zidovi in težka kritina so osnova za veliko maso objektov, kar posledično predstavlja velike potresne sile. Tudi leseni stropi imajo maso povečano zaradi polnitev s peskom. Ob močnejšem potresu takšen objekt ni sposoben prevzeti večjih obremenitev brez poškodb. Masivne zgradbe težko prevzamejo velike potresne sile s prožnim obnašanjem, zato jih prevzamejo s poškodbami posameznih delov konstrukcije. Mnogi starejši objekti imajo zadostno potresno odpornost že zaradi svoje arhitektonske zasnove, pa tudi kvalitetno izvedeni masivni nosilni zidovi so sposobni prevzeti velike potresne sile. Bistvena pomanjkljivost takrat grajenih objektov so med seboj nepovezani zidovi in težke stropne konstrukcije. Zato je pri potresnem ojačevanju starejših objektov potrebno poskrbeti za povezavo zidov v višini stropne konstrukcije. Prav tako pa je smotrno zmanjšati maso objekta z lažjimi kritinami in odstranjevanjem konstruktivno nepotrebnih polnil v stropni konstrukciji. Sklep Najmočnejši potres v Sloveniji v letu 2012 se je zgodil 3. decembra ob 4.36 UTC v bližini Zgornjega Tuhinja. Potres z lokalno magnitudo 3,8 je nastal na zmičnem prelomu na globini 14 km. Prenosna opazovalnica, ki smo jo postavili še isti dan po potresu, je v več kot enem mesecu delovanja zaznala le dva šibka popotresna sunka. Glavni potres je poleg preplaha povzročil tudi manjšo gmotno škodo predvsem na starejših objektih. Objekti na območju Gornjega Grada so utrpeli lažje poškodbe, kot so razpoke v ometu, odpadanje posameznih strešnikov, odpadanje koščkov beleža in ometa, razpoke na stiku stropov in sten, počena stenska keramika, razširjanje obstoječih razpok in podobno. Vsi pregledani poškodovani objekti so bili zgrajeni pred letom 1964, ko je bil sprejet sodoben predpis o potresno odpornem projektiranju. Leta 1964 je bil sprejet predpis »Pravilnik o začasnih tehničnih predpisih za grajenje na potresnih področjih«. Velik del objektov, zgrajenih po letu 1964, ima ustrezno potresno odpornost in z veliko verjetnostjo lahko pričakujemo, da so ti objekti sposobni brez porušitve prestati močne potrese. Sam predpis sicer še ni vse, zato smo pogosto vedno znova presenečeni, da so med potresi poškodovani tudi sodobni objekti. Potres je dogodek, ki razkriva vse nepravilnosti, ki so se dogo- Potres 3. decembra 2012pri Zgornjem Tuhinju 53 dile bodisi v fazi projektiranja ali izvedbe objektov. Nespoštovanje predpisov, slabo detajliranje, malomarno izvedbo, »prihranek« pri materialu ipd. pogosto razgalijo že šibki potresni sunki. Viri in literatura Agencija RS za okolje, 2012-2013. Preliminarni tedenski seizmološki bilteni za 2012 in 2013. Arhiv ARSO, Ljubljana. Aki, K. in Richards, P. G., 2002. Quantitative Seismology. University Sausalito Books, Sausalito CA, 700 str. EAS SLU, 2012. http://www.eas.slu.edu/eqc/eqc_mt/MECH.EU/20121203043600/index.html. Uporabljeno 10. 6. 2013. Grunthal, G. (ur.), 1998a. European Macroseismic Scale 1998 (EMS-98). Conseil de l'Europe, Cahiers du Centre Européen de Géodynamique et de Séismologie, Volume 15, Luxembourg, 99 p. Grunthal, G. (ur.), 1998b. European Macroseismic Scale 1998 (EMS-98). Dostopno na naslovu: http:// www.gfz-potsdam.de/portal/gfz/Struktur/Departments/Department+2/ sec26/resources/docu-ments/PDF/EMS-98_Original_englisch_pdf (Uporabljeno 22. 4. 2013). INOGS, 2012. http://rts.crs.inogs.it/it/project/3_tensore-momento.html?year=2012&page=1. Uporabljeno 10. 6. 2013. Jesenko, T., Šket Motnikar, B., Živčic, M., Carman, M., Prosen T., 2013. Potresi v Sloveniji leta 2012. Potresi v letu 2012, Agencija za okolje, Ljubljana. Ložar S. M., Živčic M., 2013. Žariščni mehanizmi nekaterih močnejših potresov v Sloveniji v letu 2012. Potresi v letu 2012, Agencija za okolje, Ljubljana. Michelini, A., Živčic, M. in Suhadolc, P., 1998. Simultaneous inversion for velocity structure and hypocenters in Slovenia. Journal of Seismology, 2(3), 257-265. Poljak M., Živčic M., Zupančič P., 2000. The Seismotectonic Characteristics of Slovenia. Pure appl. Ge-ophys., vol. 157, 37-55. Sinčič P., Tasič I., Živčic M., Prosen T., 2013. Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 2012. Potresi v letu 2012, Agencija za okolje, Ljubljana. Snoke, J.A., Munsey, J.W., Teague, A.G. in Bollinger, G.A., 1984. A Program for Focal Mechanism Determination by the Combined Use of Polarity and SV-P Amplitude Ratio Data. Earthquake Notes, 55, No. 3, p. 15. Uradni list SFRJ, 1964. Pravilnik o začasnih tehničnih predpisih za grajenje na potresnih področjih. 39/64. Živčic, M., Bondâr, I. in Panza, G.F., 2000. Upper Crustal Velocity Structure in Slovenia from Rayleigh Wave Dispersion. Pure Appl. Geophys., Vol. 157, 131-146. Kazalo Ina Cecic Potresi v Tuhinjski dolini leta 1840 Earthquakes in Tuhinj valley in 1840 Povzetek Potres, ki se je zgodil 3. decembra 2012 v okolici Gornjega Grada, je spadal med močnejše potrese v Sloveniji v zadnjih letih. Le malokdo pa ve, da je na istem območju nastal močen potres tudi leta 1840. Glavni potres se je zgodil 27. avgusta 1840 in je v Ljubljani in Železni Kapli (Eisenkappel, Avstrija) dosegel intenziteto VIIEMS-98. Makroseizmična magnituda glavnega potresa, določena iz polja intenzitete VI, je bila 5,0. Čutili so ga celo v 200 km oddaljenih Benetkah. V članku so opisani učinki glavnega potresa in njegovi popotresi. Abstract The event that occurred in the vicinity of Gornji Grad on 3 December 2012 was among the stronger events in the last years. It is less known that there was a stronger earthquake in the same area in 1840. The main shock happened on 27 August 1840 with the epicentre in Tuhinj Valley. The maximum intensity was VII EMS-98 in Ljubljana and in Eisenkappel, Austria. It was felt as far as Venice, Italy, 200 km away. The macroseismic magnitude of the main shock, estimatedfrom the area of intensity VI EMS-98, was 5.0. The effects of the main shock and its aftershocks are described. Uvod Že več let si na Uradu za seizmologijo in geologijo ARSO prizadevamo, da bi izboljšali svoje znanje o potresih, ki so se na območju Slovenije zgodili v bližnji ali daljni preteklosti. Posebej zanimivi in pomembni so potresi, ki so povzročili gmotno škodo. Nekateri močni potresi, kot na primer ljubljanski leta 1895 ali idrijski leta 1511, so zaradi svoje izpostavljenosti v medijih dobro znani. Nekateri deli Slovenije so vsem znani kot območja, kjer se dogajajo močni potresi. Posočje, Ljubljana z okolico in Krško-Brežiška kotlina zagotovo spadajo med najbolj potresno nevarna. V primerjavi s tem je Tuhinjska dolina redko omenjena kot nadžariščno območje. O dogodku 3. decembra 2012, ki so ga čutili prebivalci celotne Slovenije, lahko preberete tudi v tokratni publikaciji (Čarman in sod., 2013; Godec in sod., 2013). V tem prispevku pa bomo predstavili precej neznani potres, ki se je zgodil 27. avgusta 1840 z nadžariščem blizu Zgornjega Tuhinja. Povzročil je nekaj poškodb in veliko strahu. Potresna dejavnost leta 1840 V podatkovnih virih za leto 1840 (predvsem v takratnih časopisih) ni veliko poročil o potresih v Sloveniji in bližnji okolici, razen niza potresov v Tuhinjski dolini, ki je zaznamoval dogajanja v drugi polovici leta. Tudi na Hrvaškem so bili tistega leta le manjši potresi, toda daleč stran od Slovenije - na otoku Mljetu in pri Dubrovniku. Potres 27. avgusta 1840 in njegovi učinki V zgodnjih popoldanskih urah 27. avgusta 1840, natančneje ob 13. uri in 5 minut po lokalnem času (12.05 po UTC) so prebivalci skoraj celotne Slovenije čutili močen potres. Močno so ga čutili tudi v južni Avstriji, poročila o njegovih učinkih pa so prišla še iz Italije in Hrvaške. Očividci so poročali, da so slišali »bučanje, kakor bi prihajal vihar, nato so trajali sunci od juga proti severu 4 sekunde« (Koblar, 1896). V številnih krajih so se na stenah pojavile razpoke, na tla so padali kosi dimnikov in ometa. 54 Potresi v Tuhinjski dolini leta 1840 55 Preglednica 1:. Dnevi v letu 1840, za katere pregledani podatkovni viri omenjajo potrese, in število virov. Primarni viri — nastali v času opisanega dogodka na podlagi osebnih izkušenj ali pričevanj očividcev. Sekundarni viri — nastali pozneje, prepisovanje ali povzemanje primarnih virov. Table 1: Earthquake days in 1840 and number of historical sources for each day. Primary sources — contemporary to the described event, reports of eyewitnesses. Secondary sources — written later, copying or compiling the original reports. Datum Št. primarnih virov Št. sekundarnih virov Opomba Date No. of prim. sources No. of second. sources Remark 14. 01. 1840 1 Mljet 17. 01. 1840 1 3 Italija 18. 01. 1840 1 Hrvaška 25. 01. 1840 1 Celovec / Klagenfurt 02. 05. 1840 1 Dalmacija 08. 08. 1840 1 Mljet 27. 08. 1840 6 27 28. 08. 1840 1 napačen čas / fake in time 29/30. 08. 1840 1 30. 08. 1840 3 6 01. 09. 1840 2 02. 09. 1840 2 7 05. 09. 1840 1 24. 09. 1840 3 5 25. 09. 1840 2 27. 09. 1840 napačen čas / fake in time 30. 09. 1840 napačen čas / fake in time sep-dec1840 Dubrovnik 10. 12. 1840 Videm / Udine 25. 12. 1840 1 2 Posebej nenavadno je, da so v Ljubljani med potresom iz zraka rosile kapljice s snovjo, podobno žveplu. Pojav žvepla se v literaturi omenja pri zelo močnih potresih. Fuller (1912) v svojih zapisih o najbolj znanih potresih leta 1811 in 1812 pri New Madridu v ZDA omenja tudi pojav žve-plene pare. Pojav žvepla v zraku, vodi in v obliki sulfatov na določenih podlagah se povezuje z vulkansko aktivnostjo. Pri potresu v Tuhinjski dolini govorimo o razmeroma majhni magnitudi, pri kateri zagotovo ni prišlo do sprememb v vulkanskem režimu območja. Zato je pravi razlog, zaradi katerega je prišlo do opisanega pojava, še vedno neznan. V predstavitvi podrobnejšega opisa učinkov potresa v najbolj prizadetih krajih je vsakemu kraju v oklepaju pripisano tudi nemško ime, če ga tako navaja citirani vir. Železna Kapla (Eisenkappel, Avstrija) Prebivalci so čutili mogočen potres, ki je trajal 5-6 sekund, v smeri od severozahoda proti jugovzhodu. Bili so prestrašeni. Stavbe so se stresle z glasnim grmenjem, zlasti v zgornjih nadstropjih, tako, da so v stenah nastale razpoke, odpadala je malta in kamenje predvsem z dimnikov, iz skalovja se je krušilo kamenje. Več zidov je bilo potrebno podpreti zaradi nevarnosti zrušenja. (Klagenfurter Zeitung, št. 72, 6. 9. 1840) Ljubljana (Laibach) Gospod Johann Kersnik, profesor fizike na liceju v Ljubljani, je o tem dogodku napisal zelo natančno poročilo, ki so ga objavili časopisi, mi pa ga povzemamo: »Na označeni dan, 5 minut po 1 uri popoldne je bilo slišati nenadoma grmenju podobno podzemeljsko hrumenje, ki ga je 56 I. Cecic spremljalo čisto posebno pokajoče hreščanje v atmosferi in komaj zaznavno gibanje zraka. Skoraj istočasno so se tla tako mogočno stresla, da se ljudje tu, kjer podobni dogodki niso velika redkost in je na primer ne neznaten iz leta 1836 še v svežem spominu, tako močnega potresa ne spominjamo. Sledilo je več od juga na sever usmerjenih horizontalnih nihanj zgornjega dela zemeljske površine s tako veliko hitrostjo in jakostjo, da ni bilo mogoče niti pravilno šteti števila potresnih sunkov, niti točno določiti časa trajanja. Nenavadni pojav je moral v celem trajati nekako štiri sekunde. Na barometru je bilo 27 col 8 črtic, na toplomeru 20 °R1. Jugozahodno in severno kot tudi v zenitu neba je bilo oblačno. Jakost nastalega potresa se more odmeriti po spremljajočih pojavih. V ženskem samostanu je v zvoniku udaril veliki zvon zelo znatno in podobno v cerkvi pri frančiškanih; mnogi zvonci so udarjali v hišah predvsem v okolici mosta pri sv. Jakobu in vseskozi po Dunajski cesti; s polic so leteli nestabilni predmeti na tla in se razbili, iz sten in stropov je na mnogih mestih odpadel omet; mnogo zgradb je dobilo opazne razpoke, opeka je letela s streh in dimniki so se podirali. Nekateri so baje med potresom opazili žveplene sopare v atmosferi in pozneje njihovo usedanje na tla in druge predmete.« Podobno, z gotovo enako jakostjo in posledicami, so potres čutili v Goričanah (Görtschach), Škofji Loki (Lack), Dolu pri Ljubljani (Lustthal), Gornjem Gradu (Oberburg) in Kamniku (Stein). (Carniolia, št. 36, 31. 8. 1840; Der Adler, št. 212, 5.09.1840) Več o učinkih potresa v Ljubljani in ostalih krajih lahko preberete v Dodatku. Šentožbolt (St. Oswald) Prof. Hlubek iz Gradca je malo pred potresom prišel na izlet v Šentožbolt. Takoj po kosilu so zaslišali hrup, ki se je premikal v smeri sever-jug. Bučanju je sledil močan potres v isti smeri. Kosi pohištva v jedilnici so se močno tresli, jedi so se raztresle, posoda je žvenketala in stavba pošte je močno nihala. Gostje v prvem nadstropju so bili zelo panični, nekaj žensk je omedlelo, nekaj ljudi je poiskalo zavetje pod podboji. Sam je mislil, da ga bo stavba pokopala, pa je po štirih minutah tresenja vseeno še stala, čeprav z nekaj razpokami. (Grätzer Zeitung, št. 139, 31. 8. 1840) Vače (Watsch) Vibracije tal so bile v smeri vzhod-zahod. Na hišah je tresenje na tla vrglo štukature, padlo je več strešnikov in nastala je tudi škoda na stavbah. (Laibacher Zeitung, št. 71, 5. 9. 1840) Vransko (Franz) Potres je poleg cerkve poškodoval tudi druge stavbe, vključno z neko veliko hišo vzhodno od cerkve. (Grätzer Zeitung, št. 139, 31. 8. 1840) Slovenj Gradec (Windischgrätz) Ob 1 uri in 5 minut popoldan je v Slovenj Gradcu prišlo do ostrega valovitega tresenja od severovzhoda proti jugozahodu, ki je trajalo tri in pol sekunde. Ta pojav je povzročil paniko med ljudmi in vsi so, v strahu pred drugim potresom, iskali pot na prosto. Pohištvo se je premaknilo, nekatero tudi prevrnilo, slabe stene so razpokale. V cerkvi sv. Urha so bili oboki močno poškodovani, v nadžupniji sv. Martina pa so močno zazvonili zvonovi. (Grätzer Zeitung, št. 140, 1. 9. 1840) Časopisni in drugi viri poročajo še o mnogih zanimivostih v drugih krajih. V Cerkljah na Gorenjskem (Zirklach) so na zidovih cerkve nastale številne razpoke in na vzpetini stoječi grad Thurn se je tako zibal, da je to opazil zunaj stoječi hlapec. V Kamniku je bil potres zelo močan in je poškodoval cerkev. Več bližnjih gradov je bilo prizadetih (Carniolia, št. 38, 7. 9. 1840). V Kamniških Alpah so se gozdni delavci bali, da jih bodo bližnje skalnate gmote zasule in so v smrtnem strahu popadali na tla. Odtrgale so se ogromne skalne gmote in zgrmele v dolino (Carniolia, št. 39, 11. 9. 1840). V Arriachu pri Beljaku so se zaradi štirih močnih valovitih sunkov delavci na 1 Reaumurjeva temperaturna lestvica; temperaturo v Reaumurjevih enotah enostavno pretvorimo v Celzijeve: T(°C) = 1,25 * T(°R) Potresi v Tuhinjski dolini leta 1840 57 poljih, ki so pobirali letino, v strahu vrgli na zemljo (Klagenfurter Zeitung, št. 71, 2. 9. 1840). V župnijah Luče (Leutsch) in Solčava (Sulzbach) je prišlo do podorov skal (Hoernes, 1902). Potres so čutili tudi v Beli Krajini, in sicer v vaseh Božakovo (Boshakovo) ter Losniz (nismo še ugotovili, kateri kraj ustreza temu nemškemu imenu) bei Mottling (pri Metliki). V Milanu (Mailand) so potres zabeležili magnetometri (po Gazzetta di Milano poročal Klagenfurter Zeitung, št. 73, 9. 9. 1840). V Benetkah (Venedig) so štirje strokovnjaki v nekem laboratoriju opazovali polarizacijo svetlobe, med tem so čutili potres (Der Adler, št. 213, 7. 9. 1840). V Karlovcu (Karlstadt) na Hrvaškem so čutili precej močen potres; slike, zrcala in na stenah viseči predmeti so opazno zanihali (po Agramer Zeitung poročal Klagenfurter Zeitung, št. 74, 13. 9. 1840). Podatkovni viri in ocenjevanje intenzitet Podatkovne vire za zgodovinske potrese delimo na primarne in sekundarne. Primarni viri so tisti, ki so jih napisali očividci nekega dogodka oziroma so nastali v času, ko se je zgodil dogodek, ki ga opisujejo. V našem primeru med primarne vire štejemo časopise. Pri analizi so bili uporabljeni časopisi Carniolia, Illyrisches Blatt, Laibacher Zeitung (vsi dostopni na spletni strani Digitalna knjižnica Slovenije, http://www.dlib.si), Klagenfurter Zeitung, Der Adler (dostopni na spletni strani ANNO - Oesterreichische Nationalbibliothek, http://anno.onb.ac.at) in Gratzer Zeitung. Sekundarni viri so nastali na podlagi primarnih virov. Napisali so jih avtorji, ki niso imeli osebne izkušnje z omenjenim dogodkom in so svoje poročilo zasnovali na poročilih drugih. Za potrese iz leta 1840 smo zbrali podatke 27 sekundarnih virov. Nekateri sekundarni viri navajajo svoje vire podatkov; v teh primerih smo jih poskusili poiskati. Preglednica 2: Kronološki pregled prispevkov o potresih v pregledanih primarnih virih. Za vsak časopis so podane številke, v katerih je omenjen posamezen dogodek. Table 2: Chronological list of reports about earthquakes in primary sources. Zjutraj = in the morning, noč = night. Vir - Source Carniolia Der Adler Grätzer Zeitung Illyrische Blatt Klagenfurter Zeitung Laibacher Zeitung Čas potresa SEČ Event time CET 17.01.1840 13:30 8 27.08.1840 13:05 36, 38, 39 211, 212, 213 139, 140 36 71, 72, 73, 74 69, 70, 71, 77, 79 27.08.1840 13:15 211 27.08.1840 23:30 38 28.08.1840 zjutraj 36 29/30.08.1840 noč 38 30.08.1840 06:00 38 213 72 70 2.09.1840 04:00 38 73 2.09.1840 12:00 38 71 24.09.1840 22:00 44 79 77 24.09.1840 22:25 79 79 25.09.1840 18:00 79 79 25.12.1840 18:37 104 3042 I. Cecic Preglednica 3a: Primarni viri o potresih v letu 1840 uporabljeni v tej raziskavi. b. Ostali podatkovni viri o potresih leta 1840. Šifra vira je oznaka, s katero je vir zaveden v Makroseizmičnem arhivu ARSO. Table 3a: Primary sources about the earthquakes in 1840, used in this paper. b. Other data sources about the earthquakes in 1840. Source code is the mark used in Macroseismic archive of ARSO. Šifra vira Vir Source code Source VR321 Carniolia, 1840, Laibach (st. 36, 38, 39, 44) IC788 Illyrisches Blatt, 1840, Laibach (st. 36) IC789 Laibacher Zeitung, 1840, Laibach (st. 69, 70, 71, 73, 77, 79) IC791 Grätzer Zeitung, 1840, Graz (st. 139, 140) IC793 Klagenfurter Zeitung, 1840, Klagenfurt (st. 71, 72, 73, 74) IC794 Der Adler, 1840, Wien (st. 211, 212, 213) □ ca ■ ib □ lz □ gz ■ kz □ da □ ca ■ ib □ lz □ gz ■ kz □ da Slika 1: a) Število krajev omenjenih v posameznem časopisnem viru. b) Število krajev omenjenih le v tem časopisnom viru, ali prvič v tem viru. CA — Carinthia, IB — Illyrisches Blatt, LZ — Laibacher Zeitung, GZ — Grätzer Zeitung, KZ — Klagenfurter Zeitung, DA — Der Adler. Figure 1: a) Number of localities as mentioned in each newspaper source. b) Number of localities mentioned only in one newspaper, or first mentioned in that newspaper. Vse intenzitete, večje od V EMS-98 (20 naselij), so bile ocenjene na podlagi primarnih podatkov oziroma kombinacije primarnih in sekundarnih podatkov. Cel podatkovni niz za ta potres vsebuje 51 intenzitetnih točk (50 s koordinatami in eno brez). Glede na zgodovinsko obdobje lahko rečemo, da so podatki precej celoviti. Pri ocenjevanju intenzitet za zgodovinske potrese pogosto naletimo na primere, ko ni mogoče opredeliti točne intenzitetne stopnje, bodisi zato, ker gre za zelo kratko poročilo, ali pa so opisani učinki, ki jih naša lestvica ne vsebuje. Tako se v podatkih za ta potres pojavljajo tudi te kategorije: poškodbe (ko imamo le podatek, da je v nekem kraju potres povzročil škodo, ne pa tudi kaj več o tem, kakšno škodo in na koliko objektih), podori (geološki pojavi se ne upoštevajo pri določanju intenzitete po EMS-98) in »zaznavanje« (ko iz razpoložljivih podatkov ne moremo določiti, koliko ljudi je zaznalo potres in kako močno). Kar nekaj podatkovnih virov navaja napačne podatke o glavnem potresu ali posameznih po-potresih. Tako Kišpatic (1891) poroča o potresu, ki naj bi se zgodil 28. avgusta, toda iz navedenih opisov je jasno, da gre za tipkarsko napako. Stražar (1970) pa omenja dva potresa, oba pa vmešča en mesec pozneje: v Ljubljani 27. septembra in v Kamniku 30. septembra. V obeh primerih je iz primarnih virov jasno, da sta se potresa zgodila avgusta in ne septembra. Potresi v Tuhinjski dolini leta 1840 59 Preglednica 4: Učinki potresa 27. avgusta 1840 ob 12.05 UTC. Table 4: The effects of the earthquake on 27August 1840 at 12.05 UTC. Kraj Ime v viru Država lat lon I EMS Glavni vir Locality Name in the source Country °N °E Main source Železna Kapla / Eisenkappel Eisenkappel A 46,490 14,590 1 IC793 Ljubljana Laibach SLO 46,053 14,510 7 IC789 Goričane Goertschach SLO 46,142 14,404 6,5 VR321 Škofja Loka Lack SLO 46,170 14,308 6,5 VR321 Dol pri Ljubljani Lustthal SLO 46,090 14,648 6,5 VR321 Gornji Grad Oberburg SLO 46,296 14,810 6,5 VR321 Šentožbolt St. Oswald SLO 46,190 14,866 6,5 IC791 Kamnik Stein SLO 46,226 14,616 6,5 VR321 Vače Watsch SLO 46,120 14,843 6,5 IC789 Vransko Franz SLO 46,246 14,957 6 IC791 Slovenj Gradec Windischgraetz SLO 46,509 15,086 6 IC791 Motnik Motnig SLO 46,215 14,890 poškodbe VR321 Zgornji Tuhinj Obertuchein SLO 46,228 14,774 poškodbe VR321 Šmartno v Tuhinju Untertuchein SLO 46,220 14,730 poškodbe VR321 Cerklje na Gorenjskem Zirklach SLO 46,249 14,490 poškodbe VR321 Althofen Althofen A 46,876 14,475 5,5 IC793 Arriach Arriach A 46,729 13,852 5,5 IC793 Karlovac Karlstadt HR 45,487 15,548 5,5 VR321 Strassburg Strassburg A 46,896 14,333 5,5 IC793 Zwischenwaessern Zwischenwaessern A 46,890 14,440 5,5 IC793 Luče Leutsch SLO 46,357 14,748 podor VR52 Solčava Sulzbach SLO 46,420 14,697 podor VR52 Kranj Krainburg SLO 46,244 14,360 močno čutili VR321 Zagreb Zagreb HR 45,813 15,982 5 VR64 Lovrenc na Pohorju St. Lorenzen in der Wueste SLO 46,538 15,389 4,5 IC789 Trst / Trieste Triest I 45,657 13,784 3,5 IC793 Gradec / Graz Graetz A 47,070 15,442 3 IC791 Videm / Udine Udine I 46,063 13,236 3 VR337 Benetke / Venezia Venedig I 45,440 12,310 3 IC794 Božakovo Boshakovo SLO 45,646 15,379 čutili IC794 Celje Cilli SLO 46,230 15,269 čutili VR321 Ebenthal Ebenthal A 46,610 14,380 čutili IC794 Slovenska Bistrica Feistritz SLO 46,391 15,580 čutili VR321 Felbentauern Felbentauern A 47,120 12,500 čutili VR204 Glina Glina HR 45,340 16,090 čutili IC793 Goertschach Goertschach A 46,620 13,480 čutili VR204 Hollenburg Hollenburg A 46,550 14,260 čutili IC794 Janče Janzhberg SLO 46,053 14,716 čutili IC789 Celovec / Klagenfurt Klagenfurt A 46,626 14,308 čutili IC794 Krško Krško SLO 45,967 15,490 čutili IC327 Losniz bei Moettling čutili IC794 Paukovac Paukovecz HR 45,150 16,350 čutili IC793 Petrinja Petrinia HR 45,450 16,280 čutili IC793 Radovljica Radmansdorf SLO 46,343 14,177 čutili VR321 60 I. Cecic Kraj Ime v viru Država lat lon I EMS Glavni vir Locality Name in the source Country °N °E Main source Ribnica Reifnitz SLO 45,739 14,736 čutili IC789 Šmartno pri Litiji St. Martin bei Littay SLO 46,044 14,851 čutili IC789 Topusko Topusko HR 45,300 15,980 čutili VR64 Vodice Vodize SLO 45,880 14,085 čutili IC789 Velikovec / Voelkermarkt Voelkermarkt A 46,660 14,637 čutili IC794 Wolfsberg Wolfsberg A 46,850 14,840 čutili VR204 Milano Mailand I 45,470 9,190 1 IC793 Iz polja potresnih učinkov, prikazanega na karti (slika 2), je razvidno, da so bili učinki potresa v smeri severozahod-jugovzhod. Na zemljevidu manjkajo tri oddaljene točke na zahodu - Benetke, Milano (Italija) in Felbertauern (Avstrija). V Milanu potresa niso čutili, zaznali so ga le magnetometri. Dejstvo, da sta največji intenziteti določeni za dva kraja, ki sta precej oddaljena (Ljubljana in Železna Kapla), lahko pripišemo temu, da so vsa vmesna naselja manjša in zanje ni bilo natančnejših opisov. Nadžarišče potresa, določeno iz makroseizmičnih podatkov, je na lokaciji 46,23° S in 14,69° V. Makroseizmična magnituda, določena iz polja intenzitete VI, je 5,0. Določena je po formuli: Mlh = 2,72 + 1,63 * log RV pri čemer je RVI srednji polmer izoseiste VI (Živčic in Cecic, 1998). Makroseizmične globine potresa ni bilo mogoče določiti na zadovoljiv način. 47.046.846.646.446.246.045.845.645.445.245.013 Slika 2: Učinki potresa 27. avgusta 1840 v posameznih naseljih. dbslo13 — nadžarišče potresa po tej raziskavi (Cecic, 2013a, b); RIB82 — nadžarišče potresa po katalogu V Ribariča (1982). Figure 2: Effects of the earthquake on 27 August 1840. dbslo13 — earthquake epicentre according to this study (Cecic, 2013a, b); RIB82 — epicentre according to the catalogue by Ribarič (1982). .0 13.5 14.0 14.5 15.0 15.5 16.0 16.5 Potresi v Tuhinjski dolini leta 1840 61 Popotresi in katalog potresov Glavnemu potresu je sledilo več šibkejših popotresov. V podatkovnih virih so ohranjena poročila za 14 popotresov. Prvi se je zgodil 10 minut po glavnem potresu, zadnjega so čutili 25. decembra. Za potres, ki je bil 25. januarja 1840 in so ga čutili v Celovcu (Perrey, 1846), je mogoče, da je bil iz istega nadžariščnega območja. Žal je za ta dogodek, ki bi lahko bil predpotres, ohranjen le en podatek, na podlagi katerega se ne da ugotoviti kaj podrobnejšega. Katalog potresov v Sloveniji leta 1840 je predstavljen v preglednici 5. Preglednica 5: Katalog potresov v Sloveniji v letu 1840. Št. IT = število intenzitetnih točk. Table 5: Earthquake catalogue for Slovenia in 1840. Zjutraj = in the morning, noč = night, čutili = felt, IDP = number of intensity data points. Leto Mesec Dan Ura UTC Minuta Zem. širina °S Zem. dolžina °V Intenziteta EMS-98 Epicentralno območje Št. IT Year Month Day Hour UTC Minute Lat °N Lon °E Intensity EMS-98 Epicentral area IDP 184G 8 27 12 5 46,23 14,69 VII Tuhinjska dolina 51 184G 8 27 12 15 III Tuhinjska dolina 2 184G 8 27 22 3G IV Tuhinjska dolina 1 184G 8 28 zjutraj čutili Tuhinjska dolina 1 184G 8 28I29 noč čutili Tuhinjska dolina 1 184G 8 3G 5 G 46,23 14,62 V Tuhinjska dolina 3 184G 8 3G 5 45 čutili Tuhinjska dolina 1 184G 9 1 5 45 čutili Tuhinjska dolina 1 184G 9 2 3 G 46,13 14,68 IV Tuhinjska dolina 3 184G 9 2 12 G 46,17 14,66 III-IV Tuhinjska dolina 2 184G 9 5 18 G čutili Tuhinjska dolina 1 184G 9 24 21 G IV-V Tuhinjska dolina 2 184G 9 24 21 25 IV Tuhinjska dolina 1 184G 9 25 17 G III Tuhinjska dolina 1 184G 12 25 17 37 čutili Tuhinjska dolina 2 Najmočnejši popotres se je zgodil 30. avgusta ob 6. uri zjutraj po lokalnem času (5.00 UTC). V Kamniku so se ljudje, ki so bili zbrani pri maši, ustrašili in v paniki poskusili pobegniti iz cerkve, ker so se bali, da se bo porušila. Več ljudi je bilo poškodovanih. Za popotres 24. septembra imamo nenavadno natančen podatek o času nastanka, in sicer zaradi poročila prof. Janka Kersnika iz Ljubljane: »Ljubljana, 24. septembra 1840, ob 10. uri zvečer. Ko je na grajskem zvoniku ravno odbijalo 10, se je pri 8. udarcu zvona iz daljave z izredno hitrostjo pri tleh zaslišalo šibko, vendar bližajoče se grmenje, ki je spominjalo na bobne. Takoj za tem pri 10. udarcu zvona, je bilo začutiti močno, nihajoče gibanje - vsaj tako se je čutilo v mojem stanovanju, v prvem nadstropju zgradbe v bližini gledališča, na lesenih tleh - ki je bilo zelo podobno in v isti smeri kot potresni sunek dne 27. prejšnjega meseca. Škripanje vrat in žvenketanje oken je trajalo 3 sekunde, glasen ropot porcelanskega in steklenega posodja pa še dlje.« (Carniolia, št. 44, 28. 9. 1840). Čeprav o potresu 25. decembra obstajajo poročila le iz Celovca in Borovelj (Ferlach), predvidevamo, da je bilo tudi njegovo nadžarišče v Tuhinjski dolini. Učinki ostalih potresov v letu 1840 so zbrani v Preglednici 6. 62 I. Cecic Preglednica 6: Učinki ostalih potresov v letu 1840 v posameznih naseljih. Table 6: Effects of other earthquakes in 1840. Datum ura UTC min Kraj Ime v viru Država Lat °S Lon °V I EMS Glavni vir Čas v viru Opomba Date hour UTC mm Locality Name in the source Country Lat °N Lon °E I EMS Main source Time in source Remark 17.1.1840 Gorizia Gorica I 45,943 13,620 F VR60 17.1.1840 Trieste Trst I 45,657 13,784 F VR60 17.1.1840 Milano Milano I 45,470 9,190 F VR60 doubtful 27.8.1840 12 15 Celovec/Klagenfurt Klagenfurt A 46,626 14,308 F IC789 13 15 27.8.1840 12 15 Eisenkappel Eisenkappel A 46,490 14,590 3 IC793 13 05 27.8.1840 22 30 Ljubljana Laibach SLO 46,053 14,510 4 VR321 23 30 28.8.1840 zjutraj Ljubljana Laibach SLO 46,053 14,510 F VR321 29/30.8.1840 noč Kamnik Stein SLO 46,226 14,616 F VR321 30.8.1840 Kamnik Kamnik SLO 46,226 14,616 5 VR001 30.8.1840 4 50 Eisenkappel Eisenkappel A 46,490 14,590 F IC793 5 50 30.8.1840 5 0 Eisenkappel Eisenkappel A 46,490 14,590 F IC793 5 50 30.8.1840 5 0 Gornji Grad Oberburg SLO 46,296 14,810 F VR052 6 30.8.1840 5 0 Kamnik Stein SLO 46,226 14,616 5 IC789 6 30.8.1840 5 45 Gornji Grad Oberburg SLO 46,296 14,810 F VR052 6 45 2.9.1840 Janče Jantschberg SLO 46,053 14,716 F IC789 3 1/4 5 2.9.1840 3 Ljubljana Laibach SLO 46,053 14,510 4 VR321 4 2.9.1840 3 5 Gornji Grad Oberburg SLO 46,296 14,810 F VR052 4 05 2.9.1840 10 55 Gornji Grad Oberburg SLO 46,296 14,810 F VR052 11 55 2.9.1840 11 Ljubljana Laibach SLO 46,053 14,510 3,5 VR321 12 2.9.1840 11 45 Ljubljana Laibach SLO 46,053 14,510 3 IC789 11 3/4 2.9.1840 11 55 Gornji Grad Oberburg SLO 46,296 14,810 F VR052 5.9.1840 18 Gornji Grad Oberburg SLO 46,296 14,810 F VR052 24.9.1840 21 0 Ljubljana Laibach SLO 46,053 14,510 4,5 VR321 22 00 08 24.9.1840 21 Celovec/Klagenfurt Celovec A 46,626 14,308 F VR001 22 24.9.1840 21 25 Celovec/Klagenfurt Klagenfurt A 46,626 14,308 4 IC793 einige Minuten vor 22 1/2 25.9.1840 17 Celovec/Klagenfurt Klagenfurt A 46,626 14,308 3 IC793 18 27.9.1840 Ljubljana Ljubljana SLO 46,053 14,510 F VR296 fake, 27.08 30.9.1840 Kamnik Kamnik SLO 46,226 14,616 5 VR296 fake, 30.08 30.9.1840 Dob Dob SLO 46,154 14,633 F VR296 25.12.1840 17 37 Celovec/Klagenfurt Klagenfurt A 46,626 14,308 F IC793 18 37 25.12.1840 17 37 Borovlje/ Ferlach A 46,527 14,302 F IC793 18 37 Sklepne misli Čeprav močni potresi v Sloveniji niso pogosti, nam zgodovina kaže, da so mogoči tudi zunaj območij, ki so potresno najbolj nevarna. Potres 28. avgusta 1840 je povzročil kar nekaj škode na območju severne in osrednje Slovenije. Dosegel je intenziteto VII EMS-98, makroseizmično ma-gnitudo smo ocenili na 5,0. Tretjega decembra 2012 se je v neposredni bližini (približno 7 km bolj vzhodno) zgodil potres (največja intenziteta v Sloveniji V EMS-98, lokalna magnituda 3,8), ki je bil najmočnejši dogodek v Sloveniji v preteklem letu. Zahvala Zahvaljujem se Christi Hammerl z dunajskega Centralnega inštituta za meteorologijo in geo-dinamiko (ZAMG), ki mi je posredovala članke iz Gratzer Zeitung. Za pomoč pri branju in prevajanju prispevkov iz nemških časopisnih virov se zahvaljujem Deani Potza. Potresi v Tuhinjski dolini leta 1840 63 Dodatek Prepisi in prevodi časopisnih člankov iz leta 1840. Carniolia, Laibach (Ljubljana) CA, 31. 08. 1840, št. 36, str. 144 (Montag) Mannigfaltiges (Ein Erdbeben.) Am 27. d. M. hatte in Laibach und, soviel bis zum 28.morgens bekannt wurde, im Umkreise von mehren Stunden ein dekwurdiges Ereignis statt, über welches wir, so weit es Laibach selbst betrifft, der Gefälligkeit des Herrn Johann Kersnik, Professors der Physik am hies. Lyceum, nachstehende Mitteilungen verdanken. Am bezeichneten Tage 5 Minuten nach ein Uhr Nachmittags, hörte man plötzlich ein dem Donner ähnliches, unterirdisches Getöse, welches von einem ganz eigenthumlichen, krachtenden Geräusche in der Atmosphäre und kaum merklichen Luftbewegungen begleitet war. Fast zu gleicher Zeit wurde der Erdbeben so gewaltig erschüttert, daß man sich hier, wo ähniche Erscheinungen eben nicht zu den großen Seltenheiten gehören, und z.B. ein eine nichtb unbeträchtliche aus dem Jahre 1836 noch in frischen Andenken ist, einer gleich heftigen Erdbewegung nich errinert. Es erfolgten mehre von Süd nach Nord gerichtete horizontale Schwingungen der oberen Bodenfläche mit so großer Geschwindigkeit und Intensität, daß man weder die Anzahl der Erdstöße richtig zu zählen, noch ihre Dauer nach einer genau angebbarer Zeit zu messen im Stande war. Das unheimliche Phänomen mag im Ganzen bei 4 Secunden gewährt haben. Am Barometer beobachtete man 27 Zoll 8 Linien, am Thermometer +20 Grad R. Südwest - , nordwärts, so wie im Zenith des Himmels wogten düstere Haufenwolken. Die Stärke der stattgegebenen Erderschütterung läßt sich aus den sie begleitenden Nebenustän-den ermessen. Im Frauenkloster-Kirchthurme schlug die große Glocke sehr vernehmlich an, ein Gleiches ereignete sich im Thurme der Pfarrkirche Maria Verkundigung; viele Glocken klangen in den Häusern, namentlich in den Gebäuden nähe der St. Jakobsbrücke un in der Wienerstraße, durcheinander; von Gestellen fielen leich labile Gegenstände zu Boden und gingen in Trummer, von Mauern und Zimmerdecken lößete sich an vielen Orten der Mörtelanwurf; mehre Gebäude erhielten bedeutende Risse, Ziegel flogen von den Dächern und Schornsteine stürzten zusammen. Einige wollen während des Erdbebens Schwefeldämpfe in der Atmosphäre und später deren Niederschlag am Boden und anderen Gegenständer wahrgenommen haben. Aus der Umgegend Laibach erfuhren wir bis zum 28., daß die Erderschütterung mit wenigstens gleicher Heftigkeit und gleichen Folgen in Görtschach, 1 %% Stunden westlich; in Lack, 2 %% Stunden westlich, in Lustthal, 2 Stunden östlich, in Stein, 3 Stunden, und in St. Oswald, ein Poste-nen nördlich von der Stadt, verspürt wurde, wie namentllich in dem letzteren Orte die Mauern des Posthäuser im Angesichte der zu Mittagessen versammelten, entsetzten Eilwagen-Passagiere zu wanken und augenblicklichen Einsturz zu drohen begannen, und krachend vor ihren Ohren in bedeutende Risse barsten. Einige wollen schon des Morgens in der Nähe von Lustthal, so wie in Laibach bald nach der großen Erderschütterung, ein kaum merkliches Beben des Bodens beobachtet haben. Auch in Triest und Cilli soll die Erderschütterung nicht minder verspürt werden sein. Ljubljana, 31. avgusta (Več o potresu.) Dne 27.t.m se je v Ljubljani, kolikor je bilo znano do jutra, zgodil omembe vreden dogodek, o katerem vemo samo - kar se nanaša na Ljubljano - zaradi prijaznosti gospoda Janeza Kersnika, profesorja fizike na tukajšnjem liceju, in njegovih obvestil. Na označeni dan, 5 minut po 1 uri popoldne je bilo slišati nenadoma grmenju podobno podzemeljsko hrumenje, ki ga je spremljalo čisto posebno pokajoče hreščanje v atmosferi in komaj zaznavno gibanje zraka. Skoraj istočasno so se tla tako mogočno stresla, da se ljudje tu, kjer podobni dogodki niso velika redkost in je na primer ne neznaten iz leta 1836 še v svežem spominu, tako močnega potresa ne spominjamo. Sledilo je več od juga na sever usmerjenih 64 I. Cecic horizontalnih nihanj zgornjega dela zemeljske površine s tako veliko hitrostjo in jakostjo, da ni bilo mogoče niti pravilno šteti števila potresnih sunkov, niti točno določiti časa trajanja. Nenavadni pojav je moral v celem trajati nekako štiri sekunde. Na barometru je bilo 27 col 8 črtic, na toplomeru 20° R. Jugozahodno in severno kot tudi v zenitu neba je bilo oblačno. Jakost nastalega potresa se more odmeriti po spremljajočih pojavih. V ženskem samostanu je v zvoniku udaril veliki zvon zelo znatno in podobno v cerkvi pri frančiškanih; mnogi zvonci so udarjali v hišah predvsem v okolici mosta pri sv. Jakobu in vseskozi po Dunajski cesti; s polic so leteli nestabilni predmeti na tla in se razbili, iz sten in stropov je na mnogih mestih odpadel omet; mnogo zgradb je dobilo opazne razpoke, opeka je letela s streh in dimniki so se podirali. Nekateri so baje med potresom opazili žveplene sopare v atmosferi in pozneje njihovo usedanje na tla in druge predmete. CA, 7. 09. 1840, št. 38, str. 151-2 (Montag) Weitere Mitteilungen Über die Erdschütterungen in hiesiger Gegend. Wir erfahren so eben aus verläßlicher Quelle, daß die Erderschütterung vom 27. v. m., über welche wir in Nr.36 dieses Blattes berichteten, um dieselbe Zeit auch im ganzen Bezirke Radmannsdorf verspürt worden ist. Beschädigungen jedoch sind nicht erfolgt, wenigstens bisher noch nicht bekannt geworden. In Krainburg waren die Erderschütterungen zu gleichen Zeit sehr stark, und dauerten 4-5 Secunden. Vor Ihrem Eintritte vernahm man ein fernem Rollen der Donners ähnliches Getöse; sowohl dieses Getöse als die darauf gefolgten Schwankungen nahmen die Richtung von Süden gegen Norden. Der Stand des Thermometers war auf 21 Grad R. In der Umgegend von Krainburg, namentlich im Orte Zirklach und auf dem Gute Thurn, soll das Erdbeben sehr heftig gewesen sein; im ersteren Orte sollen die Mauern der Kirche mehre Risse erhalten haben, und das auf einer Anhöhe stehende Schloß Thurn schwankte so stark, daß das Schwanken von außerhalb desselben gestandenen Knechten wahrgenommen wurde. Die Pfarrkirche St. Martin zu Untertuchein in Münkendorfer Bezirke hat durch dieses Erdbeben bedeutend gelitten, indem vier Gurten, welche dem Kuppelgewölbe zur Stütze dienen, mehre Spaltungen aufweisen, wodurch denn das Gewölbe selbst gefährdet erscheint. Dieses Gebrechen ist so geartet, daß es augenblickliche Vorsichten erfordette, um darin beim Gottesdienst noch in so lange abhalten zu können, bis die nöthigen Mittel zur vollen Herstellung des Kirchengebäudes werden angewendet werden. Aehnliche Vorsichten haben sich auch bei der stark gefährdeten Thorgewölbung als unerläßlich ausgewiesen. Die Umfangsmauern der Kirche sind an mehren Stellen, namentlich ober den Fenstern, gespalten, und der Thurm blieb, vorzüglich in seinen unteren Theilen, von Beschädigungen ebenfalls nicht frei. Die Pfarrkirche in Obertuchein hat bedenklich gelitten, nicht minder die Kirche in Motnig, dem letzten Pfarrorte des Tucheinerthales unweit der steierischen Grenze. In Stein selbst war das Erdbeben sehr heftig und ließ die Kirche nicht unversehrt. Mehre nahe gelegenen Schlösser sind auf bedrohliche Weise mitgenomen worden. In der ebengenannten Stadt hat man in der Nacht vom 29. auf den 30., dann am 30. v. M. um 6 Uhr morgens neuerliche Erderschütterungen, jedoch von geringen Belange, wahrgenommen. Da aber zur Zeit der letzteren die Gemeinde eben zu Gottesdienste in der Kirche versammelt, und die erschreckte Menge ihr Heil in der Flucht zu suchen bemüht war, so entstand ein so gewaltiges Volksgedränge, daß in demselben leider! mehre Menschen auf bedeutende Weise beschädigt wurden. Die Erdschütterung vom 27. v. M. hat auch, so eben erhaltener nachricht zu Folge, in Oberburg, Cillier Kreises, am Schloße und mehren anderen Gebäuden beträchliche Spuren zurückgelassen; und sich, soviel bis jetzt bekannt ist, längs der Poststraße in Steiermark bis Feistritz, eine Post von Marburg, erstreckt. Potresi v Tuhinjski dolini leta 1840 65 Hier in Laibach haben noch am 27. v. M. um halb zwölf Uhr nachts, dann am 2. l. M. um vier Uhr morgens und kurz vor Mittag minder bedeutende Erdstöße statt gefunden. Pravkar smo iz zanesljivega vira izvedeli, da je bil potres dne 27. p. m., o katerem smo že poročali v 36. številki, ob istem času čutiti v celotnem okrožju Radovljice. Poškodbe niso sledile oziroma do sedaj niso poznane. V Kranju so bili potresni sunki ob istem času zelo močni in so trajali 4-5 sekund. Pred njihovim nastopom je bilo iz daljave slišati hrup, podoben grmenju; tako hrup kot njemu sledeči sunki so bili v smeri od juga proti severu. Termometer je kazal 21 stopinj R. V okolici Kranja, namreč v krajih Cerklje na Gorenjskem in Gute Thurn naj bi bil potres zelo močan; v prvem kraju naj bi cerkveni zidovi dobili razpoke, višje stoječ grad Thurn pa se je tako majal, da je majanje opazil tudi zunaj pred le-tem stoječi hlapec. Farna cerkev Sv. Martina v Šmartnem v Tuhinju je utrpela precejšnjo škodo v tem potresu, saj so se oproge, ki služijo za podporo kupoli, na več mestih razcepile, zaradi česar se je zdelo, da je v nevarnosti celoten obok. Ta tegoba je bila takšna, da je bila potrebna precejšnja previdnost in v notranjosti maše ni bilo tako dolgo, da so bila uporabljena vsa sredstva za popravilo cerkvene zgradbe. Podobna previdnost se je izkazala za neizogibno tudi pri močno poškodovanem oboku stolpa. Zidovi cerkve so na večih mestih, namreč nad okni, popokani, in tudi stolp ni ostal, predvsem ne v svojem spodnjem delu, brez poškodb. Farna cerkev v Zgornjem Tuhinju je bila precej poškodovana, nič manj niti cerkev v Motniku, zadnjih dveh krajih nedaleč od štajerske meje. V Kamniku samem je bil potres zelo močan in cerkve ni pustil nepoškodovane. Več bližnjih gradov je bilo ogroženih. V zgoraj omenjenem mestu je bilo v noči z 29. na 30. ter potem 30. ob 6. uri zjutraj čutiti nove potresne sunke, vendar v bolj blagi obliki. Ker pa so bili ob času zadnjega župljani zbrani pri maši v cerkvi in se je prestrašena množica trudila zbežati na prosto, je prišlo do velikega prerivanja, v katerem je žal! več ljudi dobilo precejšnje poškodbe. Potres dne 27. prejšnega meseca je glede na poročila tudi v Gornjem Gradu, celjski okoliš, na gradovih in številnih zgradbah pustil opazne posledice in se je, kolikor je znano, širil vzdolž Poststrasse ulice do Bistrice, mariborski okoliš. Tu v Ljubljani so se manj pomembni potresni sunki zgodili še 27. prejšnjega meseca ob pol polnoči ter 2. t. m. ob štirih zjutraj in malo pred poldnevom. CA, 11. 09. 1840, št. 39, str. 155-6 (Freitag) Kleine Landeskronik (Das Erdbeben von 27. v. M.) hat in den Steineralpen, 5 Stunden nördlich von Laibach, nach der Aussage der in den dortigen Holzschlägen arbeitenden Holzknechte so furchtbar getobt, daß sie sich, dem unfehlbaren Einstürze der vor und neben ihnen wankenden, riesigen Gebir-gsmassen entgegensehend, in Todesangst zu Boden warfen und ihre Ende erwarteten. Wirklich sollen sich mitunter hausgroße Felsstücke donnernd losgelöst haben und zerbröckelnd längs der Felsenwände in die Abgründe gestürzt sein. Von Verunglückungen ist Niches zu hören. - Mala deželna kronika Potres dne 27. dne prejšnjega meseca je bil v Kamniških Alpah, 5 ur severno od Ljubljane, po pripovedovanju tamkajšnjih les obdelujočih lesarskih hlapcev, tako močan, da so se, boječ se zrušenja pred in poleg njih stoječih hribov, v smrtnem strahu vrgli na tla in čakali na svoj konec. V resnici naj bi se bili odlomili kosi skal, veliki kot hiše in se grmeč kotalili v dolino. O ponesrečenih ni bilo nič slišati. Mannigfaltiges (Karlstadt in Kroatien) ist, wie uns so eben berichtet wird, durch das Erdbeben von 27. v. M. ebenfalls heimgesucht worden. Dasselbe war von einer eigenen rauchenden und pfeifenden 66 I. Cecic Bewegung der Luft begleitet, mehre Gegestände fielen um, und einige schlechten Mauern bekamen Sprünge. Razno (Karlovac na Hrvaškem) je tudi, kolikor je bilo poročano, v potresu dne 27. prejšnjega meseca, doletel potres. Spremljalo ga je kadeče in žvižgajoče gibanje zraka, več predmetov je popadalo in slabši zidovi so popokali. CA, 28. 09. 1840, št. 44, str. 176 (Montag) Kleine Landeschronik (Neuerliches Erdbeben.) Laibach am 21. September 1840, 10 Uhr Abends. Als es eben auf der Schloßbergthürme 10 Uhr schlug, vernahm man nach dem achten Schalg von der Ferne mit einer außerordentlichen Geschwindigkeit nahe an der Erdbebenfläche sich nähernden, schwachen, fortrollenden Donner, welcher dem Nachtönen einer angeschlagenen großen Trommel glich. Gleich darauf, beim zehnten Anschlagen der Glocke, verspürte man eine heftige, wiegende Bewegung, - so wenigstens gestaltete sie sich in meiner Wohnung, im ersten Stockwerke eines Gebäudes nahe am Schauspielhause, auf gebretertem Boden, - die von einer gleichzeitigen starken Erder-schüterung herrührte, deren Richtung jener von 27. v. M. beinahe gleich angenommen werden kann. Das Knarren der Thürflügel und das Rasseln der Fenstertafeln währte bei 3 Secunden, das sehr laute Geklirre der porzellanenen und gläßernen Geschirre noch länger. Das Barometer stand bei 27 Zoll 6 Linien, das Thermomter +14 °R. Johann Kersnik, professor der Physik am k. k. Lyceum Vor der Hand wissen wir, dass diese Erschütterung in allen Theilen der Stadt auf gleiche Weise verspurt wurde. Mala deželna kronika (Nedavni potres.) Ljubljana, 24.septembra 1840, ob 10.uri zvečer. Ko je na grajskem zvoniku ravno odbijalo 10, se je pri 8. udarcu zvona iz daljave z izredno hitrostjo pri tleh zaslišalo šibko, vendar bližajoče se grmenje, ki je spominjalo na bobne. Takoj za tem pri 10. udarcu zvona, je bilo začutiti močno, nihajoče gibanje - vsaj tako se je čutilo v mojem stanovanju, v prvem nadstropju zgradbe v bližini gledališča, na lesenih tleh - ki je bilo zelo podobno in v isti smeri kot potresni sunek dne 27. prejšnjega meseca. Škripanje vrat in žvenketanje oken je trajalo 3 sekunde, glasen ropot porcelanskega in steklenega posodja pa še dlje. Barometer je kazal 27' 6"', termometer pa +14 °R. Johann Kersnik profesor fizike na c. k. liceju Glede na ustno izročilo je bilo to tresenje čutili v vseh delih mesta na enak način. Der Adler, Wien (Dunaj) DA 4. 09. 1840 št. 211 str. 2 Klagenfurt, 27. August (Erderschütterung.) Mittags 1 Uhr 5 Minuten, verspürten wier hier ein Erdbeben, welches mehrere Sekunden dauerte, dessen Schwingungen von Nordwest nach Südost gingen, und welches von einem dumpfen Gerolle begleitet wad. Der Himmel war umwölkt und die Luft schwül. Das Thermometer stand auf 19 % ° Reaumur. Das Barometer hatte 27,10,7 P. M. Nach 10 Minuten wiederholte sich der Erdstoß, doch in einem viel geringern Grade - Bisher eingelangten Berichten zu Folge wurde diese Erderschütterung auch in Völkermarkt, Hollenburg, Ebenthal und den ganzen nähern Umgebung unserer Stadt mit gleicher Heftigkeit empfunden. Potresi v Tuhinjski dolini leta 1840 67 Celovec, 27. avgusta (Potres.) Opoldne ob l.uri in 5 minut smo tukaj začutili potres, ki je trajal več sekund, katerega valovi so bili v smeri od severozahoda proti jugovzhodu in ki ga je spremljalo zamolklo bobnenje. Nebo je bilo oblačno in ozračje soparno. Termometer je kazal 19 V2° Reaumurja, barometer pa 27,10,7. Po 10 minutah se je potres ponovil, vendar v precej šibkejši stopnji. - Glede na do sedaj prispela poročila so potres z enako močjo čutili tudi v Völkermarktu, Hollenburgu, Ebenthalu in vsej bližnji okolici našega mesta. DA 5.09.1840 št. 212 str.1 Laibach, 31. August (Näheres über das Erdbeben.) Am 27. l. M. hatte in Laibach und, soviel bis zum 28. morgens bekannt wurde, im Umkreise von mehreren Stunden ein denkwürdiges Ereignis Statt, über welches wir so weit es Laibach selbst betrifft, der Gefälligkeit des Herrn Johann Kersnik, Professors der Physik am hies k.k. Lyceum, nachstehende Mittheilungen verdanken. An den bezeichneten Tage 5 Minuten nach 1 uhr Nachmittags, hörte man plötzlich ein dem Donner ähnliches, unterirdisches Getöse welches von einem ganz eigenthümlichen, krachtenden Geräusche in der Atmosphäre und kaum merklichen Luftbewegungen begleitet war. Fast zu gleicher Zeit wurde der Erdbeben so gewältig erschüttert, daß man sich hier, wo ähnliche Erscheinungen eben nicht zu den großen Seltenheiten gehören, und z. B. eine nicht unbeträchtliche aus dem Jahre 1836 noch im frischen Andenken ist, einer gleich heftigen Erdbewegung nicht erinnert. Es erfolgten mehrere von Süd nach Nord gerichtete horizontale Schwingungen der oberen Bodenfläche mit so großer Geschwindigkeit und Intensität, daß man weder die Anzahl der Erdstöße richtig zu zählen, noch ihre Dauer nach einer genau angebbaren Zeit zu messen im Stande war. Das unheimliche Phänomen mag im Ganzen bei 4 Sekunden gewährt haben. Am Barometer beobachtete man 27 Zoll 8 Linien, am Thermometer +10 Grad R. Südwest, nordwärts, so wie im Zenith des Himmels wogten düftere Haufenwolken. Die Stärke der stattgehabten Erderschütterung läßt sich aus den sie begleitenden Nebenumständen ermessen. Im Frauenkloster-Kirchturme schlug die große Glocke sehr vernehmlich an, ein gleiches ereignete sich im Thurme der Pfarrkkirche Maria Verkündigung; viele Glocken klangen in den Häusern, namentlich in den Gebäuden der St. Jakobsbrücke und in der Wienerstraße, durcheinander; von Gestellen fielen stabile Gegenstände zu Boden und gingen in Trümmer, von Mauern und Zimmerdecken lösete sich an vielen Orten der Mörtelanwurf; mehre Gebäude erhielten bedeutende Riffe, Ziegel flogen von den Dächern und Schornsteine stürtzten zusammen. Einige wollen während des Erdbebens Schwefeldämpfe in der Atmosphäre und später deren Niederschlag am Boden und anderen Gegenständen wahrgenommen haben. Aus der Umgegend Laibachs erfuhren wir bis zum 28., daß die Erderschütterung mit wenigstens gleicher Heftigkeit und gleichen Folgen in Görtschach, 1 %% Stunden, in Lack, 2 %% Stunden westlich, in Lussthal, 2 Stunden östlich in Stein, 3 Stunden, und in St.Oswale, 1 Posten nördlich von der Stadt verspürt wurde, wie denn namentlich in dem letzterem Orte die Mauern des Posthauses in Angesichte der zu Mittagsessen versammelten, entsetzten Eilwagen Passagiere zu wanken und augenblicklichen Einsturz zu drohen begannen, und trachend vor ihren Ohren in bedeutende Risse barsten. Einige wollen schon des Morgens in der Nähe von Lassthhal, so wie in Laibach bald nach der großen Erderschütterung ein kaum merkliches Beben des Bodens beobachtet haben. Auch in Tri-est und Cilli soll die Erderschütterung nicht minder verspürt worden sein. St. Lorenzen in der Wüßte, 28. Aug. (Erdbeben.) Am 27. August verspürte man zu St. Lorenzen in der Wüßte, Marburger Kreises in Steiermark, ein heftiges Erdbeben, welches ungefäht 10 Sekunden dauerte. Dasselbe hatte die Richtung von Osten nach Süden, und wurde von einem heftig donnernden Getöse begleitet, welches einem rollenden Wagen glich. Die Fenster klirrten, die Schränke und Kästen schwankten; die Leute eilten erschreckt auf die Gasse; jedoch hat sich bis nun keine Beschädigung an den Gebäuden gezeigt. Der Himmel war bewölkt und das Barometer zeigte auf 4 Grad oben dem Sterne. 68 I. Cecic Windischgrätz, 27. Aug. (Erdbeben.) Am 27.August um 1 Uhr 5 Minuten Mittags wurde in Windischgrätz eine heftige wellenförmige Erderschütterung in der Richtung von Nordost nach Südwest verspürt, die drei und eine halbe Secunde dauerte. Dieses Phänomen brachte bei den Menschen einen panischen Schrecken hervor, und jeder suchte - einen zweiten Erdstoß befürt-chtend - das Freie. Meubeln wurden verrückt, einige umgestürzt, und schwache Mauern bekamen Sprünge. In der Kirche St. Ullrich außer Windischgrätz haben die Gewölbe starken Schaden genommen, und an der Hauptpfarre St. Martin ertönten heftig die Glocken. Das Reaumur'sche Thermometer zeigte 18 Grade. Der Himmel war rein und kein Lüftchen wehte. In den vorhergegangenen 3 Tagen war die Hisse drückend. Diese Naturerscheinung muß in hieriger Gegend zu den Seltenheiten gezählt werden. Ljubljana, 31. avgusta (Več o potresu.) Dne 27.t.m se je v Ljubljani, kolikor je bilo znano do jutra, zgodil omembe vreden dogodek, o katerem vemo samo - kar se nanaša na Ljubljano - zaradi prijaznosti gospoda Janeza Kersnika, profesorja fizike na tukajšnjem liceju, in njegovih obvestil Na označeni dan, 5 minut po 1 uri popoldne je bilo slišati nenadoma grmenju podobno podzemeljsko hrumenje, ki ga je spremljalo čisto posebno pokajoče hreščanje v atmosferi in komaj zaznavno gibanje zraka. Skoraj istočasno so se tla tako mogočno stresla, da se ljudje tu, kjer podobni dogodki niso velika redkost in je na primer ne neznaten iz leta 1836 še v svežem spominu, tako močnega potresa ne spominjamo. Sledilo je več od juga na sever usmerjenih horizontalnih nihanj zgornjega dela zemeljske površine s tako veliko hitrostjo in jakostjo, da ni bilo mogoče niti pravilno šteti števila potresnih sunkov, niti točno določiti časa trajanja. Nenavadni pojav je moral v celem trajati nekako štiri sekunde. Na barometru je bilo 27 col 8 črtic, na toplomeru 20° R. Jugozahodno in severno kot tudi v zenitu neba je bilo oblačno. Jakost nastalega potresa se more odmeriti po spremljajočih pojavih. V ženskem samostanu je v zvoniku udaril veliki zvon zelo znatno in podobno v cerkvi pri frančiškanih; mnogi zvonci so udarjali v hišah predvsem v okolici mosta pri sv. Jakobu in vseskozi po Dunajski cesti; s polic so leteli nestabilni predmeti na tla in se razbili, iz sten in stropov je na mnogih mestih odpadel omet; mnogo zgradb je dobilo opazne razpoke, opeka je letela s streh in dimniki so se podirali. Nekateri so baje med potresom opazili žveplene sopare v atmosferi in pozneje njihovo usedanje na tla in druge predmete. Do 28. smo izvedeli, da so bili v okolici Ljubljane potresi z najmanj enako intenzivnostjo in enakimi posledicami v Goričanah, 1 V ure; v Škofji Loki, 2 V ur zahodno; v Dolu pri Ljubljani, 2 uri vzhodno, v Kamniku, tri ure občuteni; in v Šentožboltu, eno pošto severno od mesta, ko so ravno sedli h kosilu za zidovi Poštne hiše. Za zidove v poslovni stavbi pošte se je zdelo, da se bodo podrli; pokali so v ušesih gostov, zbranih pri kosilu - nastajale so razpoke. Nekateri so že zjutraj čutili komaj zaznavno tresenje tal v bližini Dola pri Ljubljani, enako kot v Ljubljani. Tudi v Trstu in Celju naj ne bi nič manj čutili tresenja tal. Lovrenc na Pohorju, 28. avgusta (Potres.) 27. avgusta je bilo čutiti močan potres v Lovrencu na Pohorju, mariborski okoliš na Štajerskem, ki je trajal 10 sekund v smeri od vzhoda proti jugu, ki ga je spremljalo gromko bobnenje,kot bi se prevračal voz. Okna so žvenketala, omare in škatle so nihale, prestrašeni ljudje so hiteli na ulice, ni pa videti poškodb na stavbah. Nebo je bilo oblačno in barometer je kazal 4 stopinje nad zvezdo. Slovenj Gradec, 27. avgust (Potres.) 27. avgusta ob 5 minut čez 1 uro opoldne je bilo v Slovenj Gradcu čutiti močno tresenje zemlje v obliki valov v smeri severovzhoda proti jugozahodu, ki je trajalo tri in pol sekunde. Ta pojav je pri ljudeh povzročil paničen strah in vsi so iskali - v strahu pred drugim potresnim sunkom - pot na prosto. Pohištvo se je premikalo, v nekaterih primerih prevrnilo, v šibkejših stenah so nastale razpoke. V cerkvi Sv. Ulrika izven Slovenj Gradca so bili močno poškodovani oboki, v glavni farni cerkvi Sv. Martina [Šmartno pri Slovenj Gradcu] so močno zvonili zvonovi. Reaumirjev termometer je kazal 18 stopinj. Nebo je bilo jasno in brez vetra. V zadnjih 3 dneh je bila vročina težka. Ta naravni pojav lahko v tukajšnji okolici označimo za redkost. DA 7. 09. 1840 št. 213 str. 2a Venedig, 27. August (Erdbeben.) Während die Herren dr. Pegher, Professor der Physik am k. k. Lyceum zu Zara, Antonio Rosetti, Maschinist von Turin, und Alessandro Lattis in dem k. k. Potresi v Tuhinjski dolini leta 1840 69 physikalischen Kabinet, im Verein mit unserm Professor der Physik die Polarisation des Lichtes beobachteten, wurde ein Erdbeben bemerkt, welches um 12 Uhr 52 Minuten Mittags anfing und 5 Secunden dauerte. Die Bewegung war wellenförmig und in der Richtung von Süden nach Norden, wie aus des oscillierenden Bewegung verschiedener Maschinen zu ersehen war. Das Barometer zeigte 28 Zoll 4 Linien und das Thermometer 249/10 Grade der hundertstelligen Skala. Die Atmosphäre war teilweise bedeckt. Benetke, 27. avgusta (Potres.) Medtem ko so gospodje dr. Pegher, profesor fizike na cesarsko-kraljevskem liceju, Antonio Rosetti, strojnik iz Torina, in Alessandro Lattis opazovali polarizacijo svetlobe v cesarsko--kraljevskem fizikalnem kabinetu, je bilo ob 12. uri in 52. minut čutiti potres, ki je trajal 5 sekund. Gibanje je bilo valovito, v smeri od juga proti severu in iz različnih smeri, kot je bilo razbrati iz oscilirajočega gibanja različnih naprav. Barometer je kazal 28 col 4 črtice in termometer 249/10 stopinj na stodelni skali. Ozračje je bilo delno oblačno. DA 7. 09. 1840 št. 213 str. 2b Agram, 2. Sept. (Erdbeben.) Am 27. v. M. Mittags, 4 Minuten vor 1 Uhr ward hier ein heftiger Erdstoß verspürt. In der ziemlich heiteren Atmosphäre waren, außer einer drückender Schwüle, eben keine besonderen Veränderungen bemerkbar: das Thermometer zeigte 20°R, das Barometer 28' 5''' 6'''. - Auch von mehreren Orten der Umgegend, als von Paukovecz, Petrinia, Glina, Topu-sko u.a., laufen Nachrichten über diese, mit geringen Differenzen, welche nur in verschiedenen Gange der Uhren liegen können, zur selben Zeit bemerkte Erderschütterungen ein. (Agramer Z.) Zagreb, 27.avgust (Potres.) 27. avgusta opoldne, 4 minute pred 1. uro, je bilo tukaj čutiti močan potres. V precej jasnem ozračju ni bilo, razen hude sopare, opaziti nobenih sprememb: termometer je kazal 20 stopinj R, barometer 28' 5"'6"'. - Tudi iz več krajev v okolici, kot v Paukovec, Petrinja, Glina, Topusko idr.; poročajo o opaženem tresenju tal; z manjšimi razlikami, ki jih je pripisati različnim nastavitvam ur. (Agramer Z.) DA 7. 09. 1840 št. 213 str. p. 2c (Erdbeben.) Am 27. August gegen 1 Uhr Nachmittags wurde in dem Dorfe Boshakovo und Lossnitz bei Möttling ein heftiges Erdbeben verspürt. Es folgten in der Richtung von Süden nach Norden drei Erdstöße nach einander, die sich jedoch nur auf eine kleine Strecke Landes zu beschränken schienen, weil die nächste Umgebung hiervon nichts verspürt hatte. Die Bewegung war wellenformig und die Dauer ungefähr 4 Sekunden. (Potres.) 27. avgusta proti 1. uri popoldne je bilo v krajih Božakovo in Losniz pri Metliki čutiti močan potres. En za drugim so si sledili trije potresni sunki v smeri od juga proti severu, za katere pa se zdi, da so bili omejeni samo na manjšem delu zemlje, ker jih v bližnji okolici niso opazili. Gibanje je bilo valovito in je trajalo približno 4 sekunde. DA 7. 09. 1840 št. 213 str. 2d Laibach, 31. August (Neueres Erdbeben.) Nach dem Berichte eines Augenzeugen wurde in Stein gestern um 6 Uhr Morgens ein starkes Erdbeben verspürt. Die Pfarrgemeinde, die eben beim Frühgottesdienste versammelt war, hatte eine jammer- und angstvolle Zeit zu bestehen. Die Kirchenmauer, welche bei dem Erdbeben von 27. d. M. schon etwas litt, vermehrte die Für-cht vor dem Einsturze der Kirchenschiffes; daher entstand ein so großes Volksgedränge, daß die Ausgänge der Kirche durch die Volksmasse verstopft wurden, und so mehrere Personen bedeutenden Schaden nahmen. (Laib. Z.) Ljubljana, 31. avgust (Nov potres). Po poročilih očividcev je bil 30. avgusta ob 6. uri zjutraj v Kamniku občuten močan potres. Župljani, zbrani ob zgodnji maši, so prestali čas poln strahu. Cerkvena stena, ki je 70 I. Cecic bila nekoliko prizadeta v potresu 27. tega meseca, je povečala strah od porušitve cerkve, kar je izzvalo prerivanje med ljudmi. Množica je zamašila izhode iz cerkve in več ljudi je bilo poškodovanih. (Laib. Z.) DA 7. 09. 1840 št. 213 str. 2e Arriach, im Villacher Kreise, 27. August (Erdbeben.) Heute Mittags 8 Minuten nach 1 Uhr verspürte man hier eine heftige Erderschütterung. In ungefähr einer Minute erfolgten von Nordwest nach Südost vier sehr starke, wellenförmige Erdstöße, welche alle Bewohner der hiesigen Gegend, besonders in Arriach, in Furcht und Schrecken setzten, so zwar, das viele aus den Gebäuden liefen. Die Dächer dröhnten, die Fenster klirrten und eine Thurmglocke schlug an. Arbeiter, welche eben bei der Ernte auf dem Felde beschäftigt waren, warfen sich vor Furcht und Verwirrung auf die Erde nieder. Das Barometer zeigte 20° R, die Atmosphäre war schwul und der Himmel mit leichten Wolken überzogen. - Ähnliche Berichte über dieses Erdbeben, kamen ferners der Redaktion aus Zwischenwässern, Straßburg und Althofen, in Klagenfurter Kreise, zu, die aber anßer den bereits mitgetheilten, keine besonderen Bemerkungen erhielten. (Klagenf. Z.) Arriach, okrog Beljak, 27. avgust. Danes opoldne 8 minut čez 1. uro je bilo čutiti močan potres. V približno eni minuti so si od severozahoda proti jugovzhodu v valovih sledili štirje zelo močni potresni sunki, ki so jih čutili vsi prebivalci območja, zlasti v Arriachu tako zelo, da so v strahu in grozi tekli iz stavb. Tresle so se strehe, žvenketala okna in zazvonil zvon v zvoniku. Delavci, ki so bili zaposleni z žetvijo na polju, so se v strahu in zmedi vrgli na tla. Barometer je kazal 20° R, ozračje je bilo soparno in nebo je bilo rahlo prekrito z oblaki. Podobna poročila o tem potresu so prišla iz redakcij v krajih Zwischenwässern, Strasbourg in Althofen iz Celovškega okrožja, vendar razen že povedanega niso vsebovala nobenih posebnih opomb. (Klagenf. Z.) Grätzer Zeitung, Graz (Gradec) GZ 31. 08. 1840 št. 139 (Montag) St. Oswald in Krain. Am 27. d. M. langte ich auf einer Reise nach Illyrien nach Steiermark in dem Orte St. Oswal-dan, welche ca. 300° über die Meeresfläche erhöht ist, und wo sich mehr denn 30 Passagiere eingefunden haben. Kaum war das Mittagsmahl beendigt, als sich um 1 Uhr 10 Minuten ein dumpfes Getöse wahrnehmen ließ, welches in nordsüdlicher Richtung vorwärts zu schreiten schien. Diesem Getöse folgte auf dem Fuß in derselben Richtung ein so heftiges Erdbeben, daß sich weder jemand unter den Passagiers noch unter den älteren Bewohnern von St. Oswald und der nächsten Poststation erinnern konnte, eine so schauervolle Erscheinung erlebt zu haben. Die Einrichtungsstücke in den Speisezimmern wurden in eine heftige, beutelnde Bewegung versetzt, das Geschirr klirrte, und das Postgebäude fing derart zu schwanken an, daß der auf der Chaussee befindliche Conducteur dessen Einsturz besorgte, und die Nebenstehenden zur Entfernung und Rettung aufforderte. Die im ersten Stockwerke befindlichen Gäste wurden von einem panischen Schrecken ergriffen, einige Frauenspersonen verloren gänzlich die Besinnung und nur wenige Passagiere vermochten sich zu fassen, eine Zufluchtsstätte unter den Türschwellen der Speisezimmer zu suchen. Ich selbst wähnte, unter dem Schutte des Postgebäudes von St. Oswald meine Grabstätte gefunden zu haben. Doch die Vorsehung hat es anders beschlossen; denn das Gebäude blieb, ungeachtet der heftigen Erschütterungen, bis auf mehrere Sprünge unverletzt stehen. Potresi v Tuhinjski dolini leta 1840 71 Nach beinahe 4 Minuten verschwand das schauervolle und bisher unerklärliche Schauspiel der Natur, ohne wiederzukehren, und die Todesangst verließ allmählich das erblaßte Antlitz und das Zittern der Glieder der Anwesenden. Als ich mich vom ersten Schrecken etwas erholte, verfügte ich mich zu den Pfarrer in St. Oswald, Herrn Lucas Predovnik, um über den Stand der meteorologischen Instrumente Aufschluß zu erhalten. Das Barometer stand auf 27'7'', und erlitt, nach der Aussage des Herrn Predovnik, keine Veränderung; die Temperatur betrug 191/2°R und die Windrose zeigte einen sanften Nordostwind an. Den Tag vorher fiel ein unbedeutender Regen, und in der Richtung nach Nordost wurde um 8 Uhr Abends ein bedeutendes Wetterleuchten wahrgenommen. Den 27. stiegen an mehreren Orten des Horizontes Gewitterwolken auf; allein es ließ sich weder ein Blitzen noch ein Donnern wahrnehmen, und die gewöhnlichen Vorboten heftiger Erdbeben fehlten, bis auf das unmittelbar vorangehende Getöse, gänzlich. Ich suchte auf der Route von St. Oswald bis Grätz nähere Erkundigungen über dieses Erdbeben einzuholen, und erfuhr hierüber folgendes: In Franz trat das Erdbeben nach 1 Uhr ein, und war in der Art heftig, daß nicht nur die Kirche eben so wie in St. Oswald, sondern auch andere Gebäude, namentlich das große, von der Kirche östlich gelegene Haus, bedeutend beschädigt wurden. In weiterer, nördlicher Richtung nahm die Intensität der Art ab, daß in der Poststation „Windischfeistritz" kaum Spuren eines Erdbebens wahrgenommen werden konnten. Zu Grätz soll, nach der Aussage mehrerer unterrichteter Personen, nach 1 Uhr Mittags ein schwaches Erdbeben stattgefunden haben. Grätz, den 28. August 1840 Dr. F. X. Hlubek, Professor am St. Joanneum Šentožbolt na Kranjskem. 27. t. m sem na potovanju proti Iliriji prispel na Štajersko v mesto Šentožbolt, ki je približno 300 m nad morsko gladino, in kjer se je zbralo več kot 30 potnikov. Komaj smo zaključili s kosilom, ko je bilo ob enih in 10 minut zaslišati zamolklo bobnenje v severno--južni smeri. Temu hrupu je sledil v isti smeri silovit potres, kot ga ne pomnijo ne potniki, niti najstarejši prebivalci Šentožbolta, niti nihče na poštni postaji. Pohištvo v jedilnicah se je premikalo, pribor je žvenketal, poštna zgradba se je zibala na način, da se je zdelo, da se bo zrušila in so se zraven stoječi premaknili stran, da bi se rešili. Gostje, ki so se nahajali v prvih nadstropjih, so bili v paničnem strahu, nekateri ženski osebki so popolnoma izgubili razsodnost in le redki so bili tako prisebni, da so poiskali zavetje pod podboji vrat v jedilnicah. Tudi sam sem mislil, da bom v tej poštni zgradbi v Šentožboltu našel svoj grob. Toda namenjeno je bilo drugače: stavba je kljub močnim potresnim sunkom obstala le z manjšimi poškodbami. Do zdaj nepojasnjena igra narave se je končala po skoraj 4 minutah, smrtni strah je popustil in okončine bledih navzočih so nehale trepetati. Ko sem si malo opomogel od prvega šoka, sem se pri župniku Šentožbolta, g. Lucasu Predovniku, pozanimal o stanju meteoroloških instrumentov. Barometer je kazal 27'7" - po izpovedi g. Predovnika brez sprememb, termometer pa 19 1/2 °R, vetrokaz je nakazoval na blag severovzhodni veter. Dan prej je padal nepomemben dež, v smeri proti severovzhodu pa se je zvečer ob 8. 72 I. Cecic uri bliskalo. Dne 27. so se v več krajih na horizontu pojavili nevihtni oblaki, običajni predhodniki močnih potresov pa so manjkali, razen bobnenja neposredno pred samim potresom. Na poti od Šentožbolta proti Grazu sem iskal dodatne informacije o tem potresu in pri tem izvedel naslednje: Na Vranskem je bil potres ob 1. uri in je bil tako močan, da je bila poškodovana ne samo cerkev, tako kot v Šentožboltu, temveč tudi druge zgradbe, tudi velika hiša vzhodno od cerkve. V severni smeri je intenziteta popustila, na poštni postaji Slovenska Bistrica skoraj niso opazili potresa. V Grazu naj bi po izjavah več poučenih ljudi, prišlo do šibkega potresa po 1. uri opoldne. Graz, 28. avgusta 1840 Dr. F. X. Hlubek, profesor na St. Joanneum GZ 1. 09. 1840 št. 140 (Dienstag) Erdbeben. St. Lorenzen in der Wüste am 28. August 1840 Am 27. August d. J. verspürte man zu St. Lorenzen in der Wüste, Marburger Kreises in Steiermark, um 1 Uhr Nachmittags ein heftiges Erdbeben, welches ungefähr 10 Sekunden dauerte. Dasselbe hatte die Richtung von Osten nach Süden, und wurde von einem heftig donnernden Getöse begleitet, welches einem rollenden Wagen glich. Die Fenster klirrten; die Leute eilten erschreckt auf die Gasse; jedoch hat sich bis nun keine Beschädigung an den Gebäuden gezeigt. Der Himmel war bewölkt, und das Barometer zeigte auf 4 Grad ober dem Sterne. Windischgrätz am 28. August 1840 Am 27. August d. J. um 1 Uhr 5 Minuten wurde in Windischgrätz eine heftige wellenförmige Erderschütterung in der Richtung von Nordost nach Südwest verspürt, die drei und eine halbe Sekunde dauerte. Dieses Phänomen brachte bei den Menschen einen panischen Schrecken hervor, und jeder suchte - einen zweiten Erdstoß befürchtend - das Freie. - Möbeln wurden verrückt, einige umgestürzt, und schwache Mauern bekamen Sprünge. In der Kirche St. Ulrich außer Windischgrätz haben die Gewölbe starken Schaden genommen, und an der Hauptpfarre St. Martin ertönten heftig die Glocken. Das Reaumur'sche Thermometer zeigte 18 Grade. Der Himmel war rein, und kein Lüftchen wehte. In den vergangenen 3 Tagen war die Hitze drückend. Diese Naturerscheinung muß in hiesiger Gegend zu den Seltenheiten gezählt werden. Laibach, am 27. August. Um 5 Minuten nach 1 Uhr Nachmittags hörte man ein dem Rauschen des Sturmwindes ähnliches Getöse, auf dieses folgten unmittelbar sehr bemerkbare horizontale Erdstöße oder Schwankungen, die bis 5 Sekunden anhielten. Ihre Richtung ging von Süd nach Nord. Das Barometer stand von auf 27 Zoll 9 Linien, das Thermometer auf 21 Grad R im Schatten, und am Himmel schwebten zahlreiche Haufen Wolken. Nähere Details über dieses für hiesige Gegend nicht unbedeutende Erdbeben werden wir nachträglich liefern. Potres. Lovrenc na Pohorju dne 28.avgusta 1840 Dne 27.avgusta t.l. je bilo v Lovrencu na Pohorju, mariborski okoliš, ob 1. uri popoldne čutiti močan potres, ki je trajal približno 10 sekund v smeri od vzhoda proti jugu in ga je spremljalo močno bobnenje, podobno prevračajočemu vozu. Okna so žvenketala, ljudje so prestrašeni hiteli na ulice, niso pa se pokazale nobene poškodbe na stavbah. Nebo je bilo oblačno in barometer je kazal 4 stopinje nad zvezdo. Potresi v Tuhinjski dolini leta 1840 73 Slovenj Gradec, 28. avgusta 1840 Dne 27. avgusta 1.l. ob 1. uri in 5 minut je bilo v Slovenj Gradcu v valovih čutiti močne potresne sunke v smeri od severovzhoda proti jugozahodu, ki so trajali tri in pol sekunde. Ta pojav je ljudi panično prestrašil, v strahu pred ponovnim potresnim sunkom so bežali na prosto. - Pohištvo se je premikalo, v nekaterih primerih prevrnilo, na šibkejših stenah so se pojavile razpoke. V cerkvi Sv. Ulrika zunaj Slovenj Gradca so bili poškodovani zidovi, v glavni fari Sv. Martina so močno zvonili zvonovi. Termometer je kazal 18 stopinj R. Nebo je bilo jasno in brez vetra. V preteklih treh dneh je bilo vroče in soparno. Ta naravni pojav lahko v tukajšnji okolici označimo kot redkost. Ljubljana, 27. avgusta. Ob 5 minut čez l.uro popoldne je bilo slišati hrup, podoben viharnemu vetru, čemur so sledili zelo opazni potresni sunki ali valovanja, ki so trajali do 5 sekund. Smer je bila od juga proti severu. Barometer je kazal 27' 9", termometer pa 21 stopinj R v senci, na nebu so plavali številni oblaki. Podrobnosti o tem, za ta okoliš ne nepomembnem potresu, bomo sporočili naknadno. Illyrisches Blatt, Laibach (Ljubljana) IB 3. 09. 1840 št.36 str. 178-180 Erdbeben. Das Erdbeben besteht zuweilen aus horizontalen Schwankungen, die nach einer gewissen Gegend hingehen, zuweilen empfindet man Stöße, die von unten nach oben gerichtet zu sein scheinen. Diese Schwankungen und Stöße dauern gewöhnlich nur einige Secunden, manchmal aber auch viele Minuten, allein sie kommen nach einige Zeit wieder, und zuweilen wird die Gede oft nach einigen Monaten, oder nach ein paar Jahren wieder ganz ruhig. Die Erdbeben sind zuweilen nur schwach und sehr eingeschränkt, so daß man sie nur in einem Theile einer etwas großen Stadt, und in dem andern gar nicht, oder doch viel schwächer empfindet; öfter aber erstrecken sie sich über eine erstaunliche Weite und alsdann pflanzen sie sich mit unglaublicher Geschwindigkeit fort. So hat man das Erdbeben, welches den 1. November 1755 Lissabon zerstörte, von Afrika bis Grönland wahrgennomen, und fast allenthaben in selben Zeitpunkte, in welchen es in Lissabon am heftigsten war, obgleich es an den von Lissabon sehr weit entfernten Orten nur sehr schwach empfunden wurde. Überdies pflanzen sich die Erdbeben durch Flüsse und Meere fort. Die Schiffe auf dem Meere werden durch sie eo erschüttert, wie Gebäude auf dem festen Lande, ja es scheint oft, als wollten ihre Theile auseinander gehen; die Kanonen springen von den Lafetten, die Seile zerreisen. Nicht allzeit verursachen die Erdbeben Schaden, oft aber sind ihre Wirkungen auch sehr fürchterlich. Die Thürme und Schornsteine sind diejenigen Theile der Gebäude, welche durch sie am ersten einstürzen. Sie zerreisen die festesten Mauern, und überhaupt sind hohe und schwere Gebäude bei Erdbeben am gefährlichsten, denn ihr Einsturz erfolgt oft so plötzlich, daß man nich Zeit hat sich zu retten. Daher baut man in Ländern, die starken und häufigen Erdbeben unterworfen sind, die Häuser leicht und niedrig. Die einwohner jener Städte flüchten sich ins freie Feld und wohnen unter Zelten, bis die Erde wieder ganz ruhig ist. Starke Erdbeben haben an der Rüften oft eine sonderbare Wirkung auf das Meer, den dieses zieht sich verschiedenemale zurück und kommt bald darauf mit einen erstaunenden Wuth wieder, indem es zugleich auf dreißig, fünfzig und mehrere Schuhe höher steigt, und das Land weit überschwemmt. Dergleichen Bewegungen hatte das Meer bei Lissabon während des Erdbebens von Jahr 1755, und durch sie wurden bei dem großen Erdbeben von 1746, welches Lima gänzlich zerstörte, alle Einwohner von Callao ersäust, viele Schiffe von Meere verschlungen und vier andere, die auch im Hafen von Callao lagen, fast eine Meile weit aufs Land geworfen. Und in den Wasser der Flüsse bemerkt man oft beim Erdbeben ständige Bewegungen. Es pflegen durch Erd- 74 I. Cecic beben Seen, Bäche und Quellen zu vertrocknen, dagegen andere Quellen an Orten zum Erschein zu kommen, wo vorher keine waren. Am Tage des Erdbebens zeigten sich selbst die Preußen, in der Gegend von Thoren, solche neue Quellen. Sogar die Witterrung pflegt sich nach starken Erdbeben merklich zu verändern, und einige Jahre öfter noch in gewissen Stücken ungewöhnlich zu sein. Weitere Wirkungen von heftigen Erdbeben sind endlich, daß sich die Erde spaltet und zuweilen Rauch, Flammen, Asche und Steine ausspritzt, so wie es ebenfalls bei dem Erdbeben von Lima im Jahre 1746 geschah; zuweilen verschließt sich die Öffnung wieder, aber sie füllt sich mit Wasser. Oft sinken Berge ein und in den Ebenen entstehen neue Erhöhungen und Vertieferungen, wie bei dem großen Erdbeben in Calabrien und Sicilien, welches im Jahre 1783 Messina verwüstete. Bei dem Erdbeben hört man gewöhnlich ein besonderes Getöse und Rollen unter der Erde, eine stürmische Bewegung in der atmosphärischen Luft. Die Thierre geben oft eine halbe Stunde und länger vorher Zeichen der Fürcht, die Pferde wiehern und reißen sich aus der Stelle los, die Hunde heulen, die Vögel flüchten in die Häuser, die Mäuse kriechen aus ihren Löchern. Die Wasser der Brunnen und Quellen werden oft trübe, aber es steigt zuweilen in Freien Dunst aus der Erde, welcher denen, diein Freien gehen, die Füße verhüllet, wobei sie die Empfindung haben, als wenn sie jemand festhielte. Doch kann man eines von allen diesen und anderen Vorzeichen für untriegliche Vorboten des Erdbebens halten, weil sie auch eintreten, ohne daß ein Erdbeben erfolgt, und umgekehrt diese auch ohne jene Erscheinungen sich ereignen. Denn die Erdbeben sind an keine Jahres- oder Tageszeit gebunden, sie ereignen sich in kalten und warmen, in nassen und trockenen Jahren und bei jedem Alter des Mondes, doch sind sie häufiger in der Nähe des Äquators als der Pole. Die Ursachen der Erdbeben sind noch sehr problematisch, wahrscheinlich sind sie in Vulkanen vorzüglich, und zwar concentriert thätig wirkende Wärmekraft. Indem sich aber die Erder-schüterungen, nach Art des Schalles, durch feste, flüssige und luftförmige Körper fortpflanzen können, so ist es nicht nötig anzunehmen, daß die Ursache des Erdbebens unmitelbar wird, wo man Erdstöße verspürt. Nach einigen sollen wegen schädlichen schwefeligen, salpeterigen und ähnlichen Dünste, auf die Erdbeben gefährliche Krankheiten, nach andern, was lieber zu glauben, fruchtbare Jahre folgen. Vielleicht wird einer oder der andere von den verehrten Herren Lesern des Illyr. Blattes eines oder das andere von den oben erwähnten, die Erdbeben begleitenden Phänomen bei der am 27. v.M. um 5 Minuten nach 1 Uhr Nachmittags Statt gehabten, Verderben drohenden, starken Erderschütterung wahrgenommen haben? Laibach, am 28.August 1840. Potres Potres se sestoji včasih iz horizontalnih nihanj v določenem okolju, včasih je čutiti sunke, za katere se zdi, da so usmerjeni od spodaj navzgor. Ta nihanja in sunki običajno trajajo samo nekaj sekund, lahko pa tudi več minut in se čez nekaj časa ponovijo, območje pa je čez nekaj mesecev ali čez nekaj let spet popolnoma mirno. Potresi so včasih le šibki ali ozko omejeni, tako da se jih čuti le v enem delu mesta, v drugem delu pa so bistveno šibkejši, pogosto pa se raztezajo čez osupljivo širino in takrat napredujejo z neverjetno hitrostjo. Tako je bilo potres, ki je 1. novembra 1755 uničil Lizbono, čutiti od Afrike do Grenlandije v skoraj povsem isti časovni točki, pri čemer ga je bilo v krajih, zelo oddaljenih od Lizbone, čutiti zelo šibko. Potresi se širijo tudi preko rek in morij. Ladje na morju pretresejo povsem enako kot zgradbe na kopnem; zdi se celo, kot bi hotele razpasti, topovske krogle padajo iz topov, jadra se raztrgajo. Potresi ne povzročijo vedno škode; imajo pa strašljive učinke. Stolpi in dimniki zgradb so tisti, ki se prvi zrušijo. Porušijo lahko tudi najtrdnejše zidove in sploh so visoke, težke zgradbe med potresi najbolj nevarne, ker se porušijo tako iznenada, da ni časa, da bi se rešili. Zato v deželah, ki so podvržene pogostim in močnim potresom, gradijo nizke in lahke hiše. Prebivalci zbežijo na prosto in prebivajo v šotorih, dokler ni zemlja spet popolnoma mirna. Potresi v Tuhinjski dolini leta 1840 75 Močni potresi imajo poseben vpliv na morje, saj se le-to umakne daleč nazaj in se kmalu nato z neverjetnim besom vrne; pri tem da v višino meri trideset, petdeset ali celo več čevljev, in daleč v notranjost poplavi zemljo. Podobno je bilo gibanje morja med potresom v Lizboni leta 1755, in enako pri potresu v Limi leta 1746, ki je Limo povsem uničil, utopil prebivalce kraja Callao, morje je pogoltnilo nekaj ladij in štiri, ki so bile v pristanišču Callau, pometal skoraj miljo daleč v notranjost. V vodah in rekah je pred potresi opaziti stalno gibanje. Zaradi potresov se posušijo jezera, potoki in izviri, nasprotno pa se pojavijo izviri na krajih, kjer jih prej ni bilo. Na dan potresa so se celo v Prusiji, v okolici Thorna, pokazali novi izviri. Tudi vreme se po potresih opazno spremeni, še nekaj let je v različnih obdobjih nenavadno. Nadaljnji učinki močnih potresov so: razpoke zemlji z dimom, plameni, pepelom in kamni, kot je bilo to pri potresu l.1746 v Limi, včasih se razpoka zapre nazaj, vendar se napolni z vodo. Pogosto se gore posedejo in na površju nastanejo nove vzpetine in nižine, kot je bilo to pri velikem potresu v Kalabriji in na Siciliji, ki je 1.1783 opustošil Messino. Pri potresih se običajno sliši poseben hrup in bobnenje pod zemljo ter viharne premike v atmosferi. Živali pogosto pol ure ali več pred potresom kažejo znake strahu, konji rezgetajo in se strgajo z mesta, psi zavijajo, ptice se zatečejo v hišice, miši prilezejo iz lukenj. Voda v vodnjakih in izvirih postane gosta, na prostem iz zemlje izhaja para, ki tistim, ki zunaj hodijo, ovija noge, kot bi jih nekdo trdno držal. Vendar ne moremo enega ali vseh naštetih pojavov razglasiti za napovedovalca potresov, saj se lahko pojavijo, ne da bi jim sledil potres, ali obratno. Kajti potresi niso vezani na noben letni čas ali čas dneva; zgodijo se v hladnih in toplih, suhih in mokrih letih ter pri vsaki fazi lune, so pa pogostejši v bližini ekvatorja kot zemeljskih polov. Vzroki potresov so še zelo problematični, verjetno so predvsem v vulkanih, koncentrirani v toplotni moči. Morda je eden ali drugi od spoštovanih bralcev Illyr. Blatt-a doživel enega ali drugega od zgoraj navedenih spremljevalnih učinkov potresa dne 27. prejšnjega meseca ob 5 minut čez 1 uro. Ljubljana, 28. avgusta 1840. Klagenfurter Zeitung, Klagenfurt (Celovec) KZ 2. 09. 1840 št.71 str. 1 Kärnten Arriach, im Villacher Kreise, vom 27. August. Heute mittags 8 Minuten nach 1 Uhr verspürte man hier eine heftige Erdeschütterung. In ungefähr einer Minute erfolgten von Nordwest nach Südost vier sehr starke, wellenformige Erdstöße, welche alle Bewohner der hierigen Gegend, besonders in Arriach, in Furcht und Schrecken sehten, so zwar, das diese aus den Gebäuden liefen. Die Dächer drohnten, die Fenster klirrten und eine Thurmglocke schlug an. Arbeiter, welche eben bei der Ernte auf dem Felde beschäftigt waren, warfen sich vor Furcht und Verwirrung auf die Erde nieder. Das Barometer zeigte 20° R., die Atmosphäre was schwül und der Himmel mit leichten Wolken überzogen. Ähnliche Berichte über diesen Erdbeben kamen ferners der Redaktion aus Zwischenwässern, Strassburg und Althofen, im Klagenfurter-Kreise an, die aber außer den bereits mitgetheilten, keine besonderen Bemerkungen enthielten. Dieses Erdbeben wurde auch in ganz Krain verspürt. Aus Laibach meldet die dortige Zeitung hierüber folgendes: Am 27. August um 5 Minuten nach 1 Uhr Nachmittags hörte man dem Rauschen des Sturmwindes ähnliches Getöse; auf dieses folgten unmittelbar sehr bemerkbare horizontale Erdstöße oder Schwankungen, die bei 3 Secunden anhielten. Ihre Richtung ging von Süd nach Nord. Das Barometer stand auf 27 Zoll 9 Linien, das Thermometer auf 21 Grad Reaumur im Schatten, und am Himmel schwebten zahlreiche Haufen Wolken. Koroška Arriach, Beljak, 27. Avgust. Danes opoldne osem minut čez 1. uro je bilo čutiti močan potres. V približno eni minuti so si od severozahoda proti jugovzhodu v valovih sledili štirje zelo močni potresni sunki, ki I. Cecic so jih čutili vsi prebivalci območja, zlasti v krajih Arriach, tako zelo, da so v strahu in grozi tekli iz stavb. Tresle so se strehe, žvenketala okna in zazvonil zvon v zvoniku. Delavci, ki so bili zaposleni z žetvijo na polju, so se v strahu in zmedi vrgli na tla. Barometer je kazal 20° R., ozračje je bilo soparno in nebo je bilo rahlo prekrito z oblaki. Podobna poročila o tem potresu so prišla iz redakcij v krajih Zwischenwässern, Strasbourg in Althofen iz celovškega okrožja, vendar razen že povedanega niso vsebovala nobenih posebnih opomb. Ta potres je bilo čutiti tudi na Kranjskem. Iz Ljubljane poroča tukajšnji časopis o naslednjem: 27. avgust ob 5 minut čez 1. uro popoldan smo slišali hrup, podoben bučanju viharja, ki mu je takoj sledilo nekaj opaznih potresnih sunkov v trajanju 3 sekund v smeri od juga proti severu. Barometer je kazal 27 inč in 9 linij, termometer pa 21 stopinj Reaumirja v senci, na nebu so bili številni oblaki. KZ 6. 09. 1840 št.72 str. 1-2 (Sonntag) Eisenkappel. Am 27.August d. J., 10 Minuten vor 1 Uhr Mittags, wurden die Bewohner dieses landesfürstliches Marktes, durch einen gewaltigen Erdstoß, der wenigstens 5 bis 6 Sekunden dauerte, und sich von Nordwest gegen Südost bewegte, in Schrecken gesetzt. Mit lautem, donnerähnlichen Getöse rüttelte er die Gebäude, besonders die oberen Stockwerke dergestalt, daß die Wände bei meisten Wohnungen Risse erhielten, Mörtel und Steine, vorzüglich von den Rauchfängen herab fielen, und von den Felsen sich ungeheure Steinblöcke loslößten. Mehrere Wände mußten wegen Gefahr des Einsturzes gestützt werden. Eine Viertel-Stunde darauf, 5 Minuten nach 1 Uhr, verspürte man in derselben Richtung einen jedoch sanfteren Erdstoß. Das Thermometer zeigte im Schatten 14 % Wärmegrade nach Reaumur und das Barometer stand nach der Erderschütterung wie vorher auf schönes Wetter. - Auch am 30. August, 10 Minuten vor 6 Uhr Früh, wiederholte sich das Erdbeben, dauerte jedoch nich viel über eine Sekunde. Der Laibacher Zeitung zu Folge wurde auch in Stein am 30. August um 6 Uhr Morgens ein starkes Erdbeben verspürt. Die Pfarrgemeinde, die eben bei Frühgottesdienste versammelt war, hatte eine jammer- und angstvolle Zeit zu bestehen. Die Kirchenmauer, welche bei dem Erdbeben vom 27. August schon etwas litt, vermehrte die Furcht vor dem Einstürze des Kirchenschiffes; daher entstand ein so großes Volksgedränge, daß die Ausgänge der Kirche durch die Volksmenge verstopft wurden, und so mehrere Personen bedeutenden Schaden nahmen. Herr Professor Dr. Hlubek theilt in der Grazer Zeitung über das Erdbeben von 28. d. M. folgendes mit: Am 27. August langte ich auf einer Reise aus Illyrien nach Steiermark in dem Orte St.Oswald an, welcher cca. 300° über die Meeresfläche erhöht ist, und wo sich mehr denn 30 Passagiers eingefunden hatten. Kaum war das Mittagsmahl beendigt, als sich um 1 Uhr 10 Minuten ein dumpstes Getöse wahrnehmen ließ, welches in nordsüdlicher Richtung vorwärts zu schreiten schien. Diesem Getöse folgte in derselben Richtung ein so heftiges Erdbeben, das sich weder Jemand unter den Passagiers noch unter den ältesten Bewohnern von St.Oswald und der nächsten Dorfstation Kranj errinern konnte, eine so schauervolle Erscheinung erlebt zu haben. Die Einrichtungsstücke in den Speisezimmern wurden in eine heftige, beutelnde Bewegund verfaßt, das Geschirr flirrte und das Dachgebäude fing der Art zu schwanken an, daß der auf der Chausee befindliche Conducteur dessen Einsturz beforgte und die Nebenstehenden zur Entfernung und Rettung auffordete. Die im ersten Stockwerke befindlichen Gäste wurden von einen panischen Schrecken ergriffen, einige Frauenpersonen verloren gänzlich die Bessinung und nur wenige Passagiere vermochten sich zu sassen, eine Zufluchstätte unter den Thürschwellen der Speisezimmer zu suchen. Ich selbst wahnte, unter dem Schatte des Gebäudes von St.Oswald meine Grabstätte gefunden zu haben. Doch die Vorsehung hat es anders beschlossen, denn das Gebäude blieb, ungeachtet der heftigen Erdschütterungen, bis auf mehrere Sprünge, unverletzt stehen. Nach beinähe 4 Minuten verschwand das schauervolle und bisher unerlässliche Schauspiel der Natur, ohne wiederzukehren, und die Todesangst verließ allmächlich das erblaßte Untis und das Zittern der Glieder. Ich suchte auf der Route von St. Oswald bis Graz nähere Erkundigungen über dieses Erdbeben einzuholen, und erfuhr hierüber folgendes: In Kranj trat das Potresi v Tuhinjski dolini leta 1840 77 Erdbeben um 1 Uhr ein, und war in der Art heftig, daß nicht nur die Kirche, eben so wie in St. Oswald, sondern auch andere Gebäude, namentlich das Große, vor der Kirche öftlich gelegene Haus, bedeutend beschädigt wurden. In weiterer, nördlicher Richtung nahm die Intensität der Art ab, daß in der Dorfstation Windischfeistritz - kaum Spuren eines Erdbebens wahrgenommen werden konnten. - Zu Graz soll, nach der Ausfrage mehrerer unterrichteter Personen, nach 1 Uhr mittang ein schwaches Erdbeben statt gefunden haben.« Der Grazer Zeitung zu Folge wurde auch zu St. Lorenzen in der Wüste, Marburger Kreises, um 1 Uhr Nachmittags ein heftiges Erdbeben, welches ungefähr 10 Sekunden dauerte, verspürt. Dasselbe hatte die Richtung von Norden nach Süden, und wurde von einem heftig donnernden Getöse begleitet, welches einem rollenden Wagen glich. Die Fenster klirrten; die Schränke und Kästen schwankten; die Leute eilten erschreckt aus die Gasse; jedoch hat sich bis nun keine Beschädigung an den Gebäuden gezeigt. Aus Windischgratz schreibt dieselbe Zeitung: Am 27. August d. J. um 1 Uhr 5 Minuten Mittags wurde auch hier eine heftige wellenförmige Erderschütterung in der Richtung von Nordost nach Südwest verspürt, die drei und eine halbe Sekunde dauerte. Dieses Phänomen brachte bei den Menschen einen panischen Schrecken hervor, und Jeder suchte, einen zweiten Erdstoß befürchtend, das Freie. - Meubeln wurden verrückt, einige umgestürtzt, und schwache Mauern bekamen Sprünge. - In der Kirche St. Ullrich außer Windischgratz haben die Gewölbe starken Schaden genommen, und an der Hauptpfarre St.Martin erläuten heftig die Glocken. Auch der »Osservatore Triestino« meldet aus Triest unterm 28. August: Gestern um 1 Uhr Nachmittags verspürte man hier einige Erdstöße, welche wiewohl leicht und ohne Schaden zu verursachen, dennoch in einen großen Theile der Stadt ziemlich bedeutend waren. Die Erderschütterungen, drei an der Zahl, waren von Süden nach Norden, und dauerten mehrere Sekunden. Železna Kapla, 27. avgusta 1.1. Ob 10 minut do enih opoldne je prebivalce tega mesta prestrašil močan potres, ki je trajal najmanj 5 do 6 sekund v smeri od severozahoda proti jugovzhodu. Z glasnim grmenjem je stresel stavbe, še posebej v teh zgornjih nadstropjih tako, da so v stenah nastale razpoke, odpadala je malta in kamenje predvsem z dimnikov, iz skalovja se je krušilo kamenje. Več zidov je bilo potrebno podpreti zaradi nevarnosti zrušenja. Četrt ure kasneje, ob 5 minut čez 1 uro popoldne, je bilo v isti smeri čutiti še en, vendar blažji potres. Termometer je kazal 14 V stopinj po Reaumirju v senci, barometer pa je tako pred potresom kot za njim kazal lepo vreme. - Tudi na dan 30. avgusta ob 10 minut pred 6. uro zjutraj se je potres ponovil, vendar ni trajal mnogo dlje kot eno sekundo. Glede na Laibacher Zeitung je bilo 30. avgusta ob 6. uri močan potres čutiti tudi v Kamniku. Za župnijo, kjer so bili pravkar zbrani ob zgodnjem bogoslužju, je bil to nesrečen in zaskrbljen čas. Cerkveni zid je že utrpel poškodbe v potresu dne 27. avgusta in to je povečalo strah, da se bo cerkvena ladja podrla. Prišlo je do tako velikega prerivanja, da so bili izhodi blokirani zaradi množice ljudi. Mnogo ljudi je bilo poškodovanih. Profesor dr. Hlubek je v Gratzer Zeitung o potresu dne 27. t.m. povedal naslednje: Dne 27. avgusta sem prispel iz Ilirije na Štajersko v kraj Šentožbolt, ki je cca. 300m dvignjen nad morsko gladino, in kjer se je zbralo več kot 30 potnikov. Komajda smo končali s kosilom, ko se je ob 1. uri in 10 minut zaslišalo zamolklo bobnenje, za katerega se je zdelo, da se pomika naprej v smeri sever-jug. Bobnenju je v isti smeri sledil silovit potres, kakršnega ne pomnijo niti najstarejši prebivalci Šentožbolta ali Vranskega, da bi ga že kdaj doživeli. Kosi pohištva v jedilnicah so se grobo premikali, pribor je žvenketal, in streha stavbe se je premikala na način, da se je bilo bati zrušenja in so se zraven stoječi morali umakniti v iskanju rešitve. Gostje, ki so se znašli v prvem nadstropju, so bili v paničnem strahu, nekatere ženske osebe so popolnoma izgubile prisebnost in le redki so bili dovolj prisebni, da so poiskali zavetje pod podboji vrat jedilnice. Tudi sam sem mislil, da bo v tej zgradbi v Šentožboltu moj grob. Toda ni mi bilo tako namenjeno, saj je stavba ostala nepoškodovana kljub večim potresnim sunkom. Po skoraj 4 minutah je spektakel narave prenehal in smrtni strah je zapustil naša telesa, okončine so prenehale trepetati. Na poti od Šentožbolta do Graza sem poskušal dobiti več informacij o tem potresu in sem izvedel naslednje: v Vranskem je potres nastopil ob 1. uri opoldne in je bil tako močan, da ni bila poško- 78 I. Cecic dovana samo cerkev kot v Šentožboltu, temveč so bile bistveno poškodovane tudi druge zgradbe, npr. pred cerkvijo stoječa velika samostojna hiša. V smeri proti severu je intenziteta popuščala in v Slovenj Gradcu potresa skoraj ni bilo čutiti. Mesto Graz je po pričevanju več oseb potres prizadel okoli 1. ure. Glede na poročanje Gratzer Zeitung je bilo tudi v Lovrencu na Pohorju, mariborski okoliš, okoli 1. ure popoldne čutiti silovit potres, ki je trajal približno 10 sekund. Bil je v smeri od severa proti jugu, spremljalo pa ga je močno bobnenje, kar je spominjalo na prevračajoči se avto. Okna so se tresla, omare in škatle so se premikale, ljudje so prestrašeni tekali po ulici, vendar na stavbah zaenkrat ni videti nobene škode. Iz Slovenj Gradca poroča taisti časopis: dne 27.avgusta 1.1. ob 1. uri in pet minut opoldne je bilo potres v valovih v smeri severovzhoda do jugozahoda čutiti tudi tukaj, ki je trajal tri sekunde in pol. Ta pojav je pri ljudeh povzročil paniko in vsakdo je, boječ se drugega potresnega sunka, iskal pot na prosto. Pohištvo se je premikalo, nekateri kosi so se prevrnili, v stenah so se pojavile razpoke. V cerkvi sv. Ulrika izven Slovenj Gradca so na stenah hujše poškodbe, v glavni fari Sv. Martina so se oglasili cerkveni zvonovi. Tudi »Osservatore Triestino« poroča iz Trsta dne 28. avgusta: Včeraj ob 1. uri popoldne je bilo tukaj čutiti nekaj potresnih sunkov, ki sicer niso povzročili škode, so pa v večjem delu mesta precej prestrašili. Sunki so bili trije, v smeri od juga proti severu v trajanju več sekund. KZ 9. 09. 1840 št.73 str. 1-2 (Mittwoch) Die Laibacher Zeitung meldet vom 3. September: Laut eingegangenen Berichten wurde das am 27. d. M. um 1 Uhr 5 Minuten Nachmittags hier erfolgte Erdbeben an mehreren Orten dieser Provinz um dieselbe Zeit mit mehr oder weniger Heftigkeit wahrgenommen, namentlich in Kra-inburg, Vodize, Reifnitz, Janzhberg, St. Martin bei Littay u.a. - In Folge dieses Erdbebens erhielten hier in Laibach mehrere Gebäude bedeutende Risse in den Mauern, einige Schornsteine flüßten ein und in vielen Häusern löste sich der Mörtel von den Wänden ab. Besonders bemerkenswert ist die Erscheinung, daß hier während des Erdbebens aus der Atmosphäre eine schwefelgelbe Materie in kleinen Tropfen niederfiel, die vertrocknet zerreibbar war. - Laut Bericht aus dem Markte Watsch dauerte dort das Erdbeben, dessen Schwingungen von Osten nach Westen angegeben werden, bei 8 Secunden, in Folge dessen in den Häusern von den Stuccaturen der Anwurf, von den Dächern die Ziegeln in Menge herabfielen, die Häuser Risse bekamen und sonst noch Schaden an den Gebäuden angerichtet wurde. - Gestern, den 2. September, um 11 % Uhr verspürte man hier wieder einen leichten Erdstoß. In einer Korrespondenz-Nachricht des »Adlers« aus Laibach heißt es unter anderen: Die Stärke der Stats gehabten Erderschütterrung läßt sich aus den die begleitenden Nebenumständen ermessen. Im Frauenkloster-Kirchturme schlug die große Glocke sehr vernehmlich an, ein gleiches ereignete sich im Thurme der Pfarrkirche Maria Verkuendigung; viele Glocken klangen in den Häusern, namentlich in den Gebäuden der St. Jakobsbrücke und in der Wienerstraße, durch einander; von Gestellen fielen stabile Gegenstände zu Boden und gingen in Trümmer, von Mauern und Zimmerdecken löschte sich an vielen Orten der Mörtelanwurf; mehrere Gebäude erhielten bedeutende Risse, Ziegel flogen von den Dächern und Schornsteine stürzten zusammen. Einige wollen während des Erdbebens Schwefeldämpfe in der Atmosphäre und später deren Niederschlag am Boden und anderen Gegenständen wahrgenommen haben. Lombardisch - venetianisches Königreich Venedig, vom 27.August. Heute, 52 Minuten nach der Mittagsstunde, war ein Erdbeben verspürt, welches 5 Sekunden lang währte. Dasselbe war schwingender Art von Süden nach Norden; das Barometer zeigte 28'' 4''', das Thermometer 24,9 bei 100theiligen Scala; die Atmosphäre war zum Zheit umwölkt. Die Gazzetta di Milano schreibt aus Mailand unterm 28. August: Gestern kurz vor 1 Uhr Nachmittags außerten unsere magnetischen Apparate eine schwingende Bewegung, welche sonst Anzeichen von einem Erdbeben waren. Die Erschütterung war so nach in der Richtung von Potresi v Tuhinjski dolini leta 1840 79 Nord - Nordost nach Süd - Südwest gewesen. Uebrigens Unterlagen [neberljivo] nach die magnetische Intensität irgens einer Veränderung, nur war in der magnetischen Neigung eine werkliche Zunahme wahrgenommen. Laibacher Zeitung poroča 3. septembra: glede na poročila je bilo dne 271. m. ob 1 uri in 5 minut opoldne zaznati bolj ali manj silovit potres v več krajih te province in sicer v Kranju, Vodicah, Ribnici, na Jančah in v Šmartnem pri Litiji, med drugim. Kot posledica potresa so nastale razpoke na več stavbah v Ljubljani, padali so dimniki in na mnogih hišah se je omet odluščil od sten. Posebej velja omeniti pojav, da je med potresom iz ozračja padala žvepleno-rumena snov v majhnih kapljicah, ki je postala drobljiva, ko se je posušila. - Glede na poročilo iz Vač je tam potres, čigar vibracije so bile od vzhoda proti zahodu in trajale 8 sekund, povzročil padanje opek s streh v večjih količinah, na hišah so nastajale razpoke in tudi sicer je bilo na stavbah veliko škode. Včeraj, 2. septembra, ob 11.3A uri je bilo ponovno čutiti rahel potres. V korespondenčnem sporočilu časopisu »Adler« iz Ljubljane med drugim piše: moč potresa, ki smo ga doživeli, je mogoče izmeriti iz spremljevalnih okoliščin. Zvonovi v zvoniku ženskega samostana so zvonili zelo glasno, enako se je dogajalo v farni cerkvi Sv. Marijinega oznanjenja; mnogi zvonovi so močno zvonili tudi v hišah, namreč v zgradbah pri mostu Sv. Jakoba in v Dunajski ulici, s hiš so padali stabilni predmeti in se razbijali, s sten in stropov se je luščil in odpadal omet, na mnogih zgradbah so se pojavile vidne razpoke, opeke so padale s streh in rušili so se dimniki. Nekateri so poročali o žvepleni pari v atmosferi, ki naj bi se kasneje spustila na tla in na razne predmete. Lombardsko - beneško kraljestvo Benetke, 27. avgusta. Danes 52 minut po poldnevu, je bilo čutiti potres, ki je trajal 5 sekund v smeri od juga proti severu. Barometer je kazal 28" 4"', termometer na pa 24,9 na 100-delni skali. Atmosfera je bila oblačna. Gazzetta di Milano piše: Milano dne 28. avgusta: Včeraj popoldne, tik pred 1 uro so naše magnetne aparature zaznale gibanje, kar so bili rahli znaki potresa v smeri sever - severozahod proti jugu - jugozahodu. [zadnji stavek je neprevedljiv, ker ga pol manjka (ni čitljiv)]. KZ 13. 09. 1840 št 74 str. 1 (Sonntag) Croatien Agram. Am 27. August Mittags, um 4 Minuten vor 1 Uhr, ward hier ein heftiger Erdstoß verspürt. In der ziemlich heitern Atmosphäre waren, außer einer drückenden Schwüle, eben keine besonderen Veränderungen bemerkbar; das Thermometer zeigte 20° R., das Barometer 28' 5''' 6''''. - Auch von mehreren Orten der Umgegend, als von Paukovecz, Petrinia, Glina, Topusko u.a., laufen Nachrichte über diese, mit geringen Differenzen, welche nur in dem verschiedenen Gänge der Uhren liegen können, zur selben Zeit bemerkte Erderschütterungen ein. - Aus Karlstadt wird uns unterm 28. Aug. berichtet: »Gestern Mittags, 7 Minuten nach 1 Uhr, fand hier ein ziemlich starker Erdstoß Statt; so zwar, das Bilder, Spiegel und sonstige and den Wänden hängende Gegenstände merklich hin und her bewegt wurden, was jedoch nur 3 Secunden lang dauerte.« (Agram. Z.) Hrvaška Zagreb. Dne 27. avgusta opoldne, ob 4 minute pred eno uro, je bilo tukaj čutiti močan potres. V pretežno jasnem ozračju ni bilo, razen sopare, opaziti nobenih posebnih sprememb; termometer je kazal 20° R., barometer pa 28' 5"' 6"". Tudi iz več mest v okolici, npr. iz Paukovca, Petrinje, Gline in Topuskega poročajo o teh, le z minimalnimi spremembami, ki jih je pripisati različno nastavljenim uram, ob istem času opaženih potresnih sunkih. - Iz Karlovca dne 28.avgusta poročajo: »Včeraj opoldne, 7 minut čez eno, je tukaj prišlo do precej močnega potresa in sicer tako, da so se slike, ogledala in drugi na stenah viseči predmeti opazno premikali sem ter tja, kar pa je trajalo le 3 sekunde.« (Agram. Z.) 80 I. Cecic Laibacher Zeitung, Laibach (Ljubljana) LZ 29. 08. 1840, št. 69 Laibach, am 27. August. Um 5 Minuten nach 1 Uhr Nachmittags hörte man ein dem Raufchen des Sturmwindes ähnliches Getöfe; auf dieses folgten unmittelbar sehr bemerkbare horizontale Erdstöße oder Erdschwankungen, die bei 3 Secunden anhielten. Ihre Richtung ging von Süd nach Nord. Das Barometer stand auf 27 Zoll 9 Linien, das Thermometer auu 21 Grad R. im Schatten, und am Himmel schwebten zahlreiche haufen Wolken. Nähere Details über dieses für biefige Gegend nicht unbedeutende Erdbeben werden wir nachträglich liefern. Ljubljana, 27. avgusta. 5 minut po 1. uri popoldne je bilo slišati zvok, podoben zavijanju viharnega vetra, temu je takoj zatem sledilo zelo opazno horizontalne tresenje zemlje ali premike zemlje, ki so trajali približno 3 sekunde. Potekali so od juga proti severu. Na barometru je bilo 27 col 9 linij, na termometru 21 stopinj R. v senci, na nebu so lebdeli in se kopičili številni oblaki. Več podrobnosti o tem, za to območje ne nepomembnem tresenju zemlje bomo posredovali kasneje. LZ 1. 09. 1840, št. 70 Laibach, den 31. August Nach dem Berichte eines Augenzeuge wurde in Stein gestern den 30.August um 6.Uhr Morgens ein starkes Erdbeben verspürt. Die Pfarrgemeinde, die eben beim Frühgottesdienste war, hatte eine jammere und angstvolle Zeit zu bestehen. Die Kirchenmauer, welche bei dem Erdbeben vom 27.8. schon etwas litt, vermehrte die Furcht vor dem Einstürzen des Kirchenschiffes; daher enstand so großes Volksgedränge, daß die Zugänge der Kirche durch die Volkmasse verstopft wurden, und so mehrere Personen bedeutenden Schaden nahmen. Ljubljana, 31. avgusta Po poročilih očividcev je bil 30. avgusta ob 6. uri zjutraj v Kamniku občuten močan potres. Župljani, zbrani ob zgodnji maši, so prestali čas poln strahu. Cerkvena stena, ki je bila nekoliko prizadeta v potresu 27. avgusta, je povečala strah od porušitve cerkve, kar je izzvalo prerivanje med ljudmi. Množica je zamašila izhode iz cerkve in več ljudi je bilo poškodovanih. LZ 5. 09. 1840 št. 71 (Samstag) Laibach den 3.Sept. Laut eingegangenen Berichten wurde das am 27. v.M. um 1 Uhr 5 Min. Nachmittags hier erfolgte Erdbeben am mehreren Daten dieser Provinz um dieselbe Zeit mit mehr oder weniger Heftigkeit wahrgenommen, namentlich in Krainburg, Vodize, Reifnitz, Janzhberg, St. Martin bei Littay, so wie auch in der benachbarten Steyermark und in Kärnten. In Klagenfurt wiederholte sich, laut dortiger Zeitung, der Erdstoß nach 10 Minuten wieder, aber in viel geringender Grabe. - In Folge dieses Erdbebens erhielten hier in Laibach mehrere Gebäude bedeutende Riffe in den Mauern, einige Schornsteine stürtzten ein und in vielen Häusern lößte sich das Malter von den Wänden ab. Besonders bemerkenswert ist die Erscheinung, daß hier während des Erdbebens aus der Atmosphäre eine schmefelgelbe Materie in kleinen Tropfen niederfiel, die vertrocknet zereißbar war. Laut Bericht aus dem Markte Watsch dauerte dort das Erdbeben, dessen Schwingungen von Osten nach Westen angegeben werden, bei 8 Secunden, in Folge dessen in den Häusern von den Stukaturen der Unwurf, von den Dächern die Ziegeln in Menge herausfielen, die Häuser Riffe bekamen und sonst noch Schaden an den Gebäuden angerichtet wurde. - Gestern, den 2. September, um 11 % Uhr verspürte man hier wieder einen leichten Erdstoß. Potresi v Tuhinjski dolini leta 1840 81 Steyermark Am 27. August d.J. verspürte man zu St. Lorenzen in der Wüste, Marburger zone, um 1 Uhr Nachmittags ein heftiges Erdbeben, welches ungefähr 10 Secunden dauerte. Dasselbe hatte die Richtung von Osten nach Westen, und wurde von einen heftig donnernden Getöfe begleitet, welches einem rollendem Wagen glich. Die Fenster zitterten, die Schränke und Kästen schwankten, die Leute eilten erschreckt auf die Straße, jedoch hat sich bis nun keine Beschädigung an den Gebäuden gezeigt. Der Himmel war bewolkt, und das Barometer zeigte auf 4 Grad ober dem Sterne. Am 27. August d.J. um 1 Uhr 5 Minuten Mittags wurde in Windischgrätz eine heftige wellenformende Erderschütterung in der Richtung von Nordost nach Südwest verspürt, die drei und eine halbe Secunde dauerte. Dieses Phänomen brachte bei den Menschen einen panischen Schrecken hervor, und Jeder fuhre - einen zweiten Erdstoß befürchtend - das Freie. - Meubeln wurden verrückt, einige umgedrängt, und schwache Mauern bekamen Sprünge. In der Kirche St.Ulrich außer Windischgrätz haben die Gewölbe starken Schaden genommen, und an der Hauptfarre St.Martin ertönten heftig die Glocken. Das Reaumur'sche Thermometer zeigte 18 Grade. Der Himmel war rein und fein Lüftchen webte. In den vorhergegangenen 3 Tagen war die Hitze drückend. Diese Naturentscheidung muß in hiesiger Gegend zu den Seltenheiten gezählt werden. (Gr. Z.) Ljubljana, 3. sept. Glede na prejeta poročila je bil dne 27. t. m. ob 1. uri 5 min. popoldne potres, ki so ga bolj ali manj zaznali predvsem v Kranju, Vodicah, Ribnici, Šmartnem pri Litiji kot tudi na sosednjem Štajerskem in Koroškem. V Celovcu se je, glede na tamkajšnji časopis, potres čez 10 minut ponovil, vendar na mnogo nižji stopnji -Zaradi potresa so se tukaj v Ljubljani pojavile razpoke na številnih stenah, v mnogih domovih so se porušili dimniki, v številnih hišah se je omet odluščil s sten. Posebej velja omeniti pojav, da so med potresom iz ozračja padale majhne rumenkaste kapljice, ki so posušene postale drobljive. - Glede na poročilo s trga Vače je potres, katerega vibracije so se širile od vzhoda proti zahodu, trajal 8 sekund, s hišnih streh so padale opeke, na hišah so nastajale razpoke in tudi sicer je na stavbah nastalo precej škode. - Včeraj, drugega septembra, ob 11.Vi ura je bilo spet čutiti rahel sunek. Štajerska 27. avgusta t. l. je bilo v Lovrencu na Pohorju, Mariborsko okrožje, ob 1. uri popoldan čutiti silovit potres, ki je trajal okoli 10 sekund. Smer je bila od vzhoda proti zahodu, spremljalo ga je doneče bobnenje, kot bi se prevračal voz. Tresla so se okna, omare in police so se tresle, ljudje so prestrašeni hiteli na ulice, se pa do sedaj niso pokazale nobene poškodbe na stavbah. Nebo je bilo oblačno in barometer je kazal 4 stopinje nad zvezdo. 27. avgust 1.1. ob 1 uri 5 minut popoldne je bilo v Slovenj Gradcu čutiti močno tresenje zemlje v smeri severovzhoda proti jugozahodu; ki je trajalo tri in pol sekunde. Ta pojav je pri ljudeh povzročil paniko, v strahu pred ponovnim sunkom so tekli na prosto. Pohištvo se je premikalo, v nekaterih slabih stenah so nastale razpoke. V cerkvi Sv. Ulrika v okolici Slovenj Gradca so bili oboki močno poškodovani, in v glavni fari Sv. Martin so močno zvonili zvonovi. Termometer je kazal 18 stopinj Reaumurja. Nebo je bilo jasno in pihljal je rahel vetrc. V zadnjih 3 dneh je bila vročina težka. To odločitev narave je v teh krajih potrebno prišteti k redkostim. LZ 12. 09. 1840 št. 73 str. 1 Jantschberg, den 4. September 82 I. Cecic Den 2. v. M. um 3 V4 Uhr 5 Minuten Morgens verspürte man wieder eine Erderschütterung von Osten nach Westen; die war wellenartig mit zwei Schwingungen und auch dermalen hörte man ein vorhergehendes dumpfes Getöse. Janče, 4. September - 2. t. m. ob 3 Vi ure in 5 minut zjutraj je bilo ponovno čutiti potres od vzhoda proti zahodu; v valovih z dvema sunkoma in tudi tokrat je bilo slišati zatohlo bučanje. LZ 26. 09. 1840 št. 77 str. 1 (Samstag) Illirien. Laibach, 29. September um 10 Uhr Abends. Als es eben am hierortigen Schloßbergthurme 10 Uhr schlug, vernahm man nach den achten Schlag einen von der Ferne mit einer außerordentlichen Schnelligkeit sich nähenden schwachen, nahe an der Erdoberfläche fortrollenden Donner, welcher beim Selbsttönen einer angeschlagenen großen Trommel verglichen werden kann. Gleich darauf beim 10. Anschlagen der Glocke erfolgte eine heftige schaukelnde Bewegung am gedielten Boden im ersten Stocke meines Wohngebäudes nordlichi von hiesigen Theatergebäude, die von einer gleichzeitigen Erderschütterung herrührte, deren Richtung sich von jener vom 27. v. M. wesentlich nicht unterschied. Das Knarren bei Thürflügel und das Raffeln des Fenstertafeln währte bei 3 Secunden, das Geklirr des porzellainen und gläsernem Geschirrs in den Schränken und Räften war sehr vernehmlich und dauerte noch länger. Das Barometer zeigte 27 Zoll 6 Linien. Das Thermometer + 14 Grad R. Ilirija. Ljubljana, 24. septembra ob 10. uri zvečer. Ko je na grajskem zvoniku ravno odbijalo 10, se je pri 8. udarcu zvona iz daljave z izredno hitrostjo pri tleh zaslišalo šibko, vendar bližajoče se grmenje, ki je spominjalo na bobne. Takoj za tem pri 10. udarcu zvona, je bilo začutiti močno, nihajoče gibanje - vsaj tako se je čutilo v mojem stanovanju, v prvem nadstropju zgradbe v bližini gledališča, na lesenih tleh - ki je bilo zelo podobno in v isti smeri kot potresni sunek dne 27. prejšnjega meseca. Škripanje vrat in žvenketanje oken je trajalo 3 sekunde, glasen ropot porcelanskega in steklenega posodja pa še dlje. Barometer je kazal 27 palcev, 6 vrstic. Termometer pa + 14 stopinj R. LZ 3. 10. 1840 št. 79 str. 1 (Samstag) Illirien. Klagenfurt, 24. September. Einige Minuten vor halb eilf Uhr Abends verspürte man hier enen Erdstoß, dessen Dauer beiläufig eine Secunde betrug, und durch das zittern der Fenster, Rütteln der Thüren und Mobilien in vielen Gebäuden deutlich bemerkbar war, jedoch an Heftigkeit dem Erdbeben vom 27. August d. J. bei weitem nicht gleich kam. Der Himmel war den ganzen Abend über mit schweren, aus Süd-West ziehenden Wolken theilweise bedeckt, und die Luft drückend schwul. Zwischen 8 und 9 Uhr fiel ein leichter Regen. Auch am 25. Abends um 6 Uhr bemerkte man, mehrfachen Aussagen zufolge, eine leichte Erderschütterung. Ilirija. Celovec, 24. september. Nekaj minut pred pol enajsto uro zvečer je bilo čutiti potresni sunek, ki je trajal okoli 1 sekunde in ga je bilo jasno opaziti vsled tresenja oken, vrat in pohištva v mnogih stavbah, ni pa bil tako močan kot potres dne 27. t. m. Nebo je bilo ves čas prekrito s težkimi, jugozahodnimi oblaki in zrak je bil soparen. Med 8. in 9. uro je padal rahel dež. Tudi dne 25. zvečer ob 6. uri je, glede na številne izjave ljudi, prišlo do rahlega potresa. Potresi v Tuhinjski dolini leta 1840 83 Viri in literatura Carniolia (1840/41). št. 36, 38, 39 in 44. (dostopno na http://www.dlib.si, 15.05.2013) Cecic. I. (2013a). Potresi v letu 1840. Interno poročilo, Makroseizmični arhiv ARSO. Cecic, I. (2013b). Potresi v Tuhinjski dolini leta 1840. Ujma (v tisku) Čarman, M., Godec, M., B. Šket Motnikar, M. Živčic, M. Ložar Stopar (2013). Potres 3. decembra 2012 pri Zgornjem Tuhinju. Potresi v letu 2012 Der Adler (1840). št. 211-213, .Wien. (dostopno na http://anno.onb.ac.at, 15. 5. 2013). Fuller, M. (1912). The New Madrid Earthquake. USGS Bulletin 494, Washington. (dostopno na http:// pubs.usgs.gov/bul/0494/report.pdf, 15. 5. 2013). Godec, M., M. Čarman, B. Šket Motnikar, M. Živčic (2013). Potres 3. decembra 2012 pri Zgornjem Tuhinju. Ujma, v tisku. Grätzer Zeitung (1840). št. 139-140, Graz. Hoernes, R., (1902). Erdbeben und Stosslinien Steiermarks. Mitteilungen der Erdbeben-Kommission der k. Akademie d. Wiss., N.F. Nr. 7, Wien. Illyrisches Blatt (1840). št. 36, Laibach. (dostopno na http://www.dlib.si, 15. 5. 2013). Kišpatic, M. (1891). Potresi u Hrvatskoj. Rad jugosl. akademije znanosti i umjetnosti, knjiga CVII, CIX, CXXII, Zagreb. Klagenfurter Zeitung (1840). št. 71-74, Klagenfurt. (dostopno na http://anno.onb.ac.at, 15. 5. 2013). Koblar, A. (1896). Zemeljski potresi na Slovenskem. Kleinmayr in Bamberg, Laibach. Laibacher Zeitung (1840). št. 69-79, Laibach. (dostopno na http://www.dlib.si, 15. 5. 2013). Perrey, A. (1846). Memoire sur les tremblements de terre dans la bassin du Danube. Annales des sciences physiques et naturelles, d'agriculture et d'industrie, IX, La Societe royale d'Agriculture, etc., de Lyon, str. 333-414, Lyon. Ribarič, V. (1982). Seizmičnost Slovenije. Katalog potresov (792 n. e. - 1981). Publikacije Seizmološkega zavoda SR Slovenije, Serija A, št. 1, Ljubljana. Stražar, S. (1970). Kronika Doba. Jamarski klub Domžale, Ljubljana. Živčic, M. in I. Cecic (1998). Revised magnitudes of historical earthquakes in Slovenia. The EGS General Assembly, 20-24 April 1998, Nice. Kazalo Anita Jerše, Andrej Gosar, Mladen Živčic Makroseizmične raziskave vpliva geološke podlage na intenzitete nekaterih potresov na širšem območju Ljubljane Macroseismic investigations of the influence of geological structure on some earthquake intensities in wider Ljubljana area Povzetek Ljubljana spada med potresno najbolj nevarna območja v Sloveniji. Poleg tega lahko mehkejši sedimenti v Ljubljanski kotlini močno vplivajo na potresno nihanje tal. Z makrose-izmičnimi podatki smo raziskali vpliv geološke podlage na intenzitete nekaterih potresov na širšem območju Ljubljane. Določili smo intenzitete enajstih potresov na homogenih območjih, ki smo jih določili v skladu s klasifikacijo tal po evropskem standardu Evrokod 8 (EC8). Na širšem območju Ljubljane so tla po EC8 razdeljena v pet tipov tal (A, C, D, E in S1). Kot smo pričakovali, se učinki potresov večajo s slabšanjem tal. Glede na pričakovane rezultate po EC8 smo zaznali rahlo odstopanje le na tleh D, na katerih imajo potresi nekoliko nižje intenzitete od pričakovanih. Vzrok se lahko skriva v ostalih geoloških in drugih dejavnikih ali zgolj v tem, da imamo za posamezne poligone na tleh D zelo malo podatkov. Abstract Ljubljana is one of three regions with the highest seismic hazard in Slovenia. In addition soft sediments in the Ljubljana basin have a strong influence on seismic ground motion. We used macroseismic data to investigate the influence of geological structure on some earthquake intensities in greater Ljubljana area. We determined intensities of eleven earthquakes in the area according to ground classification based on Eurocode 8 standard (EC8). The ground in the greater Ljubljana area is classified as one of five types (A, C, D, E, and S1), according to EC8. The results showed an increase in intensities of earthquakes as the quality of the ground deteriorated. The only results to deviate is data for ground D, which showed slightly lower intensities. This may be due to other geological and other factors or because we have very limited data on individual polygons within ground D. Uvod Potres je eden od naravnih pojavov, ki ga ne moremo nadzorovati, lahko pa ga dobro merimo in analiziramo njegove učinke. Makroseizmologija je področje seizmologije, ki se ukvarja z preučevanjem učinkov potresa. Makroseizmični podatki nam tako povedo, kakšne učinke ima potres na ljudi, predmete, zgradbe in naravo. S pomočjo izbrane intenzitetne lestvice in s pridobljenimi podatki o učinkih potresa lahko opredelimo stopnjo intenzitete nekega potresa. Pričakovano je, da so največje intenzitete v bližini nadžarišča potresa in da intenziteta upada z oddaljenostjo od nadžarišča (Cecic, 2004). Amplituda nihanja tal na neki lokaciji je odvisna od žariščnih lastnosti potresa (magnituda, globina, oddaljenost, žariščni mehanizem), od vpliva regionalne geološke zgradbe na širjenje potresnega valovanja in od vpliva lokalne geološke zgradbe na potresno valovanje. Vpliv slednje na potresno nihanje tal imenujemo »vpliv lokalnih tal«. Vpliv lokalne geološke zgradbe na nihanje tal in na poškodbe zgradb ob potresu je bil v preteklosti obravnavan predvsem kvalitativno ali s pomočjo empiričnih enačb. S takimi metodami se oceni prirastek intenzitete glede na izbrana primerjalna tla. V zadnjem času prihajajo v ospredje kvantitativne metode, ki omogočajo neposredno merjenje ali modeliranje ojačenja nihanja tal in ga upoštevamo s koeficientom S (soil factor), s katerim pomnožimo vrednosti pospeška nihanja tal, ki veljajo za referenčno trdno kamnino. Območje Ljubljana spada med potresno najbolj nevarna območja v Sloveniji, kljub temu, da v zadnjih 50 letih tu ni bilo potresa, ki bi povzročil poškodbe objektov. Leži v plitvem sedimentnem bazenu. Najbolj neugodni seizmogeološki pogoji so na Ljubljanskem barju, kjer prod in pesek 84 Makroseizmične raziskave vpliva geološke podlage na intenzitete nekaterih potresov na širšem območju Ljubljane 85 prekrivajo jezerski in barjanski sedimenti. Najbolj ugodna tla pa so na obrobnem hribovju. Cilj raziskave je opredeliti vpliv geološke podlage na intenzitete nekaterih potresov na širšem območju Ljubljane in sicer na podlagi klasifikacije tal po standardu Evrokod 8 (SIST EN 1998-1:2005, SIST EN 1998-1:2005/A101). Za potrebe makroseizmičnih raziskav smo analizirali vprašalnike, ki so prispeli po pošti, preko spletnega obrazca in po elektronski pošti. Vse makroseizmične vprašalnike smo pridobili v arhivu Urada za seizmologijo in geologijo. Pri opredeljevanju intenzitete smo sledili načelom Evropske makroseizmične lestvice (EMS-98) oz. EMS (Grünthal, 1998). Intenzitete potresov smo določili za območja, katerih polmer ne presega 5 km in ki se nahajajo na homogenih tleh glede na standard EC8. Na podlagi geološke karte OGK 100 in njenih tolmačev smo geološko podlago območja razdelili v pet razredov po EC8. V pomoč nam je bila predhodna karta potresne mikro-rajonizacije Mestne občine Ljubljana (Zupančič in drugi, 2004). Statistična analiza je bila narejena za podatke treh ločenih skupin potresov. Pri vsaki skupini smo izbrali referenčno intenziteto primerjalnega poligona, s katero smo primerjali intenzitete drugih poligonov istega potresa. Dosedanje raziskave vpliva površinske geologije na učinke potresov Ojačitve potresnega valovanja v aluvialnih nanosih so velikokrat prispevale k večji škodi in izgubi življenj. V območjih z zapleteno geološko zgradbo se vpliv lokalnih tal lahko zelo spreminja (Toshinawa in drugi, 1997). Po svetu je bilo narejenih že kar nekaj raziskav, s katerimi so na podlagi makroseizmičnih podatkov iskali povezavo med intenziteto in geološko podlago. Prve pomembnejše tovrstne raziskave so bile narejene na Novi Zelandiji (Elder in drugi, 1991, Toshi-nawa in drugi,1997). Tudi v Italiji je bilo opravljenih več raziskav o učinkih potresa npr. na območju Palerma (Giammarinaro in drugi, 2005) in Rima (Cifelli in drugi, 2000, Sbarra in drugi, 2012). Na podlagi novejših rezultatov so predlagali (Sbarra in drugi, 2012) uporabo makroseizmičnih raziskav pri izdelavi kart potresne nevarnosti. Ugotovili so, da na intenziteto vpliva tudi spreminjanje tal z globino in debelina posameznih plasti. Geološke značilnosti in klasifikacija tal po EC8 širšega območja Ljubljane Glede na različno geološko zgradbo (slika 1) lahko območje Mestne občine Ljubljana razdelimo na Ljubljansko polje, severni del Ljubljanskega barja in obrobno hribovje (Rožnik, Grajski hrib in Golovec). Ljubljana leži v plitvem sedimentnem bazenu, ki je zapolnjen s kvartarnimi nanosi, zato se tu srečujemo z različnimi seizmogeološkimi pogoji. Najbolj ugodni pogoji so na obrobnem hribovju, kjer izdanjajo permski in karbonski skrilavi glinavci, peščenjaki in konglomerati ter mezozojske karbonatne kamnine. Srednje dobra tla predstavljajo območja, ki jih prekrivajo prodni nanosi reke Save, najbolj neugodna pa so tla na Ljubljanskem barju, kjer prod in pesek prekrivajo jezerski in barjanski sedimenti. Vpliv tal je pomemben del predpisov o potresno odporni gradnji. Na podlagi evropskega standarda (EN 1998-1) je Slovenski inštitut za standardizacijo izdal slovenski standard Evrokod 8 (EC8) - Projektiranje potresno odpornih konstrukcij (SIST EN 1998-1-1:2005, SIST EN 1998-1:2005/ A101). Uporablja se skupaj s karto Potresna nevarnost Slovenije - projektni pospešek tal in Tolmač (Lapajne in drugi, 2001). Skupaj dopolnjujeta predpise o potresno odporni gradnji v Sloveniji. V EC8 je vpliv lokalnih tal na učinke potresa za nekatere značilne tipe tal predpisan s koeficientom tal S (soil factor), ki nam pove, koliko večje pospeške nihanja pričakujemo v primerjavi z referenčno trdno kamnino. EC8 določa sedem tipov tal: A, B, C, D, E, S1 in S2, ki so opisani s stratigrafskim profilom in tremi kvantitativnimi parametri: hitrostjo strižnega valovanja v zgornjih 30 m (vs,30), z rezultatom standardnega penetracijskega preizkusa (Nspt) in strižno trdnostjo tal (cu). Za tipe tal B, C, D in E je vpliv lokalnih tal na potresne učinke predpisan s koeficientom 86 A. Jerše, A. Gosar, M. Živčic Slika 1: Geološka karta Mestne občine Ljubljana (Zupančič in drugi, 2004). Figure 1: Geological map of the Ljubljana region (Zupančič in drugi, 2004). S glede na tla A. Za posebna tipa tal S1 in S2 koeficient tal ni podan in ga je potrebno določiti s posebnimi raziskavami. Vpliv lokalne geološke zgradbe na potresno nihanje tal podaja karta potresne mikrorajoniza-cije. Na podlagi geološke karte OGK 100 in njenih tolmačev smo razširili novejšo karto potresne mikrorajonizacije MOL-a (Zupančič in drugi, 2004) na širše območje Ljubljane (slika 2). Tla na širšem območju Ljubljane so razdeljena v pet razredov po EC8: • tip tal A: koeficient tal 1,00; • tip tal C: koeficient tal 1,15; • tip tal D: koeficient tal 1,35; • tip tal E: koeficient tal 1,70; • tip tal S1: koeficient tal 2,55. V pomoč nam je bila predhodna klasifikacija tal po EC8 na podlagi OGK 100 (Zupančič in drugi, 2004), kjer so geološko in litološko zgradbo Mestne občine Ljubljana povzeli po Osnovni geološki karti 1:100.000 (OGK 100), list Kranj (Grad in Ferjančič, 1974), Ljubljana (Premru, 1983), Postojna (Buser in drugi, 1967) in Ribnica (Buser, 1969). Preglednica s klasifikacijo tal po EC8 za širše območje Ljubljana je že prikazana v tej publikaciji in sicer v prispevku Mikrorajonizacija območij z večjo potresno nevarnostjo v Sloveniji (Zupančič, 2013). Tla so združevali na digitaliziranih kartah OGK 100, ki jih je izdelal Geološki zavod Slovenije v letih 1997 do 2003. Ker je tiskana karta OGK narejena na precej slabi geodetski podlagi, je tudi njena natančnost v digitalni obliki slabša. Zato so na končni karti privzeli natančnost tematskega sloja 50 m. Pri končnih rezultatih moramo torej vedeti, da opazovalci, ki se nahajajo blizu (50 metrov ali manj) meje dveh tipov tal, morda niso uvrščeni v pravi razred tal po EC8. Jugozahodni del ozemlja (Ljubljansko barje) spada v tip tal S1, večina vzhodnega in del zahodnega ozemlja spada v tla A, osrednji del v tla C, vmes pa so manjša območja, ki spadajo v tip tal D in E (slika 2). Na širšem območju Ljubljane ni ugotovljenih tal tipa B ali S2. Makroseizmične raziskave vpliva geološke podlage na intenzitete nekaterih potresov na širšem območju Ljubljane 87 Slika 2: Tip tal po EC8 na širšem območju Ljubljane. Figure 2: Map of EC8 ground types in the greater Ljubljana area. Pridobivanje makroseizmičnih podatkov in opredeljevanje intenzitete Oceno učinkov potresa na predmete, ljudi, zgradbe in naravo nam poda intenziteta potresa, ki jo določimo s pomočjo intenzitetne lestvice. Prva faza postopka pri ocenjevanju intenzitete je pridobitev vseh dostopnih informacij o učinkih potresa. Podatke je treba razvrstiti po naseljih ter s pomočjo lestvice opredeliti, kateri opis intenzitetnih stopenj najbolje ustreza podatkom. Vse makroseizmične vprašalnike smo pridobili v arhivu Urada za seizmologijo in geologijo Agencije Republike Slovenije za okolje, ki je zadolžen za zbiranje makroseizmičnih podatkov v Sloveniji. Ko seizmolog dobi podatke, da so nek potres čutili prebivalci Slovenije, uporabi računalniški program za pošiljanje vprašalnikov in določi mejo območja, v katerem jih bo izbral (Ce-cic, 2004). V bazi registriranih opazovalcev je več kot 6400 oseb. Trenutno imamo v Sloveniji dve vrsti vprašalnika (z in brez vprašanj o poškodbah na zgradbah), ki se uporabljata za močnejše oz. šibkejše potrese. Makroseizmični podatki vključujejo vprašalnike, ki so jih opazovalci poslali po pošti, preko spletnega obrazca ali po elektronski pošti. Podatke, ki prihajajo iz petega in višjega nadstropja ali iz posebnih zgradb zanemarimo. Kadar podatki ne zadoščajo za nedvoumno določitev intenzitete, potresu pripišemo razpon vrednosti (npr. IV-V). Kadar ni mogoča večja natančnost, je možen tudi zapis npr. manj kot VI ali več kot VII, lahko pa tudi samo simbol F (ang. felt) v primeru, ko so potres čutili, vendar nimamo drugih podatkov, ki bi omogočili vsaj približno opredelitev intenzitete. Podobno lahko intenziteto opredelimo s simbolom T v primeru, da so prebivalci zaznali samo zvok potresa, ali s simbolom D, ki označuje poškodbe. 88 A. Jerše, A. Gosar, M. Živčic Intenzitete smo določali za manjša območja, opredeljena s klasifikacijo tal po EC8 in ne po naseljih, kot je običajno. Vsaka ocenjena intenziteta se nanašala na območje, katerega polmer ne presega 5 km in ki se nahaja na homogenih tleh po EC8, saj je sicer razpon zabeleženih učinkov lahko zelo velik, glede na to, da se spreminjajo s kvaliteto tal. Posledično smo tla, kjer prebivajo opazovalci, razdelili na več poligonov (slika 3) in vsakemu poligonu določili intenziteto potresa. Določili smo 4 poligone na tleh tipa S1, 2 na tleh E, 6 na tleh D, 10 na tleh C in 8 poligonov na tleh tipa A. Pri opredeljevanju intenzitete smo sledili načelom Evropske makroseizmične lestvice (EMS-98) (Grünthal, 1998). Slika 3: Karta poligonov homogenih tal glede na tip tal (EC8), za katere smo opredelili intenziteto potresov. Točke označujejo lokacije opazovalcev. Figure 3: Map of polygons on homogeneous ground in accordance with the EC8 classification for which we determined earthquake intensity. Points indicate the locations of the observers. Metode obdelave makroseizmičnih podatkov Za obdelavo makroseizmičnih podatkov smo zbrali 17 potresov (preglednica 1), ki so se zgodili med letoma 1998 in 2005 ter so bili dovolj močni za našo raziskavo. Osnovne podatke o potresih (čas, lokacija, magnituda, največja intenziteta) smo pridobili iz letnih publikacij o potresih Urada za seizmologijo in geologijo (ARSO, Potresi v letu, 1997-2011). Iz te skupine smo nato uporabili 11 tistih, ki so čim bolje izpolnjevali pogoje: • da so čim bolj oddaljeni od Ljubljane. Če je vir potresa dovolj daleč, lahko zanemarimo razlike v nadžariščni razdalji med različnimi deli območja in tako vidimo razlike v intenzitetah zaradi vpliva geološke podlage; Makroseizmične raziskave vpliva geološke podlage na intenzitete nekaterih potresov na širšem območju Ljubljane 89 • da potresno valovanje prihaja iz podobne smeri. Vpliv geološke zgradbe na širjenje potresnega valovanja je podoben; • da so dosegli največjo intenziteto najmanj V EMS, na območju Ljubljane pa najmanj IV-V EMS; • da zanje obstoja zadostno število makroseizmičnih podatkov. Pri potresih v okolici Brezovice in pri Cerknem je šlo za več zaporednih sunkov, katerih učinke smo opredeljevali skupaj, saj je bilo premalo podatkov, ki bi omogočili točno opredelitev intenzitete vsakega sunka posebej. Raziskavo smo opravili za tri skupine potresov. Najprej smo se osredotočili na potrese, ki pogoje najbolje izpolnjujejo. Teh potresov je skupaj 5 in so v preglednici obarvani oranžno. Njihova oddaljenost od Ljubljane je med 45 in 120 km. Potresno valovanje te skupine prihaja iz severozahodne smeri od središča Ljubljane. Druga skupina potresov pogojev ne izpolnjuje tako dobro. Teh Preglednica 1: Podatki o uporabljenih potresih. Table 1: Earthquakes used in this study. Earthquakes which are uncolored were not used. Z. št. Datum Čas h:m:s UTC Z. šir. °S Z. dolž. °V Glob. h (km) mlv Imax (EMS-98) Potresno območje Oddaljenost od središča Ljubljane (km) Smer od središča Ljubljane Število vprašalnikov Imax širšega območja Lj. (EMS-98) No Date Time h:m:s UTC Lat °N n Depth h (km) mlv Imax (EMS-98) Epicentra! area Distance from the center of Ljubljana (km) Direction from the center of Ljubljana Number of questionnaires Imax wider Ljubljana area (EMS-98) 1 25.09.1996 17:56:30 46,17 14,4 19 3,7 IV-V SMLEDNIK - Podreča-Mavčiče 15 S 90 2 13.03.1998 15:14:57 45,6 14,25 14,3 4,2 V ILIRSKA BISTRICA - Šembije-Koritnice 50 JZ 82 IV-V 3 26.03.1998 16:26:00 43,08 12,6 46 5,1 IV-V ITALIJA - Umbrija 380 JZ 23 4 12.04.1998 10:55:33 46,31 13,63 7,6 5,5 VII-VIII KOBARID - Lepena 80 SZ 170 V 5 06.05.1998 2:53:00 46,28 13,7 5,1 4,2 V-VI KOBARID - Lepena 80 SZ 72 V 6 31.08.1998 2:32:04 45,93 14,88 15,6 4,2 VI IVANČNA GORICA - Sela pri Dobu 35 JV 59 V 7 17.09.1998 5:29:43 46,01 14,77 15,7 3,4 V LITIJA - Golišče 20 V 81 8 24.09.1998 3:59:05 46,05 14,74 13 3,3 IV-V Šmartno pri Litiji - Koške Poljane 18 V 100 9 14.02.2002 3:18:00 46,13 13,1 11,2 4,5 V FURLANIJA - Moggio Udinese 120 SZ 33 IV 17:42:56 17:44:13 46,03 46,02 14,42 14,41 11 11 2,5 2,7 V V Brezovica pri Ljubljani 10 20.10.2002 17:46:01 17:49:19 46.02 46.03 14,41 14,4 7 9 2,4 1,8 IV-V III Lukovica pri Brezovici 10 JZ 162 V 18:21:54 46,01 14,4 7 3,1 V BARJE - Podplešivica 11 12.07.2004 13:04:06 46,31 13,62 11 4,9 VI-VII KOBARID - Lepena 80 SZ 100 V 12 22.09.2004 14:55:48 46,11 14,77 16 3,5 V MORAVČE - Zgornji Prekar 20 SV 133 V 13 14.1.2005 7:58:11 46,2 14,03 19 4 V CERKNO - Davča 45 SZ 156 V 8:05:18 46,19 14,05 19 3,8 14 23.01.2009 3:28:00 46,07 14,42 19 2,9 IV DOBROVA - Šujica 7 Z 176 15 01.08.2009 3:04:37 46,16 14,53 18 2,5 IV MENGEŠ - Šinkov Turn 10 S 83 16 15.01.2010 14:20:54 45,77 14,19 15 3,7 V POSTOJNA - Veliki Otok 45 JZ 139 IV 17 24.02.2010 5:21:25 46,1 14,6 11 3,2 V LJUBLJANA - Dragomelj 10 SV 190 V I vprašalnikov petih potresov 531 Z vprašalnikov enajstih potresov 1296 I vseh vprašalnikov 1849 Barvna legenda: oranžna potresi, ki navedene pogoje najbolje izpolnjujejo rumena potresi, ki pogoje nekoliko slabše izpolnjujejo neobarvano potresi, ki niso bili uporabljeni v nadaljnji raziskavi 90 A. Jerše, A. Gosar, M. Živčic je 6 in so v preglednici obarvani rumeno. Njihova oddaljenost od središča Ljubljane je manjša in sicer med 10 in 45 km. Potresno valovanje ima različne smeri prihoda. Zabeležene intenzitete potresov te skupine so malo nižje od tistih v prvi skupini. Tretja skupina predstavlja vseh enajst potresov. Analizirali smo 1296 vprašalnikov o potresnih učinkih, ki jih je izpolnilo 616 opazovalcev. Karte smo izdelali v okolju GIS. Obravnavali smo širše območje Ljubljane, ki se razteza na jugu do Želimelj, na severu do Trzina, na zahodu do Dragomera in na vzhodu do vasi Volavlje (slika 3). Rezultati in razprava Najprej smo za vsako od treh skupin potresov izbrali primerjalni poligon, katerega intenziteta je bila referenčna. Z referenčno intenziteto smo primerjali intenzitete drugih poligonov istega potresa (preglednica 3). Opredeljene intenzitete smo razvrstili v preglednico 2. Število vseh ocenjenih intenzitet znaša 224. Preglednica poleg intenzitete v oklepaju podaja še število vprašalnikov, na podlagi katerih je bila intenziteta opredeljena. Intenzitet, ki so določene le na podlagi enega vprašalnika, nismo Preglednica 2: Intenzitete potresov po poligonih. V oklepaju je število vprašalnikov. Table 2: Intensity of earthquakes by polygons. In parentheses is the number of questionnaires. Potresi, ki pogoje nekoliko slabše izpolnjujejo Potresi, ki pogoje najbolje izpolnjujejo 13.03.1998 31.08.1998 20.10.2002 22.09.2004 15.01.2010 24.02.2010 06.05.1998 12.04.1998 14.02.2002 12.07.2004 14.01.2005 Earthquakes which slightly less fulfilling the requirements Earthquakes which best fulfilling the requirements 13.03.1998 31.08.1998 20.10.2002 22.09.2004 15.01.2010 24.02.2010 06.05.1998 12.04.1998 14.02.2002 12.07.2004 14.01.2005 A_1 IV-V (2) I (1) IV(2) III-IV (1) V (4) III (1) I (1) A_2 I (1) III-IV (5) I (1) I (1) V (9) III (1) A_3 I (1) IV-V (1) III-IV (2) IV(4) I (2) IV-V ( 2) V (7) IV (2) III-IV ( 2) A_4 I (1) A_5 I (1) IV-V (2) I (2) IV-V (1) III (1) A_6 V (5) I (1) I (1) V (6) I (1) IV (1) IV-V (4) A_7 IV (1) A_8 III-IV(1) C_1 III-IV (2) V (3) I (1) I (1) IV (1) III-IV (2) V (5) IV (2) IV-V (2) C_2 II (3) V (3) IV (6) V (11) IV (8) IV-V (17) III-IV (1) V (6) III-IV (1) IV-V (4) IV (8) C_3 primerjalni poligon III-IV (3) V (3) III (6) V (7) IV (6) IV-V (8) IV (3) V (4) IV (4) IV (2) IV (10) C_4 IV (25) V (18) IV (42) V (24) IV (35) IV-V (52) IV-V (20) V (35) IV (5) V (31) IV-V (38) C_5 IV (3) V (4) IV (9) IV (9) IV (15) IV (15) IV (6) V (9) IV-V (4) IV (14) C_6 IV (3) V (8) I (1) IV (4) I (1) IV (5) IV (4) V (8) I (1) IV (3) IV (3) C_7 IV (5) IV-V (2) IV-V (3) I (3) I (2) IV-V (5) I (5) IV-V (6) I (1) III (2) IV-V (3) C_8 IV (6) V (3) IV (4) IV-V (5) IV (4) IV-V (3) I (2) V (6) I (2) IV-V (5) I (2) C_9 I (1) III-IV (1) IV (1) IV (1) C_10 I (1) III (1) IV (1) IV (2) D_1 III-IV (1) I (1) IV (1) I (2) IV (3) IV-V (2) IV (3) D_2 IV (1) V (3) I (1) I (2) IV (1) V (2) IV-V (3) V (3) D_3 III (1) V (1) IV (3) I (2) I (1) IV (3) III (1) IV-V (2) I (1) III (1) IV (1) D_4 III-IV (2) V (1) IV (2) III-IV (2) I (1) IV-V (11) I (2) V (2) I (1) V (2) III-IV ( 2) D_6 IV (1) IV (1) E_1 IV-V (3) V (1) IV (9) III-IV (6) IV (8) V (13) IV-V (2) V (7) I (6) V (4) IV (4) E_2 IV (2) V (1) V (8) IV (4) I (3) IV-V (8) V (5) V (7) I (1) IV-V (3) IV (12) S1_1 IV-V (3) IV (1) V (13) III-IV (8) IV (6) IV-V (8) I (1) V (5) V (6) V (11) S1_2 I (2) V (2) III-IV (3) IV (2) I (2) IV (2) I (1) V (3) I (1) IV (1) IV (1) S1_3 IV (6) V (7) IV-V (30) IV (16) IV (20) IV (17) IV-V (12) V (20) III (6) V (12) IV-V (28) S1_4 I (1) Makroseizmične raziskave vpliva geološke podlage na intenzitete nekaterih potresov na širšem območju Ljubljane 91 uporabili v statistični analizi in so v preglednici obarvane rdeče. Število ocenjenih intenzitet, ki smo jih uporabili v nadaljnji raziskavi, znaša 160. Pri nedoločeni intenziteti, npr. IV-V EMS je bila v izračunih uporabljena vrednost 4,5. Za primerjalna tla smo izbrali poligon na tleh tipa C, saj imajo tla C srednje vrednosti mehanskih parametrov glede na ostale tipe tal. V skupini vseh enajstih potresov se je med vsemi poligoni tal C za primerjalnega najbolje pokazal tretji (C_3), v skupini petih potresov drugi (C_2) in v skupini ostalih šest potresov peti poligon (C_5). Izbran poligon namreč vsebuje podatke za vse potrese, ne vsebuje podatka, da opazovalec potresa ni čutil, s katerim ne moremo primerjati drugih intenzitet in ima približne srednje vrednosti intenzitet v primerjavi z ostalimi poligoni na tleh C. Poligona C_4 nismo izbrali za primerjalna tla, ker njegove vrednosti nekoliko odstopajo od povprečnih. Za vsak poligon smo izračunali odstopanje od referenčne intenzitete za vsak potres posebej ter več srednjih vrednosti odstopanj od referenčne intenzitete, in sicer: aritmetično sredino, mediano, modus in modificirano mediano, pri kateri smo predpostavili, da je podatek »ni čutil« najmanjši. Pri izračunu aritmetične sredine pa podatka nismo upoštevali, če opazovalci potresa niso čutili. Najprej smo opravili statistično analizo vsakega posameznega poligona (preglednica 3) in nato še za združene poligone glede na tip tal po EC8 (preglednica 4). V preglednici 4 nam številke poleg tipa tal povedo še, koliko intenzitet je bilo upoštevanih v analizi posameznih tal. Preglednica 3: Statistična analiza vseh enajstih potresov glede na posamezne poligone. Table 3: Statistical analysis of all eleven earthquakes related to individual polygons. Potresi, ki pogoje nekoliko slabše izpolnjujejo Potresi, ki pogoje najbolje izpolnjujejo Srednje vrednosti 13.03. 31.08. 20.10. 22.09. 15.01. 24.02. 06.05. 12.04. 14.02. 12.07. 14.01. Aritmetična Mediana Modus Modificirana 1998 1998 2002 2004 2010 2010 1998 1998 2002 2004 2005 sredina (M) (Me) (Mo) Me Earthquakes which slightly less fulfilling the requirements Earthquakes which best fulfilling the requirements Mean values 13.03. 31.08. 20.10. 22.09. 15.01. 24.02. 06.05. 12.04. 14.02. 12.07. 14.01. Arithmetic Median Mode Modified 1998 1998 2002 2004 2010 2010 1998 1998 2002 2004 2005 mean (M) (Me) (Mo) Me A_1 -0,5 -1 0 -0,500 -0,5 -0,5 A_2 -1,5 0 -0,750 -0,75 -0,75 A_3 0,5 -1 n2 0 0 0 -0,5 -0,167 0 0 0 A_4 A_5 1,5 n2 1,500 1,5 0,5 A_6 2 0 0,5 0,833 0,5 0,5 A_7 A_8 C_1 0 2 -0,5 0 0 0,5 0,333 0 0 0 C_2 -1,5 0 1 0 0 0 0 0,5 0 0,000 0 0 0 C_3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,000 0 0 0 C_4 0,5 0 1 0 0 0 0,5 0 0 1 0,5 0,318 0 0 0 C_5 0,5 0 1 -1 0 -0,5 0 0 0,5 0 0,050 0 0 0 C_6 0,5 0 -1 -0,5 0 0 0 0 -0,125 0 0 0 C_7 0,5 -0,5 1,5 n3 n2 0 n5 -0,5 -1 0,5 0,071 0 0,5 -0,5 C_8 0,5 0 1 -0,5 0 0 n2 0 n2 0,5 n2 0,188 0 0 0 C_9 C_10 -0,5 -0,500 -0,5 -0,5 -0,5 D_1 n2 -0,5 -0,5 0 -0,333 -0,5 -0,5 -0,5 D_2 2 n2 0 0,5 1 0,875 0,75 0,5 D_3 1 n2 -0,5 -0,5 0,000 -0,5 -0,5 -0,5 D_4 0 1 -1,5 0 n2 0 1 -0,5 0,000 0 0 0 D_6 E_1 1 1 -1,5 0 0,5 0,5 0 n6 1 0 0,278 0,5 1 0,5 E_2 0,5 2 -1 n3 0 1 0 0,5 0 0,375 0,25 0 0 S1_1 1 2 -1,5 0 0 0 1 1 0,438 0,5 1 0 S1_2 n2 0 0,5 -1 n2 -0,5 0 -0,200 0 0 -0,75 S1_3 0,5 0 1,5 -1 0 -0,5 0,5 0 -1 1 0,5 0,136 0 0,5 0 S1_4 92 A. Jerše, A. Gosar, M. Živčic Preglednica 4: Statistična analiza potresov glede na tip tal po EC8 za pet potresov (levo) in vseh enajst potresov skupaj (desno). Table 4: Statistical analysis of earthquakes in accordance with the EC8 classification for five earthquakes (left) and all eleven earthquakes together (right). Tip tal Srednje vrednosti za pet potresov Tip tal Srednje vrednosti za vseh enajst potresov (EC8) Aritmetična sredina (M) Mediana (Me) Modus (Mo) Modificirana Me (EC8) Aritmetična sredina (M) Mediana (Me) Modus (Mo) Modificirana Me Ground Mean values for five earthquakes Ground Mean values for all eleven earthquakes together type (EC8) Arithmetic mean (M) Median (Me) Mode (Mo) Modifide Me type (EC8) Arithmetic mean (M) Median (Me) Mode (Mo) Modifide Me A (7) -0,071 0 0 0 A (17) 0 0 0 0 C (36) 0,063 0 0 0 C (77) 0,092 0 0 0 D (10) -0,056 0 -0,5 -0,25 D (21) 0,147 0 -0,5 0 E (9) 0,375 0 0 0 E (19) 0,324 0,5 0 0 S1 (9) 0,333 0,5 0 0,5 S1 (26) 0,167 0 0 0 Rezultati na podlagi petih potresov nam kažejo, da odstopanja od referenčne intenzitete naraščajo s slabšanjem lastnosti tal (predvsem na tleh tipa E). Vendar pa rezultati tipa tal D odstopajo od ostalih, saj bi glede na koeficient tal po EC8 pričakovali višje vrednosti od tistih na tleh C in ne manjše. Morda tičijo vzroki v geoloških in ostalih dejavnikih. Rezultati na podlagi vseh enajstih potresov nam kažejo podoben trend naraščanja vrednosti odstopanj od referenčne intenzitete kot pri rezultatih analize petih potresov. Na tleh D dobimo višjo aritmetično sredino od tiste na tleh C, nasprotno pa je modus negativen. V preglednici 5 podajamo, kolikokrat je bila intenziteta manjša, večja ali enaka referenčni intenziteti na tleh C, ki so bila privzeta za primerjalna tla. Modra barva označuje intenzitete, ki prevladujejo na posameznih tleh. V preglednici petih potresov opazimo poviševanje intenzitet s slabšanjem tal. Na tipu tal A imamo opredeljenih več nižjih intenzitet kot višjih. Tla C imajo precej enakomerno razporejene intenzitete, kar je pričakovano, glede na to, da smo ta tla izbrali za primerjalna. Tla E imajo več višjih intenzitet kot nižjih in prav tako tudi tla S1. Tla S1 imajo tudi več višjih intenzitet kot tla E, kar ustreza pričakovanim rezultatom, saj so tla S1 po EC8 slabša. Pri tleh D se pojavi odstopanje rezultatov od pričakovanih, saj so intenzitete na teh tleh nekoliko nižje od intenzitet na tleh C. Preglednica 5: Število primerov, ko je intenziteta manjša, enaka ali večja referenčni intenziteti primerjalnih tal glede na tla po EC8. Rezultati za skupino petih potresov (levo) in vseh enajstih potresov skupaj (desno). Table 5: The number of cases when intensity of earthquakes is smaller, greater or equal to the reference intensity in accordance with the EC8 classification. The results for the group of five earthquakes (left) and all eleven earthquakes together (right). Tip tal Statistična analiza za pet potresov Tip tal Statistična analiza za vseh enajst potresov (EC8) I < Iref I = Iref I > Iref (EC8) I < Iref I = Iref I > Iref Ground Statistical analysis for five aearthquakes Ground Statistical analysis for all eleven earthquakes together type (EC8) I < Iref I = Iref I > Iref type (EC8) I < Iref I = Iref I > Iref A (7) 2 4 1 A (17) 7 6 4 C (36) 9 12 10 C (77) 17 30 19 D (10) 5 3 2 D (21) 10 5 6 E (9) 1 5 3 E (19) 4 6 9 S1 (9) 1 3 5 S1 (26) S S 10 Makroseizmične raziskave vpliva geološke podlage na intenzitete nekaterih potresov na širšem območju Ljubljane 93 Opazili smo tudi veliko odstopanje intenzitet znotraj tal D, kar nakazuje velik vpliv drugih dejavnikov. V preglednici intenzitet vseh enajstih potresov smo dobili podobne rezultate. Kljub temu, da ostalih šest potresov nekoliko slabše izpolnjuje pogoje, smo tudi pri njih dobili podobne rezultate (preglednica 6), ki kažejo poviševanje intenzitete s slabšanjem tal. Razlika je le, da intenzitete na tleh S1 ne kažejo posebnega odstopanja, medtem ko so intenzitete na D tleh ponovno nižje od referenčne na primerjalnih tleh. Modra barva označuje intenzitete, ki prevladujejo na posameznih tleh. Preglednica 6: Število primerov, ko je intenziteta manjša, večja ali enaka referenčni intenziteti primerjalnih tal glede na tla po EC8. Rezultati za skupino ostalih šest potresov. Table 6: The number of cases when intensity of earthquakes is smaller, greater or equal to the reference intensity in accordance with the EC8 classification. The results for the remaining six earthquakes. Tip tal Statistična analiza za pet potresov (EC8) I < Iref I = Iref I > Iref Ground Statistical analysis for five aearthquakes type (EC8) I < Iref I = Iref I > Iref A (10) 5 2 3 C (43) l 19 11 D (11) 5 4 2 E (10) 2 4 4 S1 (17) 4 9 4 Zaključki Ojačitve potresnega valovanja so v preteklosti pogosto prispevale k večji škodi in izgubi življenj. Prav zaradi težkih poškodb objektov, ki so bile posledice ojačitve potresnega valovanja na mehkejših tleh, so se študije lokalnih vplivov tal zelo povečale. Ker kvantitativni podatki gibanja tal niso vedno na voljo za izvedbo mikroseizmičnih raziskav, je pomembna analiza makroseiz-mičnih podatkov o učinkih potresa. Raziskave so zajele širše območje Ljubljane, za katerega smo opredelili intenzitete s pomočjo 1296 makroseizmičnih vprašalnikov, ki so se nanašali na 11 različnih potresov. Intenzitete smo določali za območja, katerih polmer ni presegel 5 km in ki ležijo na homogenih tleh glede na klasifikacijo EC8. Tla na širšem območju Ljubljane smo razdelili v pet razredov po EC8. V pomoč nam je bila predhodna klasifikacija tal po EC8 na podlagi OGK 100 (Zupančič in drugi, 2004), kjer so geološko in litološko zgradbo Mestne občine Ljubljana povzeli po Osnovni geološki karti 1:100.000 (OGK 100). Pri nekaterih litoloških členih se je pojavila dilema pri določanju tipa tal. Vzrok je predvsem v nedorečenosti pri klasificiranju tal po EC8 in pomanjkanju podatkov o geomehanskih lastnostih. To velja predvsem za sedimente Ljubljanskega barja. Območje smo nato znotraj istega tipa tal razdelili na več poligonov in vsakemu poligonu določili intenziteto potresa. Jugozahodni del ozemlja Ljubljane spada v tip tal S1, večina vzhodnega in del zahodnega ozemlja spada v tip tal A, osrednji del je uvrščen v tip tal C, vmes pa so manjša območja, ki spadajo v tip tal D in E. Opravili smo statistične raziskave za tri skupine potresov. Najprej smo se osredotočili na pet potresov, ki najbolje izpolnjujejo zahtevane pogoje, potem na ostalih šest potresov in na koncu še na skupino vseh enajstih potresov. Rezultati so pokazali povišanje intenzitete potresov na slabših tleh. Na tipu tal A je bilo opredeljenih več nižjih intenzitet kot višjih v primerjavi s tlemi C, ki smo jih vzeli za primerjalna tla. Intenzitete potresov na tleh C so enakomerno razporejene. Tla E in S1 imajo več višjih intenzitet kot nižjih v primerjavi s tlemi tipa C. Tla S1 pa imajo tudi več višjih intenzitet kot tla E. Na tipu tal D se pojavi odstopanje rezultatov, saj bi glede na koeficient tal 94 A. Jerše, A. Gosar, M. Živčic po EC8 pričakovali višje vrednosti od tistih na tleh C in ne manjše. Morda tičijo vzroki v ostalih geoloških dejavnikih, kot so lateralna razširjenost mehkih zemljin, debelina nanosov, vpliv topografije, vsebnosti vode v zemljinah ali pa zgolj v tem, da imamo za posamezne poligone na tleh D zelo malo podatkov. Zanimivo je, da v primeru močnejšega potresa, kot je bil pri nas v Krnskem pogorju, dne 12.04.1998, razlike v intenzitetah niso tako očitne, kot je pri potresih nižjih intenzitet (preglednica 2). Da bi pridobili boljše ocene povečanja učinkov potresov zaradi geološke podlage, bi bile potrebne raziskave tudi po drugih kriterijih, kot so: debelina sedimentov, stanje tal, lateralna razširjenost mehkih zemljin, debelina nanosov, geomehanski parametri, topografija in vsebnost vode v zemljinah. Raziskave s podatki o intenzitetah je v Sloveniji dokaj težko opravljati, saj nimamo veliko potresov, ki bi imeli dovolj velike učinke. Posledično se moramo zadovoljiti s podatki o nižjih intenzitetah, ki pa pogosto niso tako indikativni glede vpliva lokalnih tal. Ena od nalog seizmologije je ocenjevanje potresne nevarnosti, kamor sodi tudi potresna mi-krorajonizacija. Da bi to lahko naredili, moramo razumeti, kakšne učinke imajo potresi na različnih tleh. Pomembno je, da se pri tem metodologija pridobivanja in obdelave makroseizmičnih podatkov postavi ob bok ostalim metodam analize vpliva lokalnih tal. Ti rezultati lahko pomembno prispevajo k boljši oceni potresne nevarnosti na širšem območju Ljubljane. Pomembni bodo za ocenjevanje intenzitete v prihodnje in za natančnejšo oceno vpliva različne geološke podlage na potresno nihanje in posledično na porazdelitev poškodb ob potresu. Viri in literatura ARSO, Urad za seizmologijo in geologijo, 1997-2011. Potresi v letu. Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo, Ljubljana. Buser, S., 1969. Osnovna geološka karta SFRJ. L 33-78, Ribnica [Kartografsko gradivo]. 1:100.000. Zvezni geološki zavod, Beograd. Buser, S., Grad, K., in Pleničar, M., 1967. Osnovna geološka karta SFRJ. L 33-77, Postojna [Kartografsko gradivo]. 1:100.000. Zvezni geološki zavod, Beograd. Cecic, I., 2004. Metodologija prikupljanja i obrade makroseizmičkih podataka: magistrsko delo. Ljubljana. Cifelli F., Donati S., Funiciello F., and Tertulliani A., 2000. High-Density Macroseismic Survey in Urban Areas. Part 2: Results for the City of Rome, Italy. Bulletin of the Seismological Society of America, vol. 90, no. 2, 298-311. Elder, D. McG., Mccahon I. F., and Yetton M. D., 1991. The earthquake hazard in Christchurch: a detailed evaluation, Research Report to EQC, Soils and Foundations Ltd., Christchurch, 131 p.p. EN 1998-1:2004 - Eurocode 8: Design of structures for earthquake resistance, Part 1: General rules, seismic action and rules for buildings, European Committee for Standardisation, Brussels. Giammarinaro M S, Tertulliani A, and Galli G., 2005. Investigation of Surface Geology and Intensity Variability in the Palermo, Italy, Urban Area after the 6 September 2002 Earthquake. Bulletin of the Seismological Society of America, vol. 95, no. 6, 2318-2327. Grad, K., in Ferjančič, L., 1968. Osnovna geološka karta SFRJ. 1:100.000. Tolmač lista Kranj : L 33-65. Zvezni geološki zavod, Beograd, 70 str. Grünthal, G., 1998. European Macroseismic Scale 1998. Cahiers du Centre Européen de Gèodynamique et de Seismologie. Conseil de l'Europe, Luxembourg, vol. 15, 99 p.p. Lapajne, J., Šket Motnikar, B., in Zupančič, P., 2001. Karta potresne nevarnosti Slovenije - projektni pospešek tal in Tolmač. Agencija Republike Slovenije za okolje, Ljubljana. Pleničar, M., 1963. Osnovna geološka karta SFRJ. 1:100.000. Tolmač lista Postojna : L 33-77. Zvezni geološki zavod, Beograd, 58 str. Makroseizmične raziskave vpliva geološke podlage na intenzitete nekaterih potresov na širšem območju Ljubljane 95 Premru, U., 1983. Osnovna geološka karta SFRJ. L 33-66, Ljubljana [Kartografsko gradivo]. 1:100.000. Zvezni geološki zavod, Beograd. Premru, U., 1980. Osnovna geološka karta SFRJ. 1:100.000. Tolmač lista Ljubljana : L 33-66. Zvezni geološki zavod, Beograd, 72 str. Sbarra P., De Rubies V., Di Luzio E., Mancini M., Moscatelli M., Stigliano F., Tosi P., and VALLONE R., 2012. Macroseismic effects highlight site response in Rome and its geological signature. Natural Hazards, vol. 62, no. 2, 425-443. SIST EN 1998-1:2005 - Evrokod 8 - Projektiranje potresnoodpornih konstrukcij - 1. Del: Splošna pravila, potresni vplivi in pravila za stavbe, slovenski standard, Slovenski inštitut za standardizacijo, Ljubljana. SIST EN 1998-1:2005/oA101:2005 - Evrokod 8 - Projektiranje potresnoodpornih konstrukcij - 1. del: Splošna pravila, potresni vplivi in pravila za stavbe - Nacionalni dodatek, Slovenski inštitut za standardizacijo, Ljubljana. Toshinawa, T., Taber, J. J., and Berill, J. B., 1997. Distribution of ground-motion intensity inferred from Questionnaire survey, earthquake recordings, and microtremor measurments - a case study in Christchurch, New Zealand, during the 1994 Arthurs Pass Earhquake. Bulletin of the Seismolo-gical Society of America, vol. 87, no. 2, 356-369. Zupančič, P., Šket Motnikar, B., Gosar, A., in Prosen, T., 2004. Karta potresne mikrorajonizacije Mestne občine Ljubljana. V R. Vidrih, ur.: Potresi v letu 2002. Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo, Ljubljana, str. 32-54. Zupančič, P., 2013. Mikrorajonizacija območij v sloveniji z večjo potresno nevarnostjo. V A. Gosar, ur: Potresi v letu 2012. Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo, Ljubljana. Kazalo Polona Zupančič Mikrorajonizacija območij z večjo potresno nevarnostjo v Sloveniji Seismic Microzonation of Areas with Higher Seismic hazard in Slovenia Povzetek Predstavljeni so rezultati raziskovalnega projekta PO-TROG: Potresna ogroženost v Sloveniji za potrebe Civilne zaščite, v okviru katerega smo na območjih večje potresne nevarnosti (zgornje Posočje in Goriška Brda, Ljubljana z okolico, Brežice z okolico) določili tip in koeficient tal po Evrokodu 8. Uporabili smo obstoječe mikrorajonizacije, geološke karte, podatke o geofizikalnih meritvah ter druge podatke iz literature. Na obravnavanih območjih smo določili 200 različnih litoloških oziroma litostratigrafskih enot, ki smo jih razdelili v šest tipov tal s pripadajočimi koeficienti tal. Uvod Abstract In the frame of the research project POTROG: Seismic risk in Slovenia for Civil defence, the ground types and soil factors based on Eurocode 8 were determined for areas with higher seismic hazard in Slovenia (upper Soča valley region, Ljubljana and surroundings, Brežice area). Existing microzonation studies, geological maps and geophysical data were used. Two hundred lithostratigraphic units were recognised in all areas and classified into 6 ground types with correspondig soil factors. Karte potresne nevarnosti so sestavni del predpisov o potresno odporni gradnji in so poleg podatkov o ogrožencih (prebivalci, gradbeni objekti, kulturni spomeniki, proizvodne zmogljivosti ipd.) in njihovi potresni ranljivosti tudi temeljni podatek za ocene potresne ogroženosti, na katerih temeljijo ukrepi civilne zaščite. Mikrorajonizacija je postopek, s katerim vključimo vpliv lokalne geološke zgradbe v oceno potresne nevarnosti. Učinki potresa na lokaciji so odvisni od več dejavnikov: • žariščnih lastnosti potresa (magnituda, globina, oddaljenost, smer preloma in smer premika ob prelomu), • regionalne geološke zgradbe (hitrost širjenja valovanja, dušenje), ki vpliva na pot potresnega valovanja med žariščem in bližino lokacije, • lokalne geološke zgradbe (mehanske lastnosti, debelina in oblika sedimentacijskega bazena ter relief površja). Kakšne bodo posledice potresa na objektu, je odvisno tudi od potresne odpornosti oziroma ranljivosti objekta. Vpliv lokalne geološke zgradbe lahko ocenimo na več načinov. Kvantitativno ga upoštevamo s koeficientom tal, s katerim pomnožimo vrednosti projektnega pospeška tal, ki veljajo za referenčno trdno kamnino, včasih pa namesto koeficienta tal uporabljamo tudi prirastek intenzitete, ki ga prištejemo k intenziteti na karti potresne nevarnosti. Pri obeh parametrih si pomagamo z geološkimi in geofizikalnimi podatki ter dodatnimi terenskimi meritvami. Uradna karta potresne nevarnosti Slovenije - projektni pospešek tal (slika 1) je sestavni del predpisov o potresno odporni gradnji. Projektni pospešek tal je po dokumentu Evrokod 8 (SIST EN 1998-1:2005, SIST EN 1998-1:2005/A101) oziroma EC8 enak maksimalnemu pospešku tal na tleh tipa A (trdna tla). Za druge tipe tal je treba projektni pospešek pomnožiti z ustreznim koeficientom tal S. Vpliv lokalnih tal na potresne učinke je v EC8 na splošno zajet tako, da upošteva 96 Mikrorajonizacija območij z večjo potresno nevarnostjo v Sloveniji 97 sedem tipov temeljnih tal: A, B, C, D, E, S1 in S2, ki so opisani s stratigrafskim profilom in tremi parametri: povprečno hitrostjo strižnega valovanja v zgornjih 30 m, rezultatom standardnega penetracijskega preizkusa in strižno trdnostjo tal. EC8 predpisuje za različne tipe tal (B, C, D in E) koeficient tal glede na tla tipa A (vrednosti koeficienta tal so od 1,15 do 1,7). Za posebna tipa tal S1 in S2 pa koeficient tal ni podan in ga je treba določiti s posebnimi raziskavami. Slika 1: Karta potresne nevarnosti Slovenije — projektni pospešek tal za povratno dobo 475 let (Lapajne in sod., 2001). Figure 1: Design ground acceleration map of Slovenia for return period 475years (Lapajne et al., 2001). V okviru projekta POTROG: Potresna ogroženost v Sloveniji za potrebe Civilne zaščite (Lut-man s sodelavci, 2013), katerega naročnik je bilo Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje (MORS URSZR), smo na vseh območjih v Sloveniji, kjer je pospešek tal enak ali večji 0,225 g na Karti potresne nevarnosti Slovenije - projektni pospešek tal (slika 1) določili tip in koeficient tal po EC8. Uporabili smo obstoječe mikrorajonizacije (npr. karta seizmične mikrorajoniza-cije Bovške kotline (Vidrih in Ribičič, 1999), mikrorajonizacija Breginjskega kota (Kokošin, 2011), karta mikrorajonizacije Ljubljane (Zupančič in sod., 2004). Na območjih, kjer teh podatkov ni, pa smo podatke o tipu in koeficientu tal ocenili na podlagi Osnovne geološke karte 1:100.000 in primerljivih podatkov iz literature ter dostopnih podatkov o geofizikalnih meritvah. Koeficient tal uporabljamo za določitev potresne obtežbe po EC8. Klasifikacija tal Zgornje Posočje in Goriška Brda Zgornje Posočje leži v severozahodnem delu Slovenije. Obravnavano območje, kjer po karti potresne nevarnosti pospešek tal dosega ali presega 0,225 g, se razteza med Breginjskim kotom na zahodu in Komno na vzhodu ter med Logom pod Mangartom na severu in Livkom na jugu. Največji del se nahaja na ozemlju treh občin: Bovec, Kobarid in Tolmin. Manjši del obravnavanega ozemlja leži na skrajnem severozahodu Goriških Brd. Ta del spada v občini Brda in Kanal. 98 P. Zupančič Območje zgornjega Posočja večinoma sestavljajo triasni ter jurski apnenci in dolomiti, v manjšem delu pa se pojavljajo tudi kredne klastične kamnine (fliši). Ob rekah in potokih se pojavljajo aluvialni nanosi, ki gradijo terase iz proda, peska in včasih tudi konglomeratov kvartarne starosti. Na obravnavanem območju se pojavljajo tudi ledeniški sedimenti ter pobočni grušči (Vidrih, 2008). Severozahodni del Goriških Brd v glavnem sestavljajo kredni mikritni in grebenski apnenci ter paleocenski fliš z vložki apnenčevih breč. Kamnine so litostratigrafsko precej pestre, kar ima za posledico precej različne seizmogeolo-ške pogoje. Dobri pogoji so na krednih, jurskih in triasnih karbonatih, karbonatnih brečah ter na trših flišnih kamninah, slabši pa na nanosih rek ter potokov Soče, Lepence, Tolminke, Nadiže, Učje, Blatenika in Koritnice. Slabši seizmogeološki pogoji so tudi na ledeniških sedimentih in na pobočnih gruščih. Najslabšo podlago iz seizmogeološkega vidika predstavljajo diamikti ter drobnozrnati sedimenti, kot je jezerska kreda in rečni sedimenti. Za določanje geološke in litološke zgradbe obravnavanega ozemlja smo uporabili Inženirsko--geološko karto Breginjskega kota (Kokošin, 2011) ter Osnovno geološko karto 1:100.000 (OGK) in lista Beljak in Ponteba ter Tolmin in Videm (Udine) s pripadajočima tolmačema (Jurkovšek, 1987; Buser, 1986). Uporabili smo računalniške verzije teh kart, ki jih je pripravil Geološki zavod Slovenije v letih 1997 do 2003. Koristne podatke o hitrosti strižnih valov smo pridobili iz različnih geofizikalnih preiskav na območju zgornjega Posočja (Brezigar, 2001; Stopar in Car, 2004; Stopar, 1998), žal pa za tovrstne raziskave velja, da so izmerjene hitrosti strižnega valovanja zelo lokalizirane in se vrednosti na isti litološki enoti med seboj lahko zelo razlikujejo. Zato smo prednost pri določanju tipa ter ko-eficinta tal dali geološki in litološki zgradbi, rezultati geofizikalnih preiskav pa so le v nekaterih primerih služili kot dodatna potrditev določenega tipa tal. Izračunane hitrosti strižnih valovanj vs30 so predstavljene v preglednici 1, lokacije točk, kjer so bili izmerjeni seizmični profili, pa so označene na sliki 2. Za območje Breginjskega kota je bila že narejena mikrorajonizacija na podlagi EC8 v okviru diplomskega dela (Kokošin, 2011), zato smo te podatke privzeli. Figure 2: Seismic microzonation for upper Soča valley (legend: EC8 ground Slika 2: Klasifikacija tal po EC8 na območju zgornjega Posočja. Lokacije seizmičnih profilov iz preglednice 1 so označene z rdečimi krogci. Seismic profiles from table 1 are marked by red dots. type and corresponding soil factor). Mikrorajonizacija območij z večjo potresno nevarnostjo v Sloveniji 99 Preglednica 1: Lokacije seizmičnih profilov: debelina plasti (d1 — 4), hitrost strižnih valov v posamezni plasti (v1 — 2), izračunana v,30 ter tip tal glede na izračunani v,30, vir podatkov o hitrostih in debelinah. Table 1: Seismic profiles used for the study. d1 — 4: layer thickness and corresponding shear-wave velocity (v1 — 4); v,30 = calculated velocity and its corresponding EC8 ground typ; the source of geophysical data. Lokacija d1 [m] vi [m/s] CM "U £ v2 [m/s] d3 [m] v3 [m/s] d4 [m] v4 [m/s] Vs,30 [m/s] Tip tal EC8 Vir Location d1 [m] vi [m/s] CM "U £ v2 [m/s] d3 [m] v3 [m/s] d4 [m] v4 [m/s] Vs,30 [m/s] EC8 ground type Source Bovec Brdo 2,7 110 7,2 500 20,1 1060 518,1 B Stopar, 1998 Bovec knjižnica 1,5 150 11 450 17,5 990 575,6 B Stopar in Car, 2004 Bovec kamp 3 170 18 440 9 870 435,4 B Stopar, 1998 Bovec Kaninska vas 2 250 4 750 24 1250 922,1 A Stopar, 1998 Bovec Mala vas 1 3 120 6 370 11 710 10 1100 455,9 B Brezigar, 2001 Bovec Mala vas 2 3 150 6 370 18 700 3 1100 464,0 B Stopar, 1998 Čezsoča Mlekuž 3,1 130 12 410 14,9 890 429,5 B Stopar in Car, 2004 Čezsoča ob mostu 1,5 140 6 400 22,5 570 460,2 B Brezigar, 2001 Čezsoča sp. terasa 1,5 140 5,4 400 15 570 8,1 860 500,4 B Stopar, 1998 Čezsoča zg. terasa 1 2,8 340 4,2 520 23 780 655,0 B Brezigar, 2001 Čezsoča zg. terasa 2 2,8 160 5,3 520 14 780 7,9 1040 563,5 B Stopar, 1998 Drežnica 1 150 3,5 500 25,5 1450 959,9 A Stopar, 1998 Drežnica vežica 1 110 3 420 26 1310 831,5 A Brezigar, 2001 Drežniške Ravne 3 150 8 500 19 1050 305,6 B Stopar, 1998 Kal-Koritnica 3 150 8 450 19 1500 594,7 B Stopar, 1998 Krn 2,5 200 10 600 17,5 1200 685,7 B Stopar, 1998 Lepena Gajger 1 1,9 150 13 310 15,1 1500 463,9 B Stopar in Car, 2004 Lepena Gajger 2 5 180 25 2500 794,1 B/E Brezigar, 2001 Lepena Klin 1 2,7 150 17 480 10 1640 498,8 B Brezigar, 2001 Lepena Klin 2 2,7 150 16 480 11,3 1640 515,3 B Stopar, 1998 Magozd 5 150 8 450 17 1400 474,3 B/E Stopar, 1998 Plužna 2,5 220 28 1400 967,5 A Brezigar, 2001 Soča 1 6 240 19 450 5 2540 433,6 B/E Brezigar, 2001 Soča 2 5,9 240 17 450 7,1 2540 460,4 B/E Stopar, 1998 Kobarid občina 30 550 550,0 B Brezigar, 2001 V preglednici 2 in na sliki 2 so predstavljene litostratigrafske enote z določenim tipom tal po EC8, ki nastopajo na obravnavanem območju. Trdnim kamninam, ki predstavljajo zelo dobro seizmogeološko podlago, smo določili tip tal A po EC8. Med slednje spadajo apnenci, dolomiti, laporji, peščenjaki, karbonatne breče, fliši in skrilavci. Številne litostratigrafske enote v zgornjem Posočju in vse enote v Goriških Brdih smo uvrstili v tip tal A. Tip tal B predstavlja aluvij ob reki Lepenjici, v katerem so izmerjene hitrosti strižnega valovanja dosegale vrednosti, ki so za ta tip tal predpisane po EC8. Aluviju ob strugi reke Nadiže, starejšim sprijetim morenam ter sprijetim fluvioglacialnih sedimentom smo določili tip tal C. Slabše vezanim sedimentom, kot so slabo sprijeti grušči, aluvij reke Soče dolvodno od Kobarida, vršaji ter nesprijete morene ter diamikti, smo določili tip tal D. Tip tal D smo določili tudi proluviju in rečnim sedimentom v Bovški kotlini. Seizmogeološko najslabšo podlago na območju zgornjega Posočja predstavljajo drobnozr-nati rečni sedimenti, diamikt, jezerska kreda in aluvij v okolici Kobariškega blata ter zahodno in severozahodno od Podbele, ki smo jim pripisali tip tal E. V preglednici 3 so predstavljeni deleži posameznega tipa tal glede na celotno območje zgornjega Posočja in Goriških Brd. 100 P. Zupančič Preglednica 2: Klasifikacija tal zgornjega Posočja in Goriških Brd. Table 2: Lithostratigraphic units, their age and corresponding EC8 ground type for upper Soča valley and Goriška Brda area. Litostratigrafska enota Starost Tip tal po EC8 OGK list ali vir Lithostratigraphic unit Age EC8 ground type Basic geological map or other source Pobočni grušč, ponekod sprijet v brečo Q D Tolmin Skalni podor Q D Tolmin Vršaj Q D Tolmin Aluvij Q C, D, E Tolmin Proluvij: prod, pobočni grušč, konglomerat in breča Q D Tolmin Nesprijete morene Q D Tolmin Starejša sprijeta morena Q C Tolmin Rečni sedimenti v terasah: prod, pesek, delno konglomerat Q D Tolmin Starejši rečni sedimenti: konglomerat, prod in pesek Q D Tolmin Menjavanje glinavcev, laporjev in peščenjakov ol2 A Tolmin apnenčeva breča ol2 A Tolmin Fliš: menjavanje laporja, glinavca in peščenjaka e1,2 A Tolmin Vložki apnenčevih breč p°3 A Tolmin Trdi lapor p°3 A Tolmin Fliš p°2 A Tolmin Lapor p<=2 A Tolmin Vložki apnenčevih breč p<=2 A Tolmin Fliš 4k23 A Tolmin Vložki apnenčevih breč 4k23 A Tolmin Trdi lapor 4k23 A Tolmin Debelozrnata apnenčeva breča 4k23 A Tolmin Ploščasti mikritni in kalkarenitni volčanski apnenec z roženci k23 A Tolmin Rudistni in kalkarenitni apnenec k23 A Tolmin Rožnati lapornati apnenec in lapor k23 A Tolmin Menjavanje rdečkastega ploščastega apnenca in laporja, pole in gomolji apnenca k21+2 A Tolmin Rudistni in mikritni apnenec k21+2 A Tolmin Glinasti skrilavec, kalkarenit in roženec K14+5 A Tolmin Apnenčeva breča in lapornati apnenec K14+5 A Tolmin Grebenski apnenec K14+5 A Tolmin Skladovit mikritni apnenec K12+3 A Tolmin Mikritni in oolitni apnenec k; A Tolmin Grebenski apnenec s koralami in hidrozoji j312 A Tolmin Glinasti skrilavec s polami roženca j2,3 A Tolmin Rdečkasti gomoljasti mikritni in krinoidni apnenec J A Tolmin Mikritni in oolitni apnenec j1,2 A Tolmin Mikritni in oolitni apnenec z vložki apnenčevih breč j1 A Tolmin Mikritni in kalkarenitni apnenec s polami roženca, podrejeno glinasti lapor j1 A Tolmin Skladoviti dachsteinski apnenec s plastmi in vložki dolomita T 2+3 1 3 A Tolmin Mikrorajonizacija območij z večjo potresno nevarnostjo v Sloveniji 101 Litostratigrafska enota Starost Tip tal po EC8 OGK list ali vir Lithostratigraphic unit Age EC8 ground type Basic geological map or other source Skladoviti in masivni dolomit T 2+3 1 3 A Tolmin Ploščasti in skladoviti baški dolomit z roženci T 2+3 1 3 A Tolmin Masivni dolomit T 2+3 1 3 A Tolmin Pobočni grušč Q D Beljak Aluvij Q B Beljak Nesprijeta morena Q D Beljak Starejša sprijeta morena Q C Beljak Sprijeti fluvioglacialni sedimenti (konglomerat, prod in pesek) Q C Beljak Peščenjak, lapor, glinavec in konglomerat - fliš K3 A Beljak Mikritni apnenec z redkimi lečami roženca, lapornat apnenec in lapor K,2-3 A Beljak Ploščat mikritni apnenec z rožencem, kalkarenit in lapor J,K A Beljak Ploščat mikritni apnenec z rožencem, kalkarenit in breča J,K A Beljak Mikritni apnenec, krinoidni apnenec in apnenčeva breča J A Beljak Skladnat mikritni in oolitni apnenec j1 A Beljak Skladnat dachsteinski apnenec s plastmi dolomita T 2+3 1 3 A Beljak Grebenski apnenec s koralami T 2+3 1 3 A Beljak Skladnat dolomit T 2+3 1 3 A Beljak Skladnat glavni dolomit V2 A Beljak Apnenec, apnenec z rožencem, dolomit, kalkarenit, lapor in meljevec T 1 2+3 3 A Beljak Vršaj Q D Kokošin (2011) Pobočni grušč Q D Kokošin (2011) Diamikt Q D Kokošin (2011) Drobnozrnati rečni sedimenti Q E Kokošin (2011) Jezerska kreda Q E Kokošin (2011) Diamikt, aluvij ali preperina (5 - 20 m) na tleh tipa A K, Q E Kokošin (2011) Aluvij Q C Kokošin (2011) Starejši rečni sedimenti Q A Kokošin (2011) Fliš 4k23 A Kokošin (2011) Apnenčeva breča s plastmi ali vložki laporovca 4k23 A Kokošin (2011) Grebenski apnenec K,4+5 A Kokošin (2011) Dachsteinski apnenec T 2+3 1 3 A Kokošin (2011) Preglednica 3: Delež tipa tal glede na celotno območje zgornjega Posočja in Goriških Brd. Table 3: The percentage ofEC8 ground types in upper Soča valley and Goriška Brda area. Tip tal Koeficient tal Odstotek Ground type Soil factor Percentage A 1,0 72,0 B 1,2 0,2 C 1,15 1,7 D 1,35 25,0 E 1,7 1,1 102 P. Zupančič Ljubljana in okolica Obravnavali smo območje osrednje Slovenije z nekaterimi večjimi kraji kot so Kamnik, Domžale, Dolsko, Ljubljana, Vrhnika, Horjul, Škofja Loka in Kranj. Ljubljansko barje, ki se nahaja na južnem robu Ljubljane, se protu severu nadaljuje v Ljubljansko polje. Nadalje proti Mengšu in Kamniku prehaja v Mengeško in Kamniško polje ter Skaručensko polje, ki se nahaja med Medvodami, Skaručno in Vodicami. Polhograjski Dolomiti, ki se nahajajo zahodno od Ljubljane, se nadaljujejo v Škofjeloško hribovje, proti severovzhodu pa se odpira Kranjsko-Sorško polje. Območje vsaj delno pokriva kar 31 občin, največji delež zavzema Mestna občina Ljubljana. Tla smo klasificirali na podlagi geološke karte OGK in sicer listov Ljubljana, Kranj, Ribnica in Postojna ter pripadajočih tolmačev (Buser, 1965, 1969; Buser in sod., 1967; Grad in Ferjančič, 1968, 1974; Pleničar, 1963; Premru 1980, 1982). Ljubljanska kotlina in Ljubljansko barje predstavljata ravninski svet z manjšimi vzpetinami. Ljubljanska kotlina je zgrajena iz predkvartarne podlage, ki je zasuta s kvartarnimi sedimenti. Fluvioglacialni prod dosega tudi do 280 m debeline. Starejši del zasipa je večinoma sprijet v konglomerat. Reka Sava in njeni pritoki so vrezali številne terase. Na obrobjih prehaja Ljubljanska kotlina v gričevnat in hribovit svet. Ta sestoji v glavnem iz mezo-zojskih in paleozojskih sedimentov (glinastega skrilavca, peščenjaka, apnenca in dolomita). Izda-njajo v hribovju med Bukovico in Mengšem, na južnem vznožju Šmarne gore in Rašice, pri Tacnu in Mednu. Pojavljajo se tudi na celotnem južnem obrobju Ljubljanskega polja. Poleg teh kamnin se pojavljajo tudi pliokvartarne usedline, ki jih tvorijo glina, melj, ilovica, prod, grušč, pesek in lapor. Ljubljanska kotlina proti jugu prehaja v Ljubljansko barje. Ljubljansko barje je zapolnjeno s kvartarnimi peščeno-glinastimi sedimenti (menjavajo se plasti peska, proda, gline, melja in šote) in je marsikje zamočvirjeno. Iz ravnine se dvigajo nizki griči ali osamelci, ki so iz mezozojskih in paleozojskih sedimentnih kamnin. Na zahodnem delu območja so položnejša pobočja in vrhovi, sestavljeni iz glinastih, peščenih in lapornih kamnin. Strma pobočja in vrhovi ter kraške planote sestoje iz apnenca in dolomita. Te kamnine grade del Idrijsko-Žirovskega hribovja, Vrhniško-Blegoške nize ter Polhograjske Dolomite. Na južnem delu ozemlja so visoke kraške planote z vmesnimi kraškimi polji, ki so zgrajene iz mezozojskih apnencev in dolomitov. Uporabili smo računalniške verzije omenjenih geoloških kart, ki jih je pripravil Geološki zavod Slovenije v letih 1997 do 2003. Nekatere koristne podatke smo pridobili v Bavec in sod. (2003), predvsem debelino kvartarne podlage, ki je pri klasifikaciji v nekaterih primerih ključna. Leta 2003 smo po naročilu Oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo MOL pripravili karto potresne mikrorajonizacije Ljubljane za uporabo v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Tla smo klasificirali na podlagi EC8 in upoštevali priporočene ali na novo izračunane koeficiente tal. Mikrorajonizacijo smo predstavili s karto pospeška tal (Zupančič in sod., 2004). Te podatke smo privzeli tudi v tej raziskavi. Trde kamnine, kot so apnenec, dolomit, lapor, peščenjak, konglomerat, skrilavec, keratofir, porfir, diabaz, breča, tuf, smo uvrstili v tip tal A, saj imajo najboljše geomehanske lastnosti. Sedimente, akumulirane v obliki vršaja, proluvija, aluvija in nekatere gline, smo uvrstili v tip tal C. Prav tako se v ta razred uvrščajo prodni in konglomeratni zasipi, katere je opisal Žlebnik (1971). V tip tal D spadajo mehke do trdne vezane zemljine pliokvartarne starosti, v katerega so uvrščene nekatere gline, melišča in deluvij ter jezerski in barjanski sedimenti v okolici Horjula. Enota nanosi rek in potokov, ki obsega precejšnje površine OKG lista Ljubljana in Kranj, je na nekaterih območjih zaradi povečane glinaste in meljaste komponente (območje manjših potokov) klasifici-rana v tip tal D, na območjih večjih rek pa zaradi povečane vsebnosti proda v tip C. V tip tal S1 se uvrščajo jezerski in barjanski sedimenti. Sedimenti na listu Ribnica ustrezajo delu Ljubljanskega barja, kjer so zastopane jezersko-barjanske sedimentne sekvence debeline Mikrorajonizacija območij z večjo potresno nevarnostjo v Sloveniji 103 več kot 100 m (jezerska kreda, melji, pasovite gline, pesek, prod in šota). V raziskavi (Zupančič in drugi, 2004) so jezerske sedimente Ljubljanskega barja uvrstili v tip tal S1 in zanje izračunali koeficient tal 2,55. To vrednost smo privzeli za celotno območje Ljubljanskega barja, kjer se te usedline pojavljajo. V preglednici 4 so podane litostratigrafske enote in klasifikacija tipa tal (slika 3). V preglednici 5 so predstavljeni deleži posameznega tipa tal glede na celotno območje Ljubljane z okolico. Preglednica 4: Klasifikacija tal Ljubljane in okolice. Table 4: Lithostratigraphic units, their age and corresponding EC8 ground type for Ljubljana area. Litostratigrafska enota Starost Tip tal po EC8 OGK list ali vir Lithostratigraphic unit Age EC8 ground type Basic geological map or other source Nanosi rek in potokov Hc C, D Kranj Melišča Hc D Kranj Deluvij Hc D Kranj Jezerski in barjanski sedimenti Pleistocen-Hc D, E, S1 Kranj Prod, pesek - prodni zasip Pleistocen C Kranj Konglomerat, slabo sprijet prod, glina - konglomeratni zasip Pleistocen C Kranj Peščena in laporna glina, glina, peščenjak 2o' A, C, D Kranj Konglomerat in peščenjak 1°' A Kranj Glinast lapor, plastovit apnenec, apnenčeva breča k1,2 A Kranj Črn glinast skrilavec, lapor, ploščast apnenec, breča J,K A Kranj Skladovit apnenec in lapor z gomolji roženca j1,2 A Kranj Plastovit in pasovit dolomit, redko apnenec - glavni dolomit T 2+3 1 3 A Kranj Pisan peščenjak, argilit, tufit, apnenec, ponekod z rožencem T31 A Kranj Baški dolomit in apnenec z rožencem t3 A Kranj Siv in rumenkast pretežno ploščast apnenec z rožencem t2,3 A Kranj Psevdoziljski skladi - temno siv drobnik, alevrolit in glinasti skrilavec, tuf, tufit, temno siv apnenec t2,3 A Kranj Keratofir, porfir, porfirit in njihovi piroklastiti t22 A Kranj Svetlo siv neplastovit apnenec 2t22 A Kranj Svetlo siv kristalast dolomit T 2 2' 2 A Kranj Piroklastiti, apnenec T 2 112 A Kranj Konglomerat, peščenjak 1t22 A Kranj Dolomit, ploščast apnenec t21 A Kranj Neplastovit dolomit t2 A Kranj Laporni apnenec, dolomit, peščen skrilavec, oolitni apnenec t1 A Kranj Temno siv apnenec in dolomit - žažarske plasti p3 A Kranj Diabaz p2 A Kranj Grodenski skladi - rdeč peščenjak, alevrolit, prehodi v skrilavec in konglomerat p22 A Kranj Grodenski skladi - zelenkasto siv peščenjak, alevrolit, prehodi v skrilavec In konglomerat p22 A Kranj Glinast skrilavec, alevrolit, peščenjak in konglomerat C,P A Kranj Aluvij v splošnem Hc D Ljubljana Melišče; grušč Hc D Ljubljana Proluvij-vršaj in spralina s pobočij Hc D Ljubljana Deluvij-ilovica in jerina Hc C Ljubljana 104 P. Zupančič Litostratigrafska enota Starost Tip tal po EC8 OGK list ali vir Lithostratigraphic unit Age EC8 ground type Basic geological map or other source Glinast prod, peščena glina in glina Hc D Ljubljana Prodni vršaj Hc C Ljubljana Prod Hc C Ljubljana Glina, melj, pesek, prod,šota in grušč Pleistocen-Hc S1 Ljubljana Ilovica ali glina s prodniki ali gruščem Pleistocen-Hc D Ljubljana Glina in peščena glina Pleistocen-Hc D Ljubljana Peščena in meljna glina Pleistocen D Ljubljana Mlajsi prodni zasip Pleistocen C Ljubljana Mlajsi konglomeratni zasip Pleistocen C Ljubljana Starejši konglomeratni zasip Pleistocen C Ljubljana Prod z ilovico, meljem, glino in grušč Pl,Q D Ljubljana Glina, melj in ilovica Pl,Q D Ljubljana Glina, lapor, pesek, prod, melj, peščenjak in konglomerat M31 D Ljubljana Lapor m22 A Ljubljana Pesek, peščenjak, glina, melj, prod, konglomerat m22 D Ljubljana Pesek, melj, prod, glina, peščenjak m21 D Ljubljana Glina, pesek, melj, peščenjak, prod m1 D Ljubljana Glina in laporna glina ol2 D Ljubljana Bazalni konglomerat z vložki peščenjaka, laporja in gline ol2 A Ljubljana Fliš: apnenec, lapor, peščenjak, breča k2 A Ljubljana Rudistni apnenec ^ A Ljubljana Fliš: glinasti skrilavec, lapor, peščenjak, breča, konglomerat k1,2 A Ljubljana Apnenec T, J A Ljubljana Dolomit T, J A Ljubljana Fliš: apnenec, lapor, dolomit, roženec, glinasti skrilavec t31 A Ljubljana Apnenec, lapor, glinasti skrilavec t31 A Ljubljana Apnenec, dolomit, glinasti skrilavec, oolit in tuf t31 A Ljubljana Apnenec t2,3 A Ljubljana Dolomit t2 A Ljubljana Dolomit t22 A Ljubljana Glinasti skrilavec in drobnik (psevdoziljski skladi) V2 A Ljubljana Dolomit in roženec t212 A Ljubljana Apnenec, glinasti skrilavec, laporno glinasti skrilavec z vložki breče t212 A Ljubljana Lapor, meljevec, skrilavec, apnenec, roženec, dolomit, tuf in tufit t212 A Ljubljana Dolomit, lapor, apnenec, oolit, skrilavec, meljevec in peščenjak t1 A Ljubljana Dolomit, oolit, skrilavec, lapor in meljevec p3 A Ljubljana Peščenjak, meljevec, skrilavec p2 A Ljubljana Kremenov peščenjak p2 A Ljubljana Kremenov konglomerat p2 A Ljubljana Glinasti skrilavec C,P A Ljubljana Kremenov peščenjak C,P A Ljubljana Kremenov konglomerat C,P A Ljubljana Peščenjak, meljevec, skrilavec in konglomerat C,P A Ljubljana Mikrorajonizacija območij z večjo potresno nevarnostjo v Sloveniji 105 Litostratigrafska enota Starost Tip tal po EC8 OGK list ali vir Lithostratigraphic unit Age EC8 ground type Basic geological map or other source Nanosi rek in potokov Q D Postojna Jezerski in barjanski sedimenti Pleistocen-Hc S1 Postojna Temno siv apnenec in zrnat dolomit k1,2 A Postojna Dolomit v menjavi z apnencem J 2,3 A Postojna Belo siv apnenec in ooliten apnenec J 1,2 A Postojna Gost in ooliten apnenec j1,2 A Postojna Gost in ooliten apnenec z vložki zrnatega dolomita j1,2 A Postojna Gost in ooliten apnenec z litotidami j1,2 A Postojna Menjavanje apnenca in dolomita z litiotidami J 2 1 A Postojna Bituminozen zrnat dolomit J 1 1 A Postojna Bel apnenec in zrnat dolomit J 1 1 A Postojna Glavni dolomit T 2+3 1 3 A Postojna Karbonatne in klastične kamnine; boksit T31 A Postojna Bel zrnat dolomit in apnenec 2t22 A Postojna Peščenjaki, tufski lapor, pisan skrilavec, breča, konglomerat 1t22 A Postojna Dolomit T21 A Postojna Lapornat apnenec, laporni dolomit s peščenjakom V A Postojna Ooliten apnenec, sljudnat peščen skrilavec, laporni apnenec, sljudnat dolomit t; A Postojna Kremenov peščenjak in glinast skrilavec p2 A Postojna Kremenov peščenjak, glinasti skrilavec c2 A Postojna Aluvialni nanosi rek in potokov Hc D Ribnica Jezerski in barjanski sedimenti Hc E, S1 Ribnica Rdeča in rjava glina Pl,Q D Ribnica Siv gost apnenec z litiotidami j1 A Ribnica Pasast in zrnat dolomit T 2+3 1 3 A Ribnica Argilit, peščenjak, breča, ooliten boksit, tuf; v zgornjem delu dolomit s plastmi laporja t31 A Ribnica Dolomit s plastmi sljudnatega skrilavca; skrilavec in peščenjak z oolitnim apnencem t1 A Ribnica Rdeč peščenjak, argilit in alevrolit p22 A Ribnica Bel zrnat dolomit z vložki apnenca T 2 2 2 A Ribnica Glinast skrilavec, peščenjak in konglomerat C,P A Ribnica Preglednica 5: Delež tipa tal glede na celotno območje Ljubljane in okolice. Table 5: The percentage of EC8 ground types in Ljubljana area. Tip tal Koeficient tal Odstotek Ground type Soil factor Percentage A 1,0 55,0 C 1,15 23,2 D 1,35 13,4 E 1,7 0,6 S1 2,55 7,8 106 P. Zupančič Slika 3: Klasifikacija tal po EC8 v okolici Ljubljane. Figure 3: Seismic microzonation for Ljubljana area (legend: EC8 ground type and corresponding soil factor). Mikrorajonizacija območij z večjo potresno nevarnostjo v Sloveniji 107 Brežice in okolica Območje Brežic in okolice se nahaja na dveh listih OGK: Zagreb (Šikic in sod., 1972, 1977) in Novo mesto (Pleničar in Premru, 1970; Pleničar in sod., 1975). Za severni del območja smo uporabili tudi Geološko karto Krške kotline (avtorji M. Poljak, I. Rižnar, T. Verbič v Poljak, 2006), ki je bila narejena v okviru raziskovalnega projekta Izdelava geoloških kart (Poljak, 2006). Karta je v merilu 1: 25000. Geološki opis območja je povzet po Gosar in sod. (2005). Terciarni sedimenti, ki zapolnjujejo Krško-Brežiško kotlino, pripadajo molasi zahodnega roba Panonskega bazena. Sestavljeni so iz heterogene karbonatno-klastične skladovnice, sestavljene iz proda, peska, gline, konglomerata in laporja. Izdanjajo na robovih kotline, kjer ležijo na različnih litostratigrafskih členih paleozojske in mezozojske starosti. Debelina terciarnih sedimentov je skupaj s kvartarnimi približno 1000 metrov. Terciarne plasti prekrivajo v osrednjem delu Krške kotline pliokvartarni in kvartarni sedimenti. Večina slednjih pripada fosilnemu in recentnemu nanosu reke Save ter lateralno tudi jezerskim in koluvialnim sedimentom. Debelina pliokvartarnih sedimentov znaša v povprečju 50 metrov, na območju Globokega (severno ob Brežic) pa doseže do 200 metrov. Debelina posameznih kvartarnih litostratigrafskih členov znaša v povprečju 10 metrov. Obrobje Krško-Brežiške kotline, natančneje Krško hribovje, Orlica in Gorjanci, so zgrajeni iz različnih karbonatno-klastičnih kamnin zgornje paleozojske in mezozojske starosti. To so predvsem apnenci, dolomiti, peščenjaki, skrilavi glinavci, konglomerati in breče. Te kamnine smo uvrstili v tip tal A. Terciarni sedimenti heterogene karbonatno-klastične skladovnice, ki jo sestavljajo prod, pesek, glina, konglomerat in lapor, izdanjajo na robovih kotline. Večinoma smo jih uvrstili v tip tal C. Osrednji del Krško-Brežiške kotline pokrivajo pliokvartarni in kvartarni sedimenti. Večina jih pripada fosilnemu in recentnemu nanosu reke Save ter lateralno tudi jezerskim in koluvialnim sedimentom. Najnižjo in srednjo teraso reke Save, ki jo v glavnem sestavljajo prodi in peski, smo uvrstili v tip tal B. Pri tem smo upoštevali tudi podatek o strižnih hitrostih iz matematičnega modela lokacije NEK (Fajfar, 1993). Izračunana strižna hitrost za zgornjih 30 m profila je 450 m/s, kar ustreza tipu tal B. Koluvialne sedimente, jezerski sedimente (glina, melj, šota), aluvialno-proluvialne sedimente ter aluvialne rečne nanose reke Sotle in pritokov smo uvrstili v tip tal D. V preglednici 6 so podane litostratigrafske enote in klasifikacija tipa tal (slika 4). V preglednici 7 so predstavljeni deleži posameznega tipa tal glede na celotno območje Brežic in okolice. Preglednica 6: Klasifikacija tal Brežic in okolice. Table 6: Lithostratigraphic units, their age and corresponding EC8 ground type for Brežice area. Litostratigrafska enota Starost Tip tal po EC8 OGK list ali vir Lithostratigraphic unit Age EC8 ground type Basic geological map or other source Aluvij: prodi, peski, gline Hc B, D Zagreb Najnižja terasa: prodi, peski, podrejeno gline Hc B Zagreb Srednja terasa: prodi, peski Hc B Zagreb Prodi, peski, gline Pl,Q B Zagreb Apneni, glinasti, lapornati apnenci in peščenjaki M 1 13 A Zagreb Organogeni in bioklastični apnenci, peščenjaki, apneni in glinasti laporji M 2 2 2 A Zagreb Konglomerati, prodi, peski, gline, premog M 2 1m1 B Zagreb 108 P. Zupančič Litostratigrafska enota Starost Tip tal po EC8 OGK list ali vir Lithostratigraphic unit Age EC8 ground type Basic geological map or other source Breče, konglomerati, skrilavi glinavci, laporji, karbonati, klastiti, apnenci, roženci K* A Zagreb Apnenci, silificirani apnenci, roženci j3 A Zagreb Apnenci, apnene breče, silificirani apnenci, roženci, podrejeno dolomiti j1+2 A Zagreb Dolomiti, podrejeno apnenci, dolomitizirani apnenci in skrilavi glinavci t3 A Zagreb Peščenjaki, siltiti, apnenci, podrejeno dolomiti in apneni laporji T, A Zagreb Brečokonglomerati, konglomerati, peščenjaki, skrilavi glinavci, siltiti, apnenci, dolomiti, gips p2,3 A Zagreb Aluvialne rečne naplavine Hc B, D Zagreb, Novo mesto Siv plastnat bel zrnat in pasast dolomit t2+3 A Novo mesto Koluvialni sedimenti q2 D Poljak (2006) Jezerski sediment; glina, melj šota q2 D Poljak (2006) Aluvialno-proluvialni sediment; prod, pesek, melj Q, D Poljak (2006) Prod, pesek Q, C Poljak (2006) Prod, pesek, glina Pl,Q C Poljak (2006) Pesek z vložki proda; glina s premogom Pl,2 C Poljak (2006) Menjavanje peska in peščenega laporja P|; C Poljak (2006) Lapor do peščen lapor M32 C Poljak (2006) Konglomerat, peščenjak, peščen lapor, kalkarenit M31 A Poljak (2006) Preglednica 7: Delež tipa tal glede na celotno območje Brežic z okolico. Table 7: The percentage ofEC8 ground types in Brežice area. Tip tal Koeficient tal Odstotek Ground type Soil factor Percentage A 1,0 31,8 B 1,2 26,2 C 1,15 16,8 D 1,35 25,2 Zaključek Na območju, kjer je pospešek tal na Karti potresne nevarnosti Slovenije - projektni pospešek tal (slika 1) enak ali večji 0,225 g, smo določili tip in koeficient tal. Uporabili smo obstoječe mikro-rajonizacije, podatke o geofizikalnih meritvah, podatke iz literature ter Osnovno geološko karto 1:100.000. Obravnavano območje obsega 1949 km2. Zaradi lažje obdelave smo ga razdelili na tri območja: zgornje Posočje in Goriška Brda, Ljubljana z okolico in Brežice z okolico. Na vseh treh območjih smo določili 200 različnih litoloških oziroma litostratigrafskih enot. Razdelili smo jih v šest tipov tal s pripadajočimi koeficienti tal (preglednica 8 in slika 5). Največji del raziskovanega ozemlja pripada tipu tal A (57 %). Najmanj zastopan je tip tal E (0,6 %), saj so za njegovo določitev potrebni natančni podatki o sestavi v globini, ki pa so redko znani. Zahvala Pri izdelavi karte potresne mikrorajonizacije zgornjega Posočja je sodelovala Ana Trobec, dipl. ing. geol., ki je to območje raziskala v svoji diplomski nalogi. Pri izdelavi karte potresne mikrora- Mikrorajonizacija območij z večjo potresno nevarnostjo v Sloveniji 109 Slika 4: Klasifikacija tal po EC8 (tip tal in koeficient tal) na območju Brežic. Figure 4: Seismic microzonation for Brežice area (legend: EC8 ground type and corresponding soil factor). Preglednica 8: Delež tipa tal glede na celotno obravnavano območje. Table 8: The percentage of EC8 ground types in whole researched area. Tip tal Koeficient tal Površina [km2] Odstotek Ground type Soil factor Area [km2] Percentage A 1,0 1110,3 57,0 B 1,2 28,3 1,4 C 1,15 365,6 18,8 D 1,35 316,9 16,3 E 1,7 12,4 0,6 S1 2,55 115,5 5,9 110 P. Zupančič Slika 5: Klasifikacija tal po EC8 na območjih z večjo potresno nevarnostjo v Sloveniji. Figure 5: Seismic microzonation for areas with higher seismic hazard in Slovenia (legend: EC8 ground type and corresponding soil factor). Mikrorajonizacija območij z večjo potresno nevarnostjo v Sloveniji 111 jonizacije Ljubljane z okolico je sodelovala Eva Mencin, dipl. ing. geol., ki je to območje raziskala v svoji diplomski nalogi. Obema se zahvaljujem za pomoč in sodelovanje. Literatura Bavec, M., Poljak, M., Demšar, M. Rajver, D. Komac, M., Toman, M., Stojanova, S., 2003: Izdelava geoloških kart. Letno poročilo 2003: 1. Del - raziskave na območju Ljubljansko - kranjske kotline, arhiv GeoZS. Brezigar, A., 2001: Opis lokacij začasnih in stalnih potresnih opazovalnic. Interno poročilo. Agencija RS za okolje, Ljubljana. Buser, S., 1965: Osnovna geološka karta SFRJ 1:100000, Tolmač lista Ribnica. Zvezni geološki zavod, 60 str., Beograd. Buser, S., 1969: Osnovna geološka karta SFRJ 1:100000, list Ribnica [Kartografsko gradivo]. Zvezni geološki zavod, Beograd. Buser, S. 1986a: Osnovna geološka karta SFRJ. L 33-64, L 33-63, Tolmin in Videm (Udine) [Kartografsko gradivo]. 1:100.000. Beograd : Zvezni geološki zavod. Buser, S., 1986b: Osnovna geološka karta SFRJ. 1:100.000. Tolmin in Videm (Udine): L 33-64, L 33-63. Beograd : Zvezni geološki zavod. Buser, S., Grad, K., Pleničar, M., 1967: Osnovna geološka karta SFRJ 1:100000, list Postojna [Kartografsko gradivo]. Zvezni geološki zavod, Beograd. Fajfar, P.(vodja projekta), 1993: Verjetnostna ocena potresne nevarnosti na lokaciji Nuklearne elektrarne Krško. Poročilo o projektu. IKPIR, Ljubljana. Gosar, A., Komac, M.,Poljak, M., 2005: Strukturni model predterciarne podlage Krške kotline. Geologija 48/1, 23-32, Ljubljana. Grad, K., Ferjančič, L., 1968: Osnovna geološka karta SFRJ 1:100000, Tolmač lista Kranj. Zvezni geološki zavod, 70 str., Beograd. Grad, K., Ferjančič, L., 1974: Osnovna geološka karta SFRJ 1:100000, list Kranj [Kartografsko gradivo]. Zvezni geološki zavod, Beograd. Jurkovšek, B., 1987a: Osnovna geološka karta SFRJ. L 33-51, L 33-52, Beljak in Ponteba [Kartografsko gradivo]. 1:100.000. Beograd : Zvezni geološki zavod. Jurkovšek, B., 1987b: Osnovna geološka karta SFRJ. 1:100.000. Tolmač listov Beljak in Ponteba : L 33-51, L 33-52. Beograd : Zvezni geološki zavod, 1987. Kokošin, J., 2011: Potresna mikrorajonizacija Breginjskega kota : diplomsko delo. Univerza v Ljubljani. Lutman, M., Weiss, P., Klemenc, I., Zupančič, P., Šket Motnikar, B., Banovec, P., Cerk, M. 2013: POTROG Potresna ogroženost v Sloveniji za potrebe Civilne zaščite - zaključno poročilo, št. poročila P 904/6102. Zavod za gradbeništvo Slovenije. Agencija Republike Slovenije za okolje. Inštitut za vodarstvo. Ljubljana. Pleničar, M., 1963: Osnovna geološka karta SFRJ 1:100000, Tolmač lista Postojna. Zvezni geološki zavod, 62 str., Beograd. Pleničar, M., Premru, U., 1970: Osnovna geološka karta SFRJ 1:100000, Tolmač lista Novo mesto. Zvezni geološki zavod, 61 str., Beograd. Pleničar, M., Premru, U., Herak, M., 1975: Osnovna geološka karta SFRJ 1:100000, list Novo mesto [Kartografsko gradivo]. Zvezni geološki zavod, Beograd. Poljak, M., 2006: Geološka karta Krške kotline. Letno poročilo projekta Izdelava geoloških kart. Geološki zavod Slovenije, Ljubljana. Premru, U., 1980: Osnovna geološka karta SFRJ 1:100000, Tolmač lista Ljubljana. Zvezni geološki zavod, 75str., Beograd. Premru, U., 1982: Osnovna geološka karta SFRJ 1:100000, list Ljubljana [Kartografsko gradivo]. Zvezni geološki zavod, Beograd. 112 P. Zupančič SIST EN 1998-1:2005 - Evrokod 8 - Projektiranje potresnoodpornih konstrukcij - 1. del: Splošna pravila, potresni vplivi in pravila za stavbe, slovenski standard, Slovenski inštitut za standardizacijo, Ljubljana. SIST EN 1998-1:2005/A101 - Evrokod 8 - Projektiranje potresnoodpornih konstrukcij - 1. del: Splošna pravila, potresni vplivi in pravila za stavbe - Nacionalni dodatek, slovenski standard, Slovenski inštitut za standardizacijo, Ljubljana. Stopar, R., 1998: Preliminarne seizmične preiskave na širšem področju Bovca in Drežniških Raven. Poročilo. Inštitut za geologijo, geotehniko in geofiziko, Ljubljana. Stopar, R., Car, M., 2004: Geofizikalne preiskave na lokacijah potresnih opazovalnic v Posočju in širši Bovški kotlini. Poročilo. Geoinženiring, Ljubljana. Šikic, K., Basch, O., Šimunic, A., 1972: Osnovna geološka karta SFRJ 1:100000, Tolmač lista Zagreb. Zvezni geološki zavod, 81 str., Beograd. Šikic, K., Basch, O., Šimunic, A., 1977: Osnovna geološka karta SFRJ 1:100000, list Zagreb [Kartografsko gradivo]. Zvezni geološki zavod, Beograd. Šket Motnikar, B., Zupančič, P., 2011. Karta potresne intenzitete Slovenije. Ujma 25, 226 - 231. Vidrih, R., 2008: Potresna dejavnost zgornjega Posočja. MOP - Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo. Vidri, R., Ribičič, M., 1999: Pregledna karta seizmične mikrorajonizacije območja zgornjega Posočja. Gradbenik letnik 3 številka 10, 29-31. Zupančič, P., Šket Motnikar, B., Gosar, A., Prosen, T., 2004: Karta potresne mikrorajonizacije Mestne občine Ljubljana. Potresi v letu 2002, 2004, št. 12, str. 32-54. Žlebnik, L., 1971: Pleistocen Kranjskega, Sorškega in Ljubljanskega polja. Geologija 14, 5-51 Kazalo Barbara Šket Motnikar, Matej Cerk1, Ina Cecic, Anita Jerše Prenovljen spletni vprašalnik Ali ste čutili potres? Renewed online questionnaire Did you feel the earthquake? Povzetek Na Agenciji RS za okolje (ARSO) zbiramo in analiziramo podatke o učinkih potresov v Sloveniji ter jih uporabimo pri določanju potresne intenzitete po Evropski potresni lestvici (EMS). O učinkih potresov na ljudi, predmete, zgradbe in naravno okolje poročajo prostovoljni opazovalci; pri tem je doslej sodelovalo že več kot 6400 registriranih opazovalcev iz 2073 slovenskih naselij, 4746je še vedno aktivnih. S prenovljenim spletnim vprašalnikom Ali ste čutili potres? smo olajšali pridobivanje in obdelavo podatkov. V članku so opisani začetki zbiranja makroseizmičnih podatkov v Sloveniji in njihov namen. Predstavljena je tudi posodobitev vprašalnika in obdelave podatkov. Na kratko sta prikazani statistika zbranih podatkov ter primerjalna analiza opisov učinkov v vprašalnikih glede na način pošiljanja. Prenovljeni vprašalnik je objavljen na spletni strani ARSO: http://www.arso.gov.si/potresi/vprašalnik. Abstract Slovenian Environment Agency (ARSO) collects and analyses macroseismic data in Slovenia, which is used to evaluate earthquake intensities using European macroseismic scale. There are more than 6400 registered observers from 2073 settlements all over Slovenia that report us about the earthquake's effects on humans, objects, buildings and nature. Today, 4746 observers are stil active. The renewed online questionnaire Did you feel the earthquake enables us to acquire and analyse macroseismic data more efficiently. The beginnings and purpose of data collection and new features are presented. Basic statistics of macroseismic questionnaires is shown, as well as the comparative analysis of the effects described in web and classical earthquake questionnaires. The website of the renewed online questionnaire is http://www.arso.gov.si/potresi/ vpra%c5%a1alnik/. Uvod Vprašalnik Ali ste čutili potres? je temelj za določanje intenzitete potresa oziroma njegovih učinkov na ljudi, živali, predmete, zgradbe in naravno okolje. Učinke ocenjujemo z 12-stopenjsko Evropsko potresno lestvico EMS-98 (Grunthal, 1998a; 1998b), pri čemer so poškodbe objektov značilne za stopnjo VI EMS in več. Področje seizmologije, ki se ukvarja z ocenjevanjem potresnih učinkov oziroma določanjem intenzitete potresa, je makroseizmologija. Ko se zgodi potres, želimo čim prej ugotoviti, kakšne so bile njegove posledice in kje so nastale. Zato po vsakem potresu, ki ga prebivalci Slovenije zaznajo, iz Urada za seizmologijo in geologijo ARSO na izbrane naslove razpošljemo klasične vprašalnike (na papirju, po navadni pošti). Naslove izberemo iz računalniške podatkovne zbirke prostovoljnih opazovalcev, ki z nami sodelujejo že več kot 30 let (Hržič, 1989; Trnkoczy in Cecic, 1989; Cecic, 1994). Poleg tega del podatkov (lani 18 %) o učinkih potresov dobimo tudi prek spletnega vprašalnika (http://www.arso.gov.si/potresi/vprašalnik), ki se po izpolnjevanju pošlje na ARSO kot elektronska pošta. Zbiranje podatkov o učinkih potresa je večnamensko: • določitev območja, na katerem so potres čutili in kjer so nastale poškodbe na zgradbah, • ocena intenzitete potresa v posameznih naseljih, • ocena največje intenzitete za posamezno naselje v danem obdobju, • analiza za ocenjevanje potresne nevarnosti in potresno odporne gradnje, • obravnava zahtevkov zavarovalnic o škodnih primerih, • arhiviranje podatkov za raziskovalne namene. Za najmočnejše potrese izdelujemo karte potresne intenzitete po naseljih, ki jih vsako leto objavljamo tudi v Ujmi (npr. Jesenko in drugi, 2012). Zaradi učinkovitejše obdelave podatkov smo spletni vprašalnik v zadnjem letu posodobili. Želimo namreč, da bi se čim več naših prostovoljnih opazovalcev preusmerilo na elektronsko obliko poročanja o učinkih potresov. 1 Institut za vodarstvo, Hajdrihova 28 a, Ljubljana, matej.cerk@i-vode.si 113 114 B. Šket Motnikar, M. Cerk, I. Cecic, A. Jerše Kratka zgodovina zbiranja makroseizmičnih podatkov v Sloveniji Začetki organiziranega zbiranja makroseizmičnih podatkov v Sloveniji segajo v čas po potresu v Ljubljani 14. aprila 1895, ko je Cesarsko-kraljevska akademija znanosti ustanovila Potresno komisijo. Člani Komisije so bili zadolženi za zbiranje podatkov na posameznih območjih, njihov vodja je bil Edmund von Mojsisovich. Za teritorij današnje Slovenije so bili zadolženi Ferdinand Seidl (Kranjska, Goriško), Rudolph Hoernes in pozneje F. Heritsch (Štajerska), F. Seeland, F. Va-upotitsch in J. Bucher (Koroška), A. Fajdiga (Istra) in E. Mazelle (Trst). Potresna komisija je imela 400 poročevalcev. Zbrane in ovrednotene rezultate so objavljali v publikacijah »Sporočila Potresne komisije Cesarske akademije znanosti na Dunaju«. Komisija je bila aktivna do konca prve svetovne vojne. Vsi makroseizmični podatki so se zbirali na Dunaju in so še dostopni v arhivu Centralnega inštituta za meteorologijo in geodinamiko (ZAMG) na Dunaju. Vprašalnik iz leta 1896 (Priloga A) je dvojezičen (vsa vprašanja so napisana v slovenščini in nemščini) in vsebuje 16 vprašanj. Glede na takratno seizmološko prakso je bilo veliko pozornosti usmerjene na opis načina, trajanja in smeri opaženega premika. Učinki potresa na predmete in stavbe so omenjeni kar v istem vprašanju. »Navod za opazovanje zemeljskih potresov« iz leta 1904 (Priloga B) je knjižica v slovenščini, ki vsebuje navodila za opazovalca potresnih učinkov. Najprej je kratko predstavljena ustanova, ki je podatke zbirala (Cesarsko-kraljevski osrednji zavod za meteorologijo in geodinamiko - današnji ZAMG na Dunaju), potem pa je vsakemu vprašanju posvečen odstavek z natančnejšim opisom pričakovanih odgovorov. Vprašalnik je vsebinsko podoben tistemu iz leta 1896, le vprašanja so napisana podrobneje. V navodilih se opazovalcu svetuje tudi, da učinke potresa fotografira in vprašalniku priloži fotografije. Omenimo še, da je v tem obdobju v Ljubljani izhajal znan in cenjen seizmološki časopis »Die Erdbebenwarte« (Potresna opazovalnica), ki ga je urejal Albin Belar. Makroseizmične podatke je vseboval dodatek »Najnovejše potresne novice«. Po prvi svetovni vojni je za zbiranje makroseizmičnih podatkov v Sloveniji skrbel jugoslovanski Seizmološki zavod. Podatki so bili objavljani v strokovnih publikacijah, ki so izhajale v Beogradu, Zagrebu, Trstu in na Dunaju. Žal so bili originalni podatki (vprašalniki in dopisi) uničeni 6. aprila 1941 med nemškim napadom na Beograd, ko je stavbo Seizmološkega zavoda porušila bomba in uničil požar. Vprašalnik iz tega obdobja (Priloga C) ima še vedno 16 vprašanj, toda vsebinsko so bila spremenjena, razlikovala pa so tudi »prehodne« in »trajne« učinke. Kot prehodni so navedeni žvenket oken in steklene posode, zibanje obešenih luči, škripanje vrat... med trajne pa sodijo odpadanje ometa ali barve s sten, prevračanje predmetov na omarah, razpoke v stenah itd. Opazovalcu se svetuje, da izpolni vprašalnik le v primeru, da je bil potres občuten v njegovi okolici (Cecic, 2004; Makroseizmični arhiv ARSO.) Po drugi svetovni vojni je nekaj časa trajalo zatišje, ki se je končalo z ustanovitvijo Astronomsko-ge-ofizikalnega observatorija v Ljubljani. Za seizmologijo je začel skrbeti Vladimir Ribarič, ki je sistematično zbiral makroseizmične podatke s pomočjovprašalnikov. Po močnejših potresih je sledil ogled terena. Podatki so bili od leta 1956 redno objavljani v publikaciji »Astronomske efemeride za Ljubljano«. Leta 1982 se je publikacija preimenovala v »Naše nebo«, leta 1987v »Naše nebo in Zemlja«. Ko je leta 1980 seizmološka služba doživela reorganizacijo in povečanje števila zaposlenih, so tudi makroseizmične raziskave postale bolj intenzivne. Z nabavo službenega avtomobila so terenske raziskave postale bolj pogoste (Hržič, 1989). Velik korak naprej v zbiranju podatkov so prinesli računalniki - leta 1986 se je začela izdelava podatkovne zbirke, ki je vsebovala naslove prostovoljnih opazovalcev. Na naslove 15.000 posameznikov, šol, izobraževalnih ustanov, gradbenih inštitutov in podjetij, občin in krajevnih skupnosti, župnijskih uradov, policijskih postaj itd. so bila poslana vabila k sodelovanju. Odzvalo se je približno 1500 ljudi, in to je bil začetek baze stalnih potresnih opazovalcev (Trnkoczy in Cecic, Prenovljen spletni vprašalnik Ali ste čutili potres? 115 1989). Doslej je registriranih že več kot 6400 prostovoljnih opazovalcev iz 2073 slovenskih naselij, od tega jih je 4746 še vedno aktivnih. Statistika zbranih podatkov Načrtno sodelovanje s prostovoljnimi opazovalci, ki poročajo o učinkih potresov, se je začelo že leta 1985. Nekaj let zatem je bil pripravljen prvi računalniški program za samodejno izbiranje naslovov, na katere smo pošiljali vprašalnike, in za arhiviranje podatkov. V preglednici 1 so prikazani število in delež poslanih in prejetih vprašalnikov po letih ter število potresov, za katere smo zbirali poročila o učinkih. V 23 letih smo zbrali skoraj 100.000 poročil o potresnih učinkih. Največ izpolnjenih vprašalnikov (3245) smo dobili za potres 12. aprila 1998 v Zgornjem Posočju. Delež vrnjenih vprašalnikov je zelo visok (v povprečju 69 %) in je ves čas precej konstanten. Primerjalna analiza opisov učinkov potresov glede na način pošiljanja vprašalnikov Po večletni hkratni rabi klasičnih in spletnih vprašalnikov se nam je zastavilo vprašanje, ali so podatki, ki jih pridobimo na oba načina, med seboj res primerljivi. Naredili smo primerjalno Preglednica 1: Statistika poslanih in prejetih vprašalnikov o učinkih potresa Table 1: Statistics of sent and received macroseismic questionnaires leto potresov poslanih prejetih % year events sent received % 1990 31 12431 7357 59 1991 17 4642 3266 70 1992 21 6751 4850 72 1993 23 10142 7262 72 1994 20 2805 1851 66 1995 31 10937 7525 69 1996 37 8315 6151 74 1997 20 3988 2878 72 1998 61 18756 13763 73 1999 42 4866 3366 69 2000 39 3833 2643 69 2001 34 3014 2036 68 2002 33 4655 3418 73 2003 41 4827 3232 67 2004 38 7226 4901 68 2005 44 6814 4658 68 2006 25 2862 1872 65 2007 28 5157 3701 72 2008 21 2824 1926 68 2009 18 2708 1826 67 2010 29 6578 4417 67 2011 22 1861 1232 66 2012 19 3736 2725 73 skupaj / total 694 139728 96856 69 116 B. Šket Motnikar, M. Cerk, I. Cecic, A. Jerše analizo, da bi ugotovili, ali obstajajo značilne razlike oziroma ali ena skupina opazovalcev vedno opiše močnejše učinke (Cecic, 2010). Pričakovali smo, da vprašalniki, izpolnjeni neposredno po potresu, lahko vsebujejo opise močnejših učinkov kot tisti, ki so jih opazovalci izpolnili 2-3 dni po potresu, ko so po pošti prejeli klasični vprašalnik. Za analizo smo uporabili podatke za 61 potresov iz obdobja 2005-2009 (sliki 1 in 2). Upoštevali smo le primere, ko je za isto naselje obstajal podatek iz obeh vrst vprašalnikov. Tako smo dobili 117 parov vprašalnikov. Za vsak par smo analizirali odgovore na 15 vprašanj, ki se nanašajo na opis potresnih učinkov (preglednica 2). Pri analizi smo kot tip 1 označili podatke iz klasičnih vprašalnikov (poslani po navadni pošti stalnim opazovalcem), kot tip 2 pa vprašalnike, ki smo jih dobili po spletu (obiskovalci spletne strani so jih izpolnili brez našega posredovanja). Lokalna magnituda Local magnitude 25 -i 20 15 10 5 < 1.0 1.0 - 1.4 1.5 - 1.9 2.0 - 2.4 2.5 - 2.9 3.0 - 3.4 3.5 - 3.9 > 3.9 Slika 1: Lokalna magnituda potresov, uporabljenih v tej raziskavi Figure 1: Local magnitude of the earthquakes used in this study 0 Največja intenziteta EMS-98 v Slo veniji Maximum intensity EMS-98 in Slovenia 18 16 14 12 10 8 6 4 2 0 II-IV IV IV-V V V-VI Slika 2: Največja intenziteta, ki so jo v Sloveniji dosegli potresi, uporabljeni v tej študiji Figure 2: Distribution of maximum intensity in Slovenia for the earthquakes used in this study Prenovljen spletni vprašalnik Ali ste čutili potres? 117 Preglednica 2: Rezultati primerjalne analize klasičnih vprašalnikov (tip 1) in vprašalnikov na spletu (tip 2) Table 2: The results of comparative analysis of classical questionnaires (Type 1) and internet questionnaires (Type 2) Vprašanje št: Vprašanje Tip 1 [%] Tip 2 [%] Ni učinka [%] Niso odgovorili [%] Question no: Question Type 1 [%] Type 2 [%] Effect not noticed [%] Not answerd [%] 4 Kako bi ocenili tresenje tal? 19,8 33,9 38,4 7,9 8 Vas je potres prebudil iz spanja? 11,9 13,6 63,8 10,7 9 Vas je potres prestrašil, da ste med potresom zbežali na prosto? 13,0 5,7 70,1 11,2 10 Ste slišali žvenket šip ali steklenine, škripanje tal ali sten? 35,6 29,4 22,0 13,0 11 Ste opazili nihanje luči, vrat ali predmetov na steni? 24,9 26,0 33,3 15,2 12 Ste opazili učinke potresa na pohištvo? 20,3 25,4 44,1 10,2 13 Ste opazili učinke na predmetih? 10,7 15,8 54,8 18,7 16 Koliko ljudi v vaši okolici je opazilo učinke potresa? 28,8 23,2 30,5 17,5 17 Koliko ljudi je potres prebudil? 16,4 14,9 48,0 20,7 18 Koliko ljudi je med potresom prestrašeno zbežalo na prosto? 10,7 11,3 54,8 76,8 19 Kakšne poškodbe zgradb so nastale v vaši okolici? 6,8 1,7 70,0 21,5 20 So zazvonili zvonovi v cerkvenih zvonikih? 0,6 0,0 74,6 24,8 21 Ali so na vlažnem zemljišču in brežinah nastale razpoke? 0,0 0,6 74,6 24,8 22 So nastali zemeljski plazovi, udori, podori, zdrsi, usadi, osipi ali rušenja skalovja? 0,0 0,0 74,6 25,4 23 Je bilo opaziti spremembe na studencih in vodnjakih? 0,0 0,0 75,1 24,9 V vprašalniku so vprašanja razdeljena v dve skupini: od 4 do 13 so vprašanja o učinkih na opazovalca in njegovo neposredno okolico, od 16 do 23 pa se nanašajo na učinke v širši okolici. Pri vprašanju številka 4 sprašujemo opazovalce, kako ocenjujejo tresenje tal (ponujeni odgovori so nisem čutil, šibko, zmerno, močno). Ugotovili smo, da je bil močnejši učinek večkrat izbran pri tipu 2 (33,9 %) kot pri tipu 1 (19,8 %). Deveto vprašanje se glasi »Vas je potres prestrašil, da ste med potresom zbežali na prosto?« (ponujena odgovora da, ne). Na to vprašanje je pozitivno odgovorilo več stalnih opazovalcev (tip 1 13,0 %, tip 2 5,7 %). Tudi na deseto vprašanje, ki sprašuje o žvenketu šip in steklenine ter škripanju tal in sten, je več stalnih opazovalcev poročalo o močnejših učinkih (tip 1 35,6 %, tip 2 29,4 %). Pri vprašanju številka 16 »Koliko ljudi v vaši okolici je opazilo učinke potresa?« (mogoči odgovori nihče, posamezni - do 10 %, mnogi - do 50 %, večina - več kot 50 %, ne vem) smo pričakovali, da bodo stalni opazovalci sporočili večje odstotke, ker so do trenutka izpolnjevanja vprašalnika imeli več časa, da se pogovorijo z drugimi. Domneva se je izkazala za pravilno; tip 1 28,8 %, tip 2 23,2 %. Pri dveh vprašanjih nismo dobili opisa učinkov pri nobenem od obeh tipov vprašalnika. Med preostalimi 13 vprašanji smo pri sedmih dobili višje ocene učinkov od stalnih opazovalcev (tip 1), pri šestih pa od naključnih opazovalcev na spletu (tip 2). 118 B. Šket Motnikar, M. Cerk, I. Cecic, A. Jerše Kljub našim pričakovanjem se je pokazalo, da ni značilne razlike med podatki, pridobljenimi z enim ali drugim načinom pošiljanja. To pomeni, da pri ocenjevanju intenzitete potresa za neko naselje lahko enakovredno upoštevamo obe vrsti vprašalnikov. Prenovljen spletni vprašalnik in podatkovna baza Lani smo prenovili računalniški program, ki je namenjen izbiranju naslovov, tiskanju vprašalnikov in arhiviranju makroseizmičnih podatkov (slika 3). Posodobili smo zaslonske maske, prenovili strukturo podatkovnih preglednic, naslove stalnih registriranih opazovalcev pa smo povezali z uradnim registrom prostorskih enot, ki ga vodi Geodetska uprava RS (GURS, 2013). Obdelava vprašalnikov je bila pred tem večinoma ročna in zato zelo zamudna. S tokratno posodobitvijo spletnega vprašalnika želimo zmanjšati stroške pošiljanja vprašalnikov ter omogočiti pretežno računalniško obdelavo podatkov. Vprašalnik smo vsebinsko prenovili (priloga D), in sicer smo vprašanja uskladili z značilnimi učinki posameznih stopenj po lestvici EMS, pri poškodbah smo dodali nekaj vprašanj o stavbah, pojasnili pa smo tudi nekatere slabše razumljive opise učinkov. Spletno aplikacijo smo opremili tudi grafično (slika 4). Prenovljeni spletni vprašalnik in računalniška obdelava podatkov bosta poleg lažjega in hitrejšega opredeljevanja intenzitet potresov omogočila tudi hitrejše ukrepanje služb za zaščito in reševanje. V prihodnje je predviden nadaljnji razvoj obdelave podatkov, ki bo samodejno opozoril na območja s poškodbami in v večini primerov omogočil samodejno preliminarno oceno intenzitete. Prenovljena spletna aplikacija je bila delno razvita v okviru projekta POTROG - Potresna ogroženost v Sloveniji za potrebe Civilne zaščite (Lutman in drugi, 2013), ki ga je financiralo Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije. Spletni vprašalnik je programiran v jeziku PHP, podatki pa se zbirajo v bazi Oracle. Podatkovna baza povezuje tri glavne tabele: naslove opazovalcev, potrese in vprašalnike. Slika 3: Obrazec za izbor registriranih opazovalcev, ki jim v primeru potresa pošljemo vprašalnik. Figure 3: Computer form for the selection of registered observers in case of an earthquake. A seismologist decides whom to send a questionnaire; the decision is based on several criteria. Prenovljen spletni vprašalnik Ali ste čutili potres? 119 Analiza obsega Ali si čutil potres Slika 4: Prikaz odzivov po občinah na potres 3. decembra 2012pri Zgornjem Tuhinju. Ko se z miško postavimo na izbrano občino, se pokaže ustrezno število pozitivnih (čutili) odzivov. Figure 4: The number of obtained online questionnaires (felt) by municipalities for the 3 December 2012 earthquake near Zgornji Tuhinj; the number corresponds to the municipality at the current cursor position. Sklepne misli Podatki o učinkih potresa bi bili zelo pomanjkljivi ali celo nedostopni, če nam pri delu ne bi pomagali številni prostovoljni opazovalci. S prenovljenim spletnim vprašalnikom Ali ste čutili potres? (http://www.arso.gov.si/potresi/vprašalnik) želimo olajšati pridobivanje in obdelavo podatkov, zmanjšati stroške pošiljanja vprašalnikov po pošti ter povečati število poročevalcev. Danes z nami sodeluje 4746 registriranih opazovalcev, za kar se jim najlepše zahvaljujemo. Vse registrirane opazovalce prosimo, naj nam na elektronski naslov seismo.lju@gov.si pošljejo svoj elektronski naslov in potrditev, da bodo prešli na elektronsko poročanje o učinkih potresov. Vabimo tudi nove opazovalce, da se priključijo poročanju o potresih, lahko kot registrirani opazovalci ali pa le s poročanjem o učinkih posameznih potresov. Viri in literatura ARSO, vprašalnik o učinkih potresov. Dostopno na http://www.arso.gov.si/potresi/vprašalnik (2. 10. 2013). Cecic, I., 1994. Macroseismic practice in Slovenia. Natural Hazards, 10, 59-64. Cecic, I., 2004. Metodologija prikupljanja i obrade makroseizmičkih podataka. Magistrarski rad. Sveučilište u Zagrebu, Prirodoslovno matematički fakultet, 157 str. Cecic, I., 2010. Comparative analysis of the effects described in web and classical earthquake questionnaires. 32nd General Assembly of ESC, Montpellier, France, 6-10 Sep 2010. Grunthal, G. (ur.), 1998a. European Macroseismic Scale 1998 (EMS-98). Conseil de l'Europe, Cahiers du Centre Européen de Géodynamique et de Séismologie, Volume 15, Luxembourg. 120 B. Šket Motnikar, M. Cerk, I. Cecic, A. Jerše Grünthal, G. (ur.), 1998b. European Macroseismic Scale 1998 (EMS-98). Dostopno na: http://www.gfz-pot-sdam.de/portal/gfz/Struktur/Departments/Department+2/ sec26/resources/documents/PDF/ EMS-98_Original_englisch_pdf (22. 4. 2013). GURS, 2013. Register prostorskih enot. Dostopno na: http://www.e-prostor.gov.si/107/ (17. 7. 2013). Hržič, M., 1989. Macroseismic practice in Slovenia. V l. Cecic (ur.), Proc. First AB Workshop on Macrosei-smic Methods, Seismological Survey of SR Slovenia, Ljubljana. Jesenko, T., Šket Motnikar, B., Živčic, M., Carman, M., Zupančič, P., Cecic, l., 2012. Potresi v Sloveniji leta 2011. Ujma 26, str. 47-54. Lutman, M., Weiss, P., Klemenc, l., Zupančič, P., Šket Motnikar, B., Banovec, P., Cerk, M.: POTROG Potresna ogroženost v Sloveniji za potrebe Civilne zaščite - zaključno poročilo, št. P 904/610-2, Zavod za gradbeništvo Slovenije, Agencija Republike Slovenije za okolje, lnštitut za vodarstvo, Ljubljana, junij 2013. Makroseizmični arhiv, Urad za seizmologijo in geologijo, ARSO. Trnkoczy, A., in l. Cecic, 1989. What is planned to be done in the field of the macroseismic data management in Slovenia. V l. Cecic (ur.), Proc. First AB Workshop on Macroseismic Methods, Seismological Survey of SR Slovenia, Ljubljana. Prenovljen spletni vprašalnik Ali ste čutili potres? 121 Priloga A: Vprašalnik iz leta 1896 Appendix A: Bilingual questionnaire from 1896 122 B. Šket Motnikar, M. Cerk, I. Cecic, A. Jerše i Nil katiill lieh je kraj opazovanja ? (Na skalnatih, na produ itd.) "5. Auf *.(LclWr BÖÄtiLlrt slelil Ü. Wilirher Ar! ft'Wf <üe Be^'igtingi War es sin Scbbg Wh unten, niu langsam« SctavMn, ein kurz« Seitenruck. ein Zhitnj u. s. (t.i Wif glexhailig? Prenovljen spletni vprašalnik Ali ste čutili potres? 123 '). Od V-afire strani ji ^¡šel sum; k* Ali it je pravec ^.pujibnl po i uit ;df pO gibanju zaziban Ii rtčij ■; iTL svelift, pod™, ur \m.y? 10. Kuko ^ul|>« t-o ])o soübi ptifoievilicvi pojedini st:eiljaji (rajali ALo je bilo j^tiinje TiKnovrsiiii, kito dolgi so i rajali njiga oddiJki? H- Ali je ribani; spremljal kak zvoki Ali se je sli3;do le ti: ti jo- ziu^- iill iraiuov, in ^il^iiiji poUStrif ¡>! i dreves, ;t(i je hil poseben uvok? Ksiifn je b:l U zvok.; Uobnenje, ioiljnnj e, *iei;kr!anje, [wk i Ji (rajni zvot Ltd.)r 12. Ali se ja bobnenje itd. zasliSalo pred potresom sli udobno ah za njjnLr KaVo doigo ji trajalo » jjrinieH S |)OČttkO:n in trpriem tTeseuja* 9. Von velcher Seite Sellien der StO^ tu kouinieiir Wunde die ECielnunp; durch bnmiudbart1 liniplijuiunf; oder dunch dii B-e-oferchtwg bc-v.e^tifr Gegenstände [HäflfilaiJtpM, Büder, l'liren etej feslfiiHtetll? 10, Wie laii^e suhicntii d:e dnzdltll Krieliilt^iBWiO udaacm? Uinn ihe BeMfj^uuii verseil iediiiartij tt'.n, ufefTlBIgi »tliiciieii -IiC rhieliieit Abschnitte derselheii ni dauern? Ii. War die Enchültvil^ niii einem üuiluMih vrrboniku; War i s bloss das tirachen dt* Gebildes umJ das Rassdr der Ct^Stüitdt i'iler vrni es ein ItiMlldtres Giräustii U ckhef AH iv .i dAültt (Dojlcrlj Bassel^ Klifren, Kd.ilL oder haltend etc.J ? 1?. Ging das Geniasch der Ertehalttnuig vaian oder fulgte es ilir nach:' Wdch Dauer hallt dasselbe mit Ueziehmig auf diu Khlnll und die JJauer der Erschütterungen r 124 B. Šket Motnikar, M. Cerk, I. Cecic, A. Jerše Prenovljen spletni vprašalnik Ali ste čutili potres? 125 Priloga B: »Navod za opazovanje zemeljskih potresov« iz leta 1904 Appendix B: »Instructions for observing earthquakes«, year 1904 Navod za opazovanje zemeljskih potresov. Za proučavanjc zemeljskih potresov je treba natančnih poročil iz kolikor moči mnogo krajev vsakokrat potresenega ozemlja. V le m smislu je v Avstriji zasnovan a posebna organizacija, in sicer takole: Vsaka krono vina ima svojega deželnega potresnega poverjenika, ki pridobi kolikor moti veliko poročevalcev, njih naznanila znanstveno strne, in svoje i^vcstjii odpočije, da je objavi c. kr, osrednji zavod za meteorologijo i ti geo-clinailllko na Dunaja. Ta zavod jo prirejen tako, da se v njem stekajo vsi dopisi poročevalce v, in da vodi in oskrbuje vse, kar zahteva namen te organizacije. Poročevalci dobe od c. kr. osrednjega zavoda pole z vprašanji za obširno potresno poročilo ter ovitke zanje, in pa dopisnice z vprašanji za krajše poročilo; ob potresu priptSejo odgovore na pelo ali dopisnico (ki je navadno ročnojša) ter je pošljejo na c. kr, osrednji zavod- Te poslatve so poštnine proste, kakor je označeno na tiskovinah. Osrednji zavod doSla poročila sprejme, razvrsti po kronovinall ter je pošlje deželnim poverjenikom. Da je skrbljeno ia vse slučaje, imajo tudi gg. deželni poverjeniki primerne tiskovine, da morejo, ee treba, poročevalci in poverjeniki naravnost med seboj občevati — to občevanje pa ni poštnine prosto. Fran 1(0vanje prest rbi g- poverjenik, Stroški za tO pa gredo na račun C. kr, osrednjega zavoda- Da se gg. poročevalcem olajša njih naloga in da se bodo dala poročila laglje primerjati med seboj, pojasnimo v leni „navodu" pojedina vprašanja pole z vprašanji in ob enem tudi dopisnice z vprašanji, ki je slično urejena. J 126 B. Šket Motnikar, M. Cerk, I. Cecic, A. Jerše 2 Pola z vprašanji. 1, Kateri dan se je začutil potres? V odgovor naj so oapiše ne le dan, mesec in leto, ampak tudi dan tedna. 2, Db kateri uri? Ce je moči določiti, ob kateri minuti in sekundi? 3, Ali je ura preje ali kasneje primerjana z zanesljivo železniško ali brzojavno uro in ali je zgoraj navedeni čas po tej uri popravljen? Na to i ni o J govor teh dveh vprašanj naj se polaga največja skrbnost, ker je izredne vai.nosti, da se doma, kcthj se je potres pojavil, kako dolgo je trajal, in tedaj so se sunki ponavljali, če so se. Ako ima poročevalec primerno uro, naj naznani, če možno, ne le nro in minuto, ampak tudi sekundo, ob kateri se je potres začuti L V navadnem življenju zadostuje, če se pove nekoliko minut ve;5 ali manj, k ukor j t res; navadne ure tudi komaj presegajo to stopnjo to £ nos ti. Zatorej svetujemo, da poročevalec v trenutku potresa določi aro, minuto iti sekundo na svoji n, potem pa prav kmalu (če možno, isti dan) svojo uro primerja z uro železniSke ali brzojavne postaje, da zve, koliko minut in sekund njegova uia železniško ali btzojavno uro prehiteva al L nasproti njej zaostaja. Pripomni naj se pa, je li i as srednjeevropski aii krajevni čas. Da ne bo nesp o razumljen j a, naj poročevalec v polo aii dopisnico z vprašanji napiše čas tako, kakor ga je čital na svoji uri; potem pa naj pripomni, koliko njegova ura prehiteva ali zaostaja. Naj se tu tli ne pozabi pristavili, ali se je pojavil potres zjutraj ali popoldne. Pri tem se smatrajo ure od polno i i do poldneva 2 a jutranje, in nre od poldneva do polnoči za p opoldan jeNa prva tri vprašanja bi se Lorej na primer Uko-le odgovorilo: 1, vprašanje: V sredo, 18. maja i904. 2. vprašanje: Oh % uri 17 minul. 30 sekund zjutraj. Prenovljen spletni vprašalnik Ali ste čutili potres? 127 — 3 — 3. vprašanje: Pri marjal se ni svojo uro na postaji N z í.t'lez-iiifeko in spoznal, da moja ura železniško uro prehiteva — nasproti njej zaosLaja — í¡a 6 minut 40 sekund» Ali pa: Železniška ura je kazala 12 ur 30 minut 15 stik nnd popoldne, moja pa 12 ar 36 minut 55 sekund popoldne. Železniška ura naznanja srednjeevropski čas in dobiva vsaki dan (vsaki drugi dan itd.) uradno časovno znamenje. Za te zadnje priponi nje je na dopisnici ¿ vprašanji menda na zadnji strani naj bolj i prostor. 4. Kraj opazovanja (dežela, okraj, kraj, v katerem položaju in pri katerem opravilu se je začuti? potres, na prostem ali v poslopjih in v katerem nadstropju?) Ume se samo po sebi, da je treba n atan i no imenovati kraj, od koder opazovalec poroča; najprej se napiše ime kraja (občine, kraja, sela) potem okraja in dežele. Potem naj poročevalec naznani, kje je Butal v trenotku, ko je začutil potres. Prej vsem naj napiše, ali je bil na prostem ali v liiši, Ako je bil lia prostem, naj nadalje točno označi, ali je začutil potres hodeč, stoječ, sedeč ali ležeč, delajoč ali form dela. Ako je bil v hiii, naj navede, ali je bil v kleti, v pritličju ali v katerem nadstropju. Tudi je važno, da naznani, ali je opazovalec v trenotku potresa siai, sedel, lefcal ali morda spal, Dobrodošle so tudi pripomnje, ki naznanjajo, da je bil opazovalec uglobljen v kako delo, pa ga je potres prestrašil; kajti tudi taka pripomnja more služiti 7,a oporo, ko se presoja jakost potresa. 5. Na kakovih tleh je kraj opazovanja? (na skali, na grušču itd.) Ako poročevalec more označiti tla, na kojih stoji njegovo bivališče — na pr. ilovica, pesek, gruüfi, šota, skala itd. — tedaj je utemeljena želja, da to napiše; kajti učinki potresa, hitrost, s ko jo se potres Siri od kraja do kraja, itd zaviiijo od kakovosti tal, in se laglje presodijo, če je ta kakovost |nana. 6. Ali so začutili potres v kraju vsi, mnogi, nekateri ali Í& pojedini ljudje, in sicer ie v gorenjih nadstropjih ali tudi v pritličju in na prostem; ali ie mirujoči ljudje, alt tudi hodeči 1* 128 B. Šket Motnikar, M. Cerk, I. Cecic, A. Jerše __ 4 - | med delom, ali so ga čutili le bdeči, ali je bil toliko močan, da bi vzbudit ljudi i t spanja? Odgovor na to vprašanje bistveno pripomore, da sepmi presodi jakost potresa. ^oroSevJS je naprošen, da povprašuje jri ljuM svojega bivališča, da more na to vprašanje prav odgovoriti. 7. Koliko ločenih stresljajev se je začutilo in kedaj vsaki? 8 Kakov je bil stresljaj? flii je bil udarec od spodaj, ali počasno zibanje, ali kratek sunek cd strani, ali trepetanje itd. i Ali je bilo potresno gibanje ves čas enako ali različno v raznih frenotkih? Ta vprašanja posebej pojasniti ni moino - točno, pozorno opazil je treba, in potem objektivno, šivamo povedati. Poročevalec naj omeni gola dejstva, ki so opfeina z vso gotovostjo, kol taka; vsako negotovost pa naj primerno označi, na pr. ,zdelo s* mi je*t „nisem prav gotov', „ljudje trdijo" it* Zgod. s« kaj lahko da poročevalec svojo lastno sodbo o bistvu streslpja (sunek od spodaj ali od sirarn, zibanje, trepetale Ud.) kasneje pretvori po pripovedovanju drugih ljudij. Zatorej je treba točno ločiti goLovost od negotovosti. Določevanje časa pojedinih sunkov je pojasnjeno pri 3- vprašanju. Včasih nastopijo Celi roji potresov, to so mali potresni sujjkj ki se v kratkih presledkih obilnokral ponavljajo. Opo-zmum daje važno, vsaki sunek posebej obeležiti (na pr, v knjižico ki jo ima poročevalec vedno pri sebi), tudi Se se sunfci na enak način ponujajo. Čas vsakega sunka je treba vselej takoj zabeležil kajti kasneje iz spomina sestavljeno poročilo, bi bilo večinoma prav male vrednosti. 9 Od kateri strani se je zdelo, da je prišel sunek? Ali se je spoznala smer naravnost po čutu ali po gibanju predmetov (visečih svetilk, stenskih podob, ur itd.)? Važno je, dobili podatkov o smeri potresa. Da more poročevalec to zmer označiti, je Ireba, da za svoje bivališče in za svoje stanovanje niLanko določi smer od juga proti s&eru in pa od vzhoda proti zapadu. To lahko stori na pr, s pomočjo solnca, ti stoji o poliidne na jugu. Če potem potres zaniha na stropu Prenovljen spletni vprašalnik Ali ste čutili potres? 129 — 5 viseč predmet, P svetilko, plinov Icstenec itd., tedaj si poročevalec še med nihanjem zaznamuje smer nihanja na Ueb ali rta miri in poz.eje določi smer te trte Na enak na&,r> se ž&namuje smer zaziba tekočin v posodah (zlasli valjastih . Ako w potres usLavil uro, ali preobrni na siem Mg reči (podobe itd.), naj se navede smer dotične flten* Pa ttl^i smer, v kateri so se stvari premaknile. Iz teli podatkov je možno sklepati na smer, ki jo je imel potres. 10, Kako dolgo so trajali pojedini stresljaji? Akoje gibanje bilo neenakomerno, kako dtslgo so trajali pojedini oddelki gibanja? Kai lahko je, napačno ceniti Število sekund, ko je trajal potres, zlasti če je povzročil strah. Zatorej Daj poročevalec vselej pristavi, ali je trpež potresa le presodil brez kontrole, ali pa ga jo določil 2 UTO v roki. 11 Ali se je ob enem s stresljajem slišal poseben ivok ali pa le škripanje poslopja in rožljanje predmetov? Ce se je pojavil poseben zvok, kakov je bil (bebninje, rožljanje, zvenenje, trenoten pok, ali trajen ivok itd.)? 12 Ali se je pojavil posebni zvok pred stresljajem ali za njim? Kako dolgo je trajal pred stresljaji, med in za njimi? Poročila iz rasnih krajev pripisujejo vtasih enemu in istemu potresu razne zvoke, da se udi celo neverjetno Bm fvcjbe sta- temu kriva sodelujoča domišljija in strah, združen ? nervozno vzburjenostjo. Tembolj je utemeljena želja, da bi bili podatki o potresnem zvoku ločni in objektivni. Najvažnejše je, da se razločuje svok stresenih poslopij, pohištva m dm(| predmetov od istinitega ¡fedsemeljsfceg^ zvoka. Poročevalecnaj pristavi, ali je izpodzemeljski -¿vok prihajal pred potresom, ah ga spremljal, ali mu sledil. 13 Kakove učinke je naredil potres na premakljivih stvareh, in na poslopjih, in sicer: ali so zazvenela okna m steklena posoda, zanihale viseče svetilke, zahrescala vrata, ali se ie zatreslo pohištvo, aH so se zamajale stenske podobe (le na rahlo, ali ropotaje), ali je zaškripalo zidovje m iramovje, ali so se naklonila drevesa, zašumeli gozdi, ali so se prevrnile premakljive stvari, ali je udarilo ob zvon v stolpu, ali so odpadi, kosi ometa na zidovih, ali so prepočili zidov;, ali je vrglo kaj strešne opeke s streti? Ali je potres poškodoval poslopja in 130 B. Šket Motnikar, M. Cerk, I. Cecic, A. Jerše — 6 - kako? Kak učinek je naredil potres na ljudi med tresenjem in kasneje? Poročevalec naj loe no in vsestransko navede učinke potresa, bodisi (3a so malenkostni, liodisi da so veliki. Vprašanje 12. navaja le za vzgled nekaj učinkov, da na nje oposorit poročevalec pa utegne opaziti še niaraíktero podrobnost En jo navesti v svojem p oro Šilu. Dandanes, ko se mnogo ibtogrsfnje, utegne priti poročevalec v položaj, da priloži ibLografsko podobo, ki predočnje ta ali oni potresni učinek. Taka. podoba, če tudi sicer ni posebno uspela, vendar je dobrodošla, 14. Ali so se opazovali se drugi posebni pojavi? (vedenje iivalij, pojavi na studencih in toplicah, na jezerih itd,). 15. AI j so se pojavili poprej aH kasneje slabejšt potresi? Kateri dan in katero uro in minuto? 16. Ali se je še kaj posebnega zvedelo iz krajev v okolici? Na to vprašanje sc poroča, alt je bilo na hvalili videti posebno vedenje pred in med potresom; ali se je skalila votla v studencih, ali so kateri studenci usahnili, ali novi nastali; ali se je kaj p osebnega opazilo na bližnjem jezeru, ali na reki, ali na morju (valovanje, '¿nižanje ali /višanje vodnega. površja itd,). Tudi tu bode poročevalec natančno loíil to, kar je sam opazoval od tega, kar se le govori. Poročilo naj se papige na polo ali na dopisnico toj po potresu, kajti sicer izpadejo podrobnosti lahko ijs spomina, in to, kar je poročevalec sam opazil, utegne pokaziti govorica drugih. Prosi se naj ulu dne j Še, da bodi poročilo razločno napisano. H koncu pripominjamo, da je dobrodošlo tudi nepopolno poročilo, to je tako, ki ne odgovarja Da vea vprašanja pole ali dopisnice vseskozi, Ako poročevalec zve, da so v okolici njegovega bivališča začutili potres, prosimo, da nam to sporoči, 3« tudi on sam in pa stanovniki njegovega bivališča niso ničesar čutili. Na Dunaju, maja 190$. d. kr. osrednji zavod aa meteorologijo in geodmamiko. C, kr. dvorni svetnik in ravnatelj: J. M. Pernter L r. I z c. kr. dvorni In d rž aviae tiskarne. Prenovljen spletni vprašalnik Ali ste čutili potres? 131 Priloga C: Vprašalnik iz obdobja po I. svetovni vojni Appendix C: Questionnaire after the First World War ■s S cu ■O O cd o* B8 sa 2L tb ■o I Z VE S TJ E 0 POTRESU SLUŽBENO (Poštnine prosto) Beograd TaSmajdan T Državnemu Centralnemu Seizmološkemu zavodu p. rt N rt £1 tu :. s 'r m Prenovljen spletni vprašalnik Ali ste čutili potres? 133 Priloga D: Prenovljeni spletni vprašalnik Appendix D: The new online questionnaire Poročilo o učinkih potresa "Ali ste čutili potres"? Za izpolnjevanje vprašalnika boste potrebovali do 10 minut časa. Podatke bomo uporabili za ocenjevanje učinkov potresov po naseljih in za izboljšanje predpisov o potresno odporni gradnji. Vsi vaši osebni podatki bodo varovani v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1). Izbira datuma potresa Datum potresa: izbira iz koledarčka Izbira časa potresa (izberite točno uro ali približen čas) Ura in minuta potresa: izbira v predpisanem formatu Približen čas potresa (izpolnite v primeru, da ne poznate ure in minute potresa): izbira iz menija (tega dne nisem zaznal(a) potresa, zjutraj, dopoldne, popoldne, zvečer, ponoči) Ali ste čutili potres Ste vi ali drugi v vaši okolici zaznali potres? da / ne Ali je potres v vaši okolici povzročil poškodbe? da / ne Lokacija, kjer ste se tisti trenutek nahajali Naslov: napišemo oz. izberemo naslov (npr.: Dunajska cesta, Ljubljana) Četrtna skupnost v Ljubljani: izbira iz menija Drugo - izven naselij - opišite: polje za vpis Učinki na osebo, ki je zaznala potres in na neposredno okolico Kako bi ocenili tresenje tal? - nisem čutil - komaj zaznal - šibko - zmerno - močno Kje ste bili med potresom? - v stanovanju, pisarni ali drugem mirnem okolju - pri fizičnem delu, v industrijski zgradbi, v hrupnem okolju - izven stavb - drugje - opišite Če ste bili v zgradbi, v katerem nadstropju? - klet, pritličje - prvo in drugo nadstropje - od 3. do 5. nadstropja - nad 5. nadstropjem 134 B. Šket Motnikar, M. Cerk, I. Cecic, A. Jerše Tik pred potresom ste - spali - budni ležali ali sedeli ali mirno stali - hodili ali opravljali lažja dela - vozili ali se vozili - kaj drugega - opišite Vas je potres prebudil? da / ne Vas je potres prestrašil? da / ne Ali ste med potresom zbežali na prosto? da / ne Ste imeli težave z ravnotežjem? da / ne Podatki o poročevalcu (neobvezen podatek) Ime in priimek: Naslov: E-pošta: Ali ste že naš registrirani opazovalec? da / ne Če ste, vpišite svojo evidenčno števiko: Ali želite postati naš registrirani opazovalec? da / ne Če želite postati naš registrirani opazovalec, vas prosimo, da izpolnete zgornje podatke o poročevalcu. Kontaktirali vas bomo na vaš elektronski naslov. Učinki na neposredno okolico Ste slišali žvenket okenskih stekel? - v bližini ni bilo okenskih stekel / ne vem - ni bilo učinkov - rahlo, komaj zaznavno - srednje močno - močno - stekla so počila Ste slišali žvenket kozarcev in posode? - v bližini ni bilo kozarcev in posode / ne vem - ni bilo učinkov - rahlo, komaj zaznavno - srednje močno - močno Ste slišali škripanje tal ali sten? - v bližini ni bilo lesenih tal ali sten / ne vem - ni bilo učinkov - rahlo, komaj zaznavno - srednje močno - močno Prenovljen spletni vprašalnik Ali ste čutili potres? 135 Ste opazili nihanje luči: - v bližini ni bilo visečih luči / ne vem - ni bilo učinkov - rahlo nihanje - zmerno nihanje - močno nihanje Ste opazili nihanje vrat ali oken: - v bližini ni bilo odprtin oken ali vrat / ne vem - ni bilo učinkov - rahlo nihanje - zmerno nihanje - močno nihanje - zaprta vrata ali okna so se odprla Ste opazili nihanje predmetov na steni: - v bližini ni bilo visečih predmetov na steni / ne vem - ni bilo učinkov - rahlo nihanje - zmerno nihanje - močno nihanje Katere učinke potresa na pohištvo ste opazili? (označite vse ustrezne odgovore) - v bližini ni bilo pohištva / ne vem - ni bilo učinkov - zaškripalo je - zatreslo se je - nestabilno pohištvo se je prestavilo iz svoje lege - nestabilno pohištvo se je prevrnilo - stabilno pohištvo se je prestavilo iz svoje lege - stabilno pohištvo se je prevrnilo Katere učinke potresa na predmete ste opazili? (označite vse ustrezne odgovore) - v bližini ni bilo predmetov / ne vem - ni bilo učinkov - manjši nestabilni predmeti so se prevrnili ali prestavili iz svoje lega - tekočina v posodah je zapljuskala - knjige in podobni predmeti so padali s polic - kozarci / posoda se je razbila Na kakšnih tleh stoji zgradba, v kateri ste zaznali potres ali kjer ste bili na prostem? - ne vem - mehka tla (močvirnat svet, nesprijet pesek ali prod, glina, ipd.) - trša tla (zbit pesek ali prod, trda glina, ipd.) - skalna tla (lapor, apnenec, dolomit, ipd.) Iz česa je pretežno zgrajena zgradba, v kateri ste zaznali potres? - neobdelan kamen (lomljen, nabran) - obdelan kamen - zidaki (opečni, betonski, plinobetonski) - beton - armiran beton - les ali montažna gradnja 136 B. Šket Motnikar, M. Cerk, I. Cecic, A. Jerše - jeklo - drugo - opišite Katere konstrukcijske elemente ima opisana zgradba? (označite vse ustrezne odgovore) - ne vem - lesene plošče / stropi - armirano-betonske plošče / stropi - armirano-betonske vezi - stenasta armiranobetonska konstrukcija - skeletna (okvirna) armiranobetonska konstrukcija Kdaj je bila opisana zgradba sezidana? - pred 1895 - 1896 - 1920 - 1921 - 1945 - 1946 - 1965 - 1966 - 1981 - 1982 - 2008 - po 2008 Število nadzemnih etaž zgradbe (vključno s pritličjem, brez kleti): Kakšne so poškodbe opisane zgradbe (označite vse ustrezne odgovore) - (0) ni bilo poškodb - (1) razbita okna - (1) lasaste razpoke v ometu / zidovih / predelnih stenah - (1) odpadanje manjših kosov ometa iz sten / stropov - (2) razpoke v ometu / zidovih / predelnih stenah - (2) odpadanje večjih kosov ometa iz sten / stropov - (2) odlomi in razpoke v dimnikih - (3) porušitev dimnikov - (3) odpadanje strešnikov - (3) široke in globoke razpoke v zidovih/ stenah / stičiščih stebrov / gred - (3) porušitev predelnih sten / zatrepov - (4) obsežne porušitve zidov/ sten/ delna porušitev streh in stropov - (5) porušitev zgradbe / pritličja zgradbe / trakta zgradbe - (5) premik zgradbe iz temeljenja Pretežna raba zgradbe: - stanovanjska - poslovna - industrijska - šola - zdravstvena ustanova - trgovina - drugo - opišite Učinki na širšo okolico Poznam učinke potresa na ljudi in zgradbe v okolici: - ne - v soseski - v ulici Prenovljen spletni vprašalnik Ali ste čutili potres? 137 - v vasi - v kraju - v četrtni skupnosti - drugo - opišite Koliko ljudi v vaši okolici je opazilo učinke potresa? - ne vem - nihče - zelo redki (do 1 %) - posamezni (do 10 %) - mnogi (do 50 %) - večina (več kot 50 %) Koliko ljudi v vaši okolici je potres prebudil? - potres se ni zgodil v času nočnega počitka / ne vem - nikogar - posamezni (do 10 %) - mnogi (do 50 %) - večina (več kot 50 %) Koliko ljudi v vaši okolici je med potresom prestrašeno zbežalo na prosto? - ne vem - nikogar - posamezni (do 10 %) - mnogi (do 50 %) - večina (več kot 50 %) Ste opazili pojave na drevesih in grmih? - v bližini ni dreves ali grmov / ne vem - ni bilo učinkov - veje so zanihale - drevesa so zanihala - veje so se odlomile - drevesa so se podrla Koliko zgradb v vaši okolici je poškodovanih? - ne vem - ni bilo poškodb - posamezne (do 10 %) - mnoge (do 50 %) - večina (več kot 50 %) Kakšne so pretežno zgradbe v vaši okolici, ki jih je potres poškodoval? - samostojne družinske hiše - vrste družinske hiše - nizki stanovanjski bloki (manj kot 5 nadstropij) - visoki stanovanjski bloki (5 nadstropij ali več) - poslovno-industrijska zona Opišite poškodbe zgradb v vaši okolici (označite vse ustrezne odgovore): - (0) ni bilo poškodb - (1) razbita okna - (1) lasaste razpoke v ometu / zidovih / predelnih stenah 138 B. Šket Motnikar, M. Cerk, I. Cecic, A. Jerše - (1) odpadanje manjših kosov ometa iz sten / stropov - (2) razpoke v ometu / zidovih / predelnih stenah - (2) odpadanje večjih kosov ometa iz sten / stropov - (2) odlomi in razpoke v dimnikih - (3) porušitev dimnikov - (3) odpadanje strešnikov - (3) široke in globoke razpoke v zidovih/ stenah / stičiščih stebrov / gred - (3) porušitev predelnih sten / zatrepov - (4) obsežne porušitve zidov/ sten/ delna porušitev streh in stropov - (5) porušitev zgradbe / pritličja zgradbe / trakta zgradbe - (5) premik zgradbe iz temeljenja So nastale poškodbe na kamnitih ograjah in zidovih? - v bližini ni kamnitih ograj ali zidov / ne vem - ni bilo učinkov - nastale so razpoke - so prevrnjeni ali porušeni So nastale poškodbe na spomenikih in nagrobnikih? - v bližini ni spomenikov ali nagrobnikov / ne vem - ni bilo učinkov - so premaknjeni ali zasukani - so prevrnjeni ali porušeni So nastale poškodbe na cestah? (označite vse ustrezne odgovore) - v bližini ni cest / ne vem - ni bilo učinkov - nastale so razpoke v asfaltu - nastale so razpoke na makadamski cesti - nastale so večje deformacije Ste opazili valovanje tal na prostem? - v bližini so vse površine umetne (npr. beton) / ne vem - v bližini so mehka tla, a ni bilo učinkov - nastali so valovi na mehkih tleh - nastali so valovi na zelo mehkih tleh Ste opazili nenavadno obnašanje domačih živali? (označite vse ustrezne odgovore) - nimamo domačih živali / ne vem - ni bilo učinkov - živali v stanovanju so postale nemirne ali so se prestrašile - živali v hlevu so postale nemirne ali so se prestrašile - živali na prostem so postale nemirne ali so se prestrašile - drugo - opišite Drugi učinki in komentar Označite še druge učinke potresa, ki ste jih zaznali (označite vse ustrezne odgovore) - zemeljski plazovi, udori, podori, zdrsi,... - spremembe na studencih in vodnjakih - valovi na večjih vodnih površinah - drugo - opišite Prenovljen spletni vprašalnik Ali ste čutili potres? 139 KOMENTAR Prosim opišite še druge pojave v zvezi s potresom, kot npr. večkratne sunke (podajte čas!) in zvočne pojave ter po potrebi dopolnite odgovore iz vprašalnika. Zahvaljujemo se vam za sodelovanje. -^j1- Kazalo Tamara Jesenko, Manfred Deterding Močnejši potresi po svetu leta 2012 World's largest Earthquakes in 2012 Povzetek Leta 2012 je bilo po svetu 62potresov, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo (MW) 6,5 oziroma so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali človeška življenja. Dva potresa sta imela navorno magnitudo večjo od 8,0, trinajst pa jo je imelo med 7,0 in 7,9. Vsaj 17 potresov je zahtevalo človeška življenja, skupno vsaj 768 žrtev. Najmočnejši (MW = 8,6)potres leta 2012 je nastal 11. aprila pod oceanskim dnom blizu zahodne obale severnega dela Sumatre. Največ žrtev je zahteval potres, ki se je zgodil 11. avgusta na severozahodu Irana. Magnituda potresa je bila 6,4. Zahteval je vsaj 306 življenj. Najgloblji potres z žariščem na globini 626 km in navorno magnitudo 7,7 se je zgodil 14. avgusta pod oceanskim dnom na območju Ohotskega morja. Najmočnejši potres v Evropi se je zgodil 20. maja v italijanski provinci Emilija - Romanja. Navorna magnituda potresa je bila 6,0. Devet dni pozneje, 29. maja, se je na istem nadžariščnem območju zgodil še en močen potres z navorno magnitudo 5,8. Potresa sta skupaj zahtevala 24 življenj, oba so čutili tudi v Sloveniji. Abstract There were 62 earthquakes in the world in year 2012 that either reached or exceeded a moment magnitude (MW) of 6.5, caused major damage to buildings and other structures, or claimed human lives. Two earthquakes had moment magnitude greater than 8.0 and 13 in-between 7.0 and 7.9. There were 17 earthquakes that claimed human lives; in total there were at least 768 victims. The most devastating earthquake in 2012 happened on 11 August in Northwestern Iran where 306people were killed. The 11 April earthquake offshore the west coast of Northern Sumatra ranked first in terms of released energy, with a moment magnitude of 8.6. The deepest earthquake happened on 14 August in the Sea of Okhotsk with a hypocentre 626 km below the surface and the moment magnitude of 7.7. The strongest earthquake in Europe with moment magnitude 6.0 happened on 20 May in Northern Italy. Nine days later, on 29 May, another strong earthquake hit the same area (MW=5.8). In both earthquakes 24people were killed. These two earthquakes were felt also in Slovenia. Potresi in tektonika plošč Zemljina trdna lupina, debela povprečno približno 100 kilometrov pod celinami in 50 kilometrov pod oceani, se imenuje litosfera in je sestavljena iz več tektonskih plošč (slika 1). Najpomembnejše plošče so Tihomorska, Severnoameriška, Južnoameriška, Evrazijska, Afriška, Avstralska in Antarktična. Za svetovno potresno dejavnost so pomembne tudi številne manjše plošče. Tektonske plošče se zaradi konvekcijskih tokov v astenosferi, viskozni plasti pod litosfero, nenehno počasi premikajo. Med seboj se lahko razmikajo (razmične ali divergentne meje), primikajo (primične ali konvergentne meje) ali drsijo druga ob drugi (zmične ali transformne meje plošč). Razmikanje tektonskih plošč je lahko oceansko (vdiranje magme iz astenosfere skozi razpoko med ploščama, pri čemer se iztisnjena magma strjuje v novo oceansko skorjo in nastanejo oceanski grebeni) ali celinsko (tektonsko ugrezanje ob nastajanju razsežnega tektonskega jarka ali razpoke v celinski plošči, ki končno postane meja plošč). Pri primikanju plošč se podriva oceanska plošča pod drugo oceansko ali celinsko ploščo, lahko pa trčita celinski plošči, kar povzroči dviganje skorje in nastanek gorovij. Prelom, ob katerem plošči drsita druga ob drugi, imenujemo transformni prelom (Lapajne, 2008). Posledice gibanja celinskih in oceanskih plošč oziroma tektonike litosferskih plošč so burni geološki pojavi, kot so vulkani in potresi, ki nastajajo predvsem na stikih in v bližini stikov plošč. Slika 1 kaže povezanost tektonike plošč s potresno dejavnostjo, saj je večina močnejših potresov nastala na stikih tektonskih plošč. Narisani so le tisti, ki so leta 2012 dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5, in šibkejši, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali človeška življenja. Če bi narisali nadža-rišča oziroma epicentre vseh potresov, bi še bolje videli, da potresi nastajajo predvsem na stikih med posameznimi ploščami. Prav porazdelitev potresov je razkrila potek mej ali stikov med ploščami. 140 Močnejši potresi po svetu leta 2012 141 Slika 1: Porazdelitev najmočnejših potresov leta 2012 na Zemlji. Velikost krogov kaže potresno magnitudo, barva pa žariščno globino. Označene so tudi glavne tektonske plošče. Figure 1: Distribution of the strongest earthquakes in 2012. The size of the circle indicates the magnitude and the colour designates the focal depth. Main tectonic plates are also shown. 142 T. Jesenko, M. Deterding Pregled najmočnejših potresov V Preglednici 1 so podatki o najmočnejših potresih leta 2012 (NEIC, 2012a; NEIC, 2012b; ARSO, Urad za seizmologijo in geologijo, 2012). Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navor-no magnitudo 6,5, in tisti, ki so povzročili večjo materialno škodo ali zahtevali človeška življenja. Vrednosti za mb in Ms so srednje vrednosti, določene iz podatkov potresnih opazovalnic, ki so potres zapisale. Prostorskovalovna magnituda mb (angl. body wave magnitude) je določena na podlagi največjega odklona na zapisu navpične komponente telesnega valovanja v prvih 20 sekundah po prihodu vzdolžnega telesnega valovanja. Površinskovalovna magnituda Ms (angl. surface wave magnitude) je določena na podlagi navpične komponente dolgoperiodnega površinskega valovanja. To se razvije pri potresih, katerih žarišče ni bilo globlje od približno 50 kilometrov. Magnitudi mb in Ms imata zaradi zasičenosti pri zelo velikih potresih omejeno uporabo. MW je navorna magnituda, ki velja tudi za najmočnejše potrese, in je določena s potresnim navorom (v nadaljevanju so vse navedene magnitude navorne magnitude). Globina potresov je izražena v kilometrih. V stolpcu število žrtev je navedeno skupno število žrtev in pogrešanih za posamezni potres. Preglednica se konča z imenom širšega nadžariščnega območja potresa. Svet je namreč za statistične potrebe seizmologije razdeljen na 729 Flinn-Engdahlovih geometrijskih območij (ISC, 2013). Leta 2012 je bilo 62 potresov, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 oziroma so povzročili večjo materialno škodo ali zahtevali človeška življenja. Dva potresa sta imela navorno magnitudo večjo od 8,0, trinajst pa jih je bilo z magnitudo med 7,0 in 7,9. Po statistiki, ki temelji na opazovanjih od leta 1900 naprej, se povprečno vsako leto zgodi en potres z magnitudo enako ali večjo kot 8,0 in 15 takih, ki imajo magnitudo med 7,0 in 7,9 (NEIC, 2013a). Skupno so potresi leta 2012 zahtevali več kot 768 življenj. Preglednica 1: Seznam potresov leta 2012, katerih navorna magnituda Mw je bila enaka ali večja od 6,5. Dodani so potresi, katerih magnituda je bila sicer manjša, vendar so povzročili večjo gmotno škodo, ranjene ali smrtne žrtve. Table 1: List of the earthquakes in 2012 with moment magnitudes Mw equal or greater than 6.5. Earthquakes with magnitudes below 6.5, which caused significant material damage, injuries or victims, are also included. datum čas (UTC) koordinati magnituda globina število območje ura:min širina dolžina mb Ms | Mw km žrtev date time (UTC) coordinates magnitude depth number of victims area hh:min lat lon mb Ms Mw km 1. 1. 5:27 31,44 N 138,11 E 6,2 6,8 361 otočje Izu, Japonska 10. 1. 18:36 2,45 N 93,21 E 6,6 7,0 7,2 21 ob zahodni obali severneg dela Sumatre 15. 1. 13:40 60,95 S 56,11 W 6,5 6,4 6,6 8 Južni Shetlandski otoki 19. 1. 12:35 36,29 N 58,84 E 5,6 5,1 8 severovzhodni Iran 27. 1. 14:53 44,48 N 10,03 E 5,0 60 severna Italija 2. 2. 13:34 17,83 S 167,11 E 6,8 7,1 55 Vanuatu 6. 2. 3:49 9,99 N 123,21 E 6,3 6,6 6,7 11 113 Negros in Cebu, Filipini 26. 2. 6:17 51,72 N 95,98 E 6,4 6,6 6,7 12 jugozahodna Sibirija, Rusija 27. 2. 18:48 31,43 N 56,78 E 5,2 10 osrednji Iran 3. 3. 12:19 22,15 S 170,34 E 6,5 6,4 6,6 14 jugovzhodno od otočja Loyalty 5. 3. 23:06 12,35 N 123,70 E 5,2 5,1 5,6 37 Masbate, Filipini Močnejši potresi po svetu leta 2012 143 datum čas (UTC) koordinati magnituda globina število območje ura:min širina dolžina mb M. | Mw km žrtev date time (UTC) coordinates magnitude depth number of victims hh:min lat lon mb MJ Mw km area 9. 3. 7:09 19,13 S 169,61 E 6,1 6,7 6,7 16 Vanuatu 14. 3. 9:08 40,89 N 144,94 E 6,7 6,9 6,9 12 pod morjem ob vzhodni obali Honšuja, Japonska 16. 3. 7:58 10,04 N 125,63 E 5,8 5,3 5,8 18 Leyte, Filipini 20. 3. 18:02 16,52 N 98,24 W 6,6 7,4 20 2 Oaxaca, Mehika 21. 3. 22:15 6,24 S 145,96 E 6,3 6,6 118 Nova Gvineja, Papua Nova Gvineja 25. 3. 22:37 35,18 S 71,79 W 7,1 35 1 Maule, Čile 11. 4. 8:38 2,29 N 93,08 E 7,4 8,5 8,6 20 10 pod morjem ob zahodni obali severnega dela Sumatre 11. 4. 10:43 0,80 N 92,46 E 7,2 8,2 25 pod morjem ob zahodni obali severnega dela Sumatre 11. 4. 22:55 18,22 N 102,68 W 5,8 6,5 20 Michoacan, Mehika 12. 4. 7:15 28,62 N 113,12 W 7,0 13 Kalifornijski zaliv, Mehika 17. 4. 3:50 32,70 S 71,48 W 6,7 37 2 pod morjem ob obali Valparaisa, Čile 17. 4. 7:13 5,46 S 147,12 E 6,5 6,8 198 vzhodni del Nove Gvineje, Papua Nova Gvineja 21. 4. 1:16 1,60 S 134,28 E 6,3 6,6 6,7 16 pod morjem blizu severne obale Papue, Indonezija 28. 4. 10:08 18,68 S 174,71 W 6,4 6,7 132 Tonga 7. 5. 4:40 41,55 N 46,79 E 5,6 11 Azerbajdžan 11. 5. 12:41 26,18 N 92,89 E 5,2 5,4 43 Asam, Indija 12. 5. 23:28 38,63 N 70,38 E 6,0 5,7 5,9 10 1 Tadžikistan 20. 5. 2:03 44,90 N 11,23 E 6,0 8 7 severna Italija 28. 5. 5:07 28,06 S 63,08 W 6,7 588 Santiago del Estero, Argentina 29. 5. 7:00 44,83 N 11,10 E 5,9 5,8 9 17 severna Italija 4. 6. 11:18 7,69 S 106,37 E 5,9 5,2 5,9 50 Java, Indonezija 10. 6. 12:44 36,42 N 28,88 E 5,8 5,9 6,0 35 Dodekaneški otoki, Grčija 11. 6. 5:29 36,02 N 69,35 E 5,6 5,6 5,7 16 75 Hindukuš, Afganistan 14. 6. 5:52 37,29 N 42,33 E 5,3 5 meja Turčija-Sirija-Irak 24. 6. 7:59 27,77 N 100,78 E 5,5 5,3 5,5 10 4 meja Sečuan-Junan, Kitajska 29. 6. 21:07 43,43 N 84,70 E 6,2 6,3 18 severni Xinjiang, Kitajska 20. 7. 12:11 32,97 n 119,60 E 4,9 10 1 Jiangsu, Kitajska 26. 7. 5:33 17,61 S 66,37 E 5,8 6,3 6,7 10 Mauritius-Reunion 28. 7. 20:03 4,66 S 153,16 E 6,5 41 New Ireland, Papua Nova Gvineja 11. 8. 12:23 38,36 N 46,81 E 6,2 6,7 6,4 10 306 severozahodni Iran 14. 8. 2:59 49,78 N 145,13 E 7,7 626 Ohotsko morje 18. 8. 9:41 1,31 S 120,10 E 5,8 6,1 6,3 10 6 Sulavezi, Indonezija 26. 8. 15:05 2,20 N 126,84 E 6,3 6,6 92 Moluško morje 144 T. Jesenko, M. Deterding datum čas (UTC) koordinati magnituda globina število območje ura:min širina dolžina mb M. 1 Mw km žrtev date time (UTC) coordinates magnitude depth number of victims hh:min lat lon mb Ms 1 Mw km area 27. 8. 4:37 12,09 N 88,59 W 6,0 6,9 7,3 28 pod morjem blizu obale Salvadorja 30. 8. 13:43 71,44 N 10,58 W 6,8 14 otok Jan Mayen 31. 8. 12:47 10,82 N 126,63 E 7,2 7,6 7,6 28 1 Filipini 5. 9. 14:42 10,10 N 85,31 W 6,8 7,7 7,6 35 2 Kostarika 7. 9. 3:19 27,58 N 103,99 E 5,6 5,4 5,5 10 81 območje Sečuan-Juna-Guizhou, Kitajska 30. 9. 16:31 1,93 N 76,36 W 7,0 7,3 170 Kolumbija 9. 10. 12:32 61,03 S 153,96 E 6,6 10 otočje Balleny 12. 10. 0:31 4,89 S 134,03 E 6,3 6,6 13 pod morjem blizu južne obale Papue, Indonezija 24. 10. 0:45 10,08 N 85,39 W 6,0 6,2 6,5 17 Kostarika 25. 10. 23:05 38,88 N 16,01 E 5,2 5,3 6 južna Italija 28. 10. 3:04 52,78 n 132,10 W 7,8 20 otočje Queen Charlotte 7. 11. 16:35 13,98 n 91,88 W 6,6 7,4 7,4 24 139 pod morjem blizu obale Gvatemale 11. 11. 1:12 23,01 N 95,88 E 6,8 14 Mjanmar 11. 11. 22:15 14,16 N 92,17 W 6,5 27 pod morjem blizu obale Gvatemale 7. 12. 8:18 37,89 N 144,09 E 7,3 36 pod morjem ob vzhodni obali Honšuja, Japonska 7. 12. 18:19 38,32 S 176,09 E 6,3 167 Severni otok, Nova Zelandija 10. 12. 16:53 6.54 S 129,82 E 7,1 159 Bandsko morje 21. 12. 22:28 14,38 S 167,26 E 6,8 208 Vanuatu Najmočnejši (MW = 8,6) potres v letu 2012 je nastal 11. aprila ob 8.38 po svetovnem času (ob 14.38 po lokalnem času) pod oceanskim dnom blizu zahodne obale severnega dela Sumatre. Točka, v kateri se je sevanje energije potresnega valovanja začelo, imenovana tudi žarišče potresa, je bila 20 kilometrov globoko 382 kilometrov jugozahodno od mesta Meulaboh v indonezijski provinci Aceh. Zaradi potresa je življenje izgubilo 10 oseb, 8 izmed njih zaradi srčnega zastoja. Čutili so ga po vsej Sumatri in Javi, pa tudi v Bangladešu, Butanu, Bruneju, Mjanmaru, Indiji, Maleziji, Singapurju, Vietnamu, na Laosu, Šrilanki in Tajskem. Potres je nastal zaradi zmika znotraj Indijske plošče (CSEM, 2012a). Po moči je to 13 najmočnejši potres na svetu po letu 1900, ko so začeli po svetu s seizmografi sistematično opazovati potresno dejavnost. Je nenavadno močen za znotrajploščni (angl. intraplate) potres in najmočnejši do zdaj instrumentalno zabeležen potres na zmičnem prelomu (2012 Indian ocean earthquakes, 2013). Žarišče potresa je bilo 300 km jugozahodno od žarišča izjemno močenega potresa decembra 2004 (CSEM, 2012a). Ta je nastal na stiku med Indijsko in Burmansko ploščo (medploščni potres, angl. interplate), v območju, kjer se Indijska plošča podriva pod Burmansko, z žariščem na 30 kilometrih globine, nenaden dvig oceanskega dna pa je takrat povzročil uničujoč cunami. Ob vodoravnem premiku (zmični ali transformni prelom), kot se je zgodil ob potresu leta 2012, je na srečo verjetnost za nastanek večjega cunamija manjša kot pri potresih v območjih podrivanja. Potresni valovi so do potresne opazovalnice na Golovcu v Ljubljani (LJU), ene izmed opazovalnic državne mreže potresnih opazovalnic RS (Sinčič in drugi, 2013), potovali približno 12 mi- Močnejši potresi po svetu leta 2012 145 nut. Seizmografi so jih zaznali ob 8.50 po UTC. Oddaljenost opazovalnice LJU od izvora potresa je približno 80 stopinj oziroma okoli 8880 kilometrov (1° « 111 km). Malo več kot dve uri pozneje mu je sledil še en zelo močen potres z magnitudo 8,2. Tudi ta je nastal na zmičnem prelomu. Na sliki 2 je prikazan tri ure in dvajset minut dolg trikomponentni zapis potresov na potresni opazovalnici LJU z označenima prihodoma P-valov. Slika 2: Trikomponentni zapis potresov 11. aprila 2012 pod morskim dnom blizu obale Severne Sumatre na potresni opazovalnici LJU državne mreže potresnih opazovalnic. Prikazan je tri ure in 20 minut dolg zapis. Figure 2: Three-component seismogram of earthquakes on 11 April 2012 offshore the west coast of Northern Sumatra, as recorded on LJU station. The figure shows three hour and 20 minutes long record. Največ žrtev v letu 2012 je zahteval potres, ki se je zgodil 11. avgusta ob 12.23 po svetovnem času (ob 15.53 po lokalnem času) na severozahodu Irana. Magnituda potresa je bila 6,4. Nadža-rišče potresa je bilo 23 km zahodno od mesta Ahar z več kot 94 tisoč prebivalci in 58 km severovzhodno od Tabriza z več kot 1,4 milijona prebivalcev. Enajst minut pozneje je isto območje stresel še en močen potres z magnitudo 6,3. Zaradi majhnega časovnega intervala med njima je težko določiti, katere posledice (žrtve, ranjeni, poškodbe objektov, infrastrukture itn.) je povzročil prvi oz. drugi, zato so vse pripisane prvemu. Iran leži na območju trka celin (angl. continental collision) - Arabske in Evrazijske plošče. Potres je nastal na območju, kjer se Arabska plošča v smeri proti severu približuje Evrazijski s povprečno hitrostjo 26 mm na leto (NEIC, 2012c). Potres je povzročil veliko gmotno škodo (slika 3) in zahteval vsaj 306 življenj, več kot 2000 ljudi je bilo ranjenih. Številne vasi so bile popolnoma uničene. Potres so čutili tudi v Armeniji, Gruziji in Turčiji (NEIC, 2012a). Potresni valovi so do potresne opazovalnice na Golovcu v Ljubljani (LJU) potovali nekaj več kot 5 minut. Seizmografi so jih zaznali ob 12.28 po UTC. Oddaljenost opazovalnice LJU od izvora potresa je približno 25 stopinj oziroma okoli 2775 kilometrov. Na sliki 4 je prikazan petintrideset minut dolg trikomponentni zapis potresov na potresni opazovalnici LJU z označenima prihodoma P-valov in S-valov. Najgloblji potres z žariščem v globini 626 km se je zgodil 14. avgusta ob 2.59 po svetovnem času (ob 12.59 po lokalnem času) pod oceanskim dnom na območju Ohotskega morja. Nastal je v 146 T. Jesenko, M. Deterding Slika 3: Veliko vasi je bilo v potresu 11. avgusta uničenih, vas Ishikhli blizu mesta Varzaqan, Iran. (Vir: http://www.boston.com/bigpicture/2012/08/iran_earthquakes.html) Figure 3: Many villages have been destroyed in 11. August earthquake; Ishikhli village near town of Varzaqan, Iran. (Source: http://www.boston.com/bigpicture/2012/08/iran_earthquakes.html) Slika 4: Trikomponentni zapis potresa 11. avgusta 2012 v Iranu na potresni opazovalnici LJU državne mreže potresnih opazovalnic. Prikazan je 35 minut dolg zapis. Figure 4: Three-component seismogram of earthquakes on 11 August 2012 in Iran, as recorded on LJU station. The figure shows 35 minutes long record. Močnejši potresi po svetu leta 2012 147 območju, kjer se Tihomorska plošča v smeri zahod-severozahod podriva pod Severnoameriško s povprečno hitrostjo 81 mm na leto. O globokih potresih govorimo, kadar so žarišča potresov več kot 300 kilometrov globoko. Tiste z žariščem na globini med 70 in 300 kilometri imenujemo srednje globoki potresi, plitvi potresi pa imajo svoje žarišče na globini do 70 kilometrov. Takšna delitev velja za svetovne razsežnosti. Globoki in srednje globoki potresi so navadno posledica deformacije znotraj plošče, ki tone, in ne deformacije na njenih robovih. Tihomorska plošča je na območju avgustovskega potresa potresno dejavna tudi do 650 kilometrov globoko (NEIC, 2012d). Z globino postaja njena struktura vedno kompleksnejša, prisotne so lahko tudi interakcije med ploščo in njenimi odlomljenimi deli. Globoki potresi v nasprotju s plitvimi navadno ne povzročijo veliko škode na površju Zemlje, se pa čutijo na zelo velikih razdaljah od njihovega nadžarišča. Potresni valovi so do potresne opazovalnice na Golovcu v Ljubljani (LJU) potovali približno 11 minut, seizmografi so jih zaznali ob 3.10 po UTC. Oddaljenost opazovalnice LJU od izvora potresa je približno 75 stopinj (8327 kilometrov). Na sliki 5 je prikazan eno uro dolg trikomponentni zapis potresov na potresni opazovalnici LJU z označenimi prihodi P-valov in S-valov, valov, ki so se na poti do opazovalnice enkrat odbili od proste površine Zemlje (PP, SS) ter globinske faze pP (Deterding in Jesenko, 2005). Če primerjamo med seboj zapise potresov, prikazanih na slikah 2, 4 in 5, opazimo, da se med seboj razlikujejo, saj je zapis odvisen od oddaljenosti žarišča potresa od opazovalnice, od njegove globine in magnitude. Slika 5: Trikomponentni zapis potresa 14. avgusta 2012 pod morskim dnom na območju Ohotskega morja na potresni opazovalnici LJU državne mreže potresnih opazovalnic. Prikazan je eno uro dolg zapis. Figure 5: Three-component seismogram of earthquakes on 14 August 2012 beneath the Sea of Okhotsk, as recorded on LJU station. The figure shows one hour long record. Najmočnejši potres v Evropi se je zgodil 20. maja tri minute čez drugo uro zjutraj po svetovnem času (4.03 po lokalnem času) v bližini Bologne (Emilija - Romanja). Magnituda potresa je bila 6,0. Potres je zahteval 7 življenj, povzročil je veliko škode na objektih (tudi številnih zgodovinskih, slika 6). Čutili so ga do Foggie in Neaplja na jugu Italije ter tudi v Monaku, delih Avstrije, Slovenije, Hrvaške, jugovzhodne Francije, južne Nemčije in Švice. Sledilo mu je veliko popotre-snih sunkov. Zelo močen potres z magnitudo 5,8 je isto območje stresel 29. maja ob 7. uri po sve- 148 T. Jesenko, M. Deterding tovnem času (9.00 po lokalnem času). Potres je povzročil še dodatno škodo na objektih in zahteval še 17 življenj. Čutili so ga vse do Neaplja na jugu Italije pa tudi ponekod v zahodni Avstriji, na Hrvaškem, v jugovzhodni Franciji, kneževini Lihtenštajn, Sloveniji in Švici (NEIC, 2012a). Nekaj več o tem, kako so oba potresa čutili v Sloveniji, je opisano v članku Potresi v Sloveniji 2012 (Je-senko in drugi, 2013). Slika 6: Poškodovana cerkev Sv. Pavla v Mirabellu, Ferarra, Italija. (vir: http://en.wikipedia.org/wiki/File:Chiesa_di_ San_Paolo_-_Mirabello_-_Province_of_Ferra- ra_-_2012_Northern_Italy_earthquake_-_(1).jpg) Figure 6: The damaged church of Saint Paul in Mi-rabello, Ferrara, Italy. (source: http://en.wikipedia.org/wiki/File:Chiesa_ di_San_Paolo_-_Mirabello_-_Province_of_Ferra- ra_-_2012_Northern_Italy_earthquake_-_(1).jpg) Literatura 2012 Indian ocean earthquakes. Wikipedia The Free Encyclopedia [online] (posodobljeno 28. 4. 2013). Dostopno na naslovu: http://en.wikipedia.org/wiki/2012_lndian_0cean_earthquake (uporabljeno 6. 5. 2013). ARSO, Urad za seizmologijo in geologijo, 2012. Preliminarni seizmološki bilten, 2012. Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo, Ljubljana. CSEM, 2012a. Mw 8.6 off W coast of Northern Sumatra on April 11th 2012 at 08:38UTC. Centre Sismo-logique Euro-Méditerranéen (posodobljeno 16. 4. 2012). http://www.emsc-csem.org/Earthqua-ke/208/Mw-8-6-0FF-C0AST-0F-N0RTH-SUMATRA-April-11th-2012-at-08-38-UTC (uporabljeno 6. 5. 2013). Deterding, M., Jesenko, T., 2005. Najmočnejši in najgloblja potresa v svetu v letu 2003, Potresi v letu 2003 (ur. R. Vidrih), Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo, Ljubljana, 123-132. ISC, 2013. Flinn-Engdahl regions. International Seismological Centre. http://www.isc.ac.uk/standards/ FEregions/ (uporabljeno 6. 5. 2013). Močnejši potresi po svetu leta 2012 149 Jesenko, T., Šket Motnikar, B., Živčic, M., Čarman, M., Prosen, T., 2013. Potresi v Sloveniji 2012. Potresi v letu 2012 (ur. dr. A. Gosar), Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo, Ljubljana, X-Y. Lapajne, J., 2008. Nekateri tektonski, seizmotektonski in seizmološki termini - 1. del, Ujma 22, 316-323. NEIC, 2012a. Significant Earthquakes of the World 2012. US Department of the Interior. Geological Survey, National Earthquake Information Center (posodobljeno 19. 11. 2012). http://earthquake.usgs.gov/ earthquakes/eqarchives/significant/sig_2012.php (uporabljeno 6. 5. 2013). NEIC, 2012b. 2012 Significant Earthquakes and News Headlines Archive. US Department of the Interior. Geological Survey, National Earthquake Information Center. http://earthquake.usgs.gov/ earthquakes/eqinthenews/2012/ (uporabljeno 6. 5. 2013). NEIC, 2012c. Poster of the Ahar, Iran Earthquake of August 2012 - magnitude 6,4. US Department of the Interior. Geological Survey, National Earthquake Information Center. http://earthquake.usgs.gov/ earthquakes/eqarchives/poster/2012/20120811.php (uporabljeno 6. 5. 2013). NEIC, 2012d. Magnitude 7.7 - Sea of Okhotsk August 14, 2012. US Department of the Interior. Geological Survey, National Earthquake Information Center. http://earthquake.usgs.gov/earthquakes/ eqinthenews/2012/usc000bz29/#summary (uporabljeno 6. 5. 2013). NEIC, 2013a. Earthquake Facts and Statistics. US Department of the Interior. Geological Survey, National Earthquake Information Center (posodobljeno 27. 11. 2012). http://earthquake.usgs.gov/earthqua-kes/eqarchives/year/eqstats.php (uporabljeno 6. 5. 2013). Sinčič, P., Tasič, I., Živčic, M., Prosen, T., 2013. Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 2012. Potresi v letu 2012 (ur. dr. A. Gosar), Agencija RS za okolje Urad za seizmologijo in geologijo, Ljubljana, 7-14. ^j1- Kazalo