Stev. 25.
rnPmi /dne 19. Itinija 1930.
Leto XIII.
Upravništvo »Domovine" v Ljubljani, Knafiova ulica 5 Uredništvo »Domovine", Knafiova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126
Naročnin« ia tnzemitvo: četrtletno I Din, polletna It Din, celoletno 3< Din: M Inozemstvo razen Amerlkei četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 DI*. Amerika letno 1 dolar. — Račun poštne hranilnice, podružnice r Ljubljani, 4t. 10.711.
Z vzgledi naprej!
V zadnjih številkah «Domovine» smo zavzeli naše stališče napram protikmetskim izvajanjem raznih gospodov o vzrokih gospodarskega propadanja našega kmeta. «Slovencu» vse to ni prav všeč, pa nas hoče zavračati. Odkrito smo pokazali gospodom zmotne pojme o kmetu, o njegovih težavah in potrebah ter jim povedali, da kmeta sploh ne poznajo.
Sicer smo prav vajeni s te strani napačnih razlag, vendar pa nismo mislili, da gre njihovo zavijanje tako daleč, da nam podtikajo javno besede, ki jih sploh nismo zapisali.
«Naša narodna nravnost stalno pada,» vzdihuje ,Slovenec', «zato je treba najti vzrokov za to naše propadanje. Žal pa ovira prost pogled na to vprašanje ostanek tiste nesrečne politične demagogije v naši miselnosti, zavoljo katere mnogi mislijo, da bodo ljudstvu koristili, če tajijo njegove nravnostne napake in zvračajo krivdo za sodobno delno propadlost naroda izključno na gmotne razmere in činitelje. Naravna razlika mora vladati med stanovi! Če je tem listom (.Domovini') poveličevanje uživanja edina svrha, se ne bomo nikoli razumeli.»
Kje ste čitali, gospodje okrog «Slovenca», to v «Domovini»? Če smo se potegnili za našega kmeta, ki ste mu vi odrekli najenostavnejše užitke civilizacije (kavo, sladkor, vožnjo z vlaki), ki jih nikdo na svetu ne odreka niti črncem v Afriki, nas zmerjate s političnimi demagogi in nam podtikate, da dajemo celo potuho narodovim nravnostnim napakam. Mi smo razpravljali o gospodarskem propadanju našega kmeta in smo seveda iskali vzrokov za to v neugodnih gospodarskih pogojih.
O nravstvenem propadu v tej zvezi sploh nismo govorili, ker je pač smešno trditi, da na§ kmet, če uživa sladkor in se oblači po pariški modi in se vozi po železnici, s tem že nravstveno propada. Ker vidimo, da slabo čitate naš list, vas prosimo, da preberete naše članke o pijanstvu, veselicah in drugih napakah, ki smo jih bičali vedno ostreje, kakor ste si jih vi kdaj upali, pa če bi se tudi komu s tem za prvi hip zamerili. Vemo, da je vsak očitek bridek, vendar pa vkljub prvotnemu neugodju vodi k razglabljanju in poboljšanju;
«Naravna razlika mora vladati med stanovi!» pravite, ponosni gospodje. «Riba pri glavi smrdi, narod pa pri inteligenci«, je zapisal resnico v vašem listu pravi kmečki fant. Prosim vas, gospodje, povejte mi, ali spada tudi k razliki med stanovi posečanje barov, plesnih prireditev in drugih mestnih zabav. Poglejte svoje veselice, svoje hotele in gostilne, svoje banke in svojo inteligenco, pa recite vsem tistim gospodom, ki rohnijo nad kmetom: «Gospodje, nazaj k naravi!*
Z vzgledi naprej, gospodje! Zagotavljamo vas, da posnemalcev ne bo manjkalo. Sicer pa kmet ne potrebuje teh dobrodušnih naukov, saj ima ena sama kmetska vas več nravnosti in srčne kulture kakor vsa vaša lažikultura. Dokler bodo pridigovali siti ljudje revnemu kmetu o vse odrešujočih duhovnih dobrinah, vas bo kmet gledal po strani. Kako že poje tista narodna pesem o dveh nesrečnih Italijanih? «Pojd' mest mene ti na gavge, pa boš vidu paradiž ..
Organizacija kupčije z domačimi pridelki
Kupčija z domačimi pridelki je še v marsičem pomanjkljiva in potrebuje boljše ureditve in več pomoči. Do danes nam manjka osrednje organizacije, ki bi posredovala in vodila odjem pridelkov v vnanje kraje, pa tudi doma. Lahko trdim, da je skoraj vsa kupčija, izvzemši ona zadružnih podjetjij, samorasla in da je prepuščena več ali manj zasebnemu prizadevanju in špekulaciji, ki izkorišča kajpada producenta, kolikor se le da. Posebno očitno se to razodeva pri hmeljski in sadni kupčiji, pa tudi sicer. Naš posestnik mora pogosto svoj pridelek pod ceno oddajati, da se okoriščajo z njim najprej meše-tar in prekupec in zatem še trgovec. Ali se res ne da v tem pogledu ničesar podvzeti in nič pomagati?! — Nisem proti posredovalcem kupčije, toda naj jim pripade, kar jim gre in je prav, toda naj pride do svojega denarja tudi producent, ki mu pripade glavni delež. Naj bo njegov izkupiček v pravem razmerju s tržno ceno!
Naši vinorodni kraji tožijo, da ne morejo svojega pridelka spraviti v denar in da imajo še obilo vina v svojih kleteh. Enaka tožba prihaja tudi iz krajev, kjer izdelujejo sir. Tudi tam se zaloge množe, ker manjka odjemalcev. Ali se res ne da pomagati, da bi prišli vinogradniki in
sirarska podjetja do boljše kupčije in do potrebnega denarja? Če ne moremo prodajati svojih izdelkov v vnanje kraje, naj se vsaj posreduje domač konsum. Po Gorenjskem bi se lahko točilo domače, pristno dolenjsko vino namesto od drugod vpeljanega, ki je češče dvomljive vrednosti. Seveda, če bi se za tako kupčijo kaj več storilo! Ali danes je vsa ta kupčija prepuščena samosvojemu razvoju. Naš vinogradnik se mora sam pehati in svoj pridelek okoli ponujati, če hoče kaj prodati. Kako je danes taka kupčija težavna spričo nastale konkurence, je sploh znano. Poglejmo v druge dežele in kraje, kako se tam kupčije, in vzemimo si jih za zgled! Brez primerne organizacije se danes kupčija ne da uspešno izvajati. Prav tako se godi tudi našim gorenjskim sirarjem. Vsaka sirarna mora iskati na svojo roko potrebnega odjemalca in kako težka je ta pot, nam kažejo dosedanji uspehi. Gorenjske sirarne imajo polne zaloge sira in nobenih pravih kupcev. Ali bi se ne dalo temu odpomoči? Ta položaj nam jasno kaže, da potrebujemo osrednje organizacije, ki se bo zavzela za posredovanje kupčije in ki bo poiskala potrebne odjemalce tudi po domačih krajih, če ni mogoče spraviti blaga v druge kraje. Med Gorenjci in
Dolenjci je treba več gospodarskega in kupčij-skega stika! Brez vsega dvoma se da to izvesti. Ali treba je že enkrat od besed do dejanj! Vse ankete nič ne pomagajo,*če se ne bodo začeli izvajati sklepi.
Društvo za proučavanje m zatiranje raka v Ljubljani
Pododbor Jugoslovenskega društva za proučavanje in zatiranje raka v Ljubljani, bolnica za ženske bolezni, nam je poslal dopis, iz katerega povzemamo:
Statistike iz vseh držav javljajo porast te bolezni. Tako je že leta 1927. presegla v Nemčiji ^umrljivost za rakom bolnih umrljivost jetičnih. Stanje v drugih državah ni v tem oziru nič boljše. Kakor je znano, je še dandanes vkljub I velikanskemu napredku na polju zdravljenja raka največje važnosti, da se ta bolezen pravočasno spozna. Moremo pa trditi, da je še danes komaj 20 odstotkov bolnikov, ki iščejo pravočasno zdravniško pomoč.
Pri nas je bilo ustanovljeno že leta 1927. v Beogradu Društvo za proučavanje in zatiranje raka, katerega velikanska važnost se pokazuje že v tem, da je izvolil prevzeti pokroviteljstvo nad društvom Njeg. Vel. kralj Aleksander.
Društvo hoče raztegniti svoje plodonosno delovanje na vse kraje države, zato se je vršil tudi v Ljubljani pred dnevi sestanek odločeval-, nih zdravstvenih činiteljev, ki so sklenili ustanoviti pododbor tega društva. V pododbor so bili izvoljeni naslednji gospodje: predsednik profesor dr. Zalokar, podpredsednik primarij dr. Choleva, tajnik dr. Šavnik in blagajnik docent dr. Košir.
Pododbor si je nadel kot eno prvih nalog zbiranje prispevkov za nakup zadostne količine radija. Zato poziva pododbor vso javnost, da pristopi vsakdo kot član po svojih premoženjskih , razmerah k društvu. Izredni člani plačajo letno 112 Din, redni 36 Din, ustanovni 120 Din, dobrotniki enkratno vsoto 1000 Din in veliki dobrotniki i vsaj enkratno vsoto do najmanj 5000 Din.
V drugi vrsti bo skrbel pododbor za to, da se javnost čim točneje obvešča o početnih znakih raka in da se vsakomur omogoči zdravniški pregled po posebnih, v ta namen potrebnih zavodih in napravah.
Politični pregled
Po 35dnevni razpravi proti 24 zagrebškim omladincem, ki so bili obtoženi, da so hoteli 7. raznimi nasilnimi dejanji rušiti javni red in mir v državi, je bila 14. t. m.
razglašena obsodba, na podlagi katere je bilo 13 obtožencev oproščenih, med njimi voditelj bivše radičevske stranke j dr. Vladimir Maček, 11 pa obsojenih na več ali I manj težke kazni. Največjo kazen je odmeril I sodni dvor Bernardiču Ivanb, zasebnemu name-j ščencu, ki je bil obsojen na 15 let težke ječe, na trajno izgubo častnih državljanskih pravic in na | izgon iz Zagreba, najmanjšo pa obtoženima
Kremziru in Margetiču, ki sta bila obsojena vsak na šest mesecev ječe, ki sta jo s preiskovalnim zaporom že prestala. S tem je zaključena ta obravnava, pri kateri je branilo vseh 24 obtožencev 30 odvetnikov in katere sodili spisi so tehtali nad 100 kilogramov.
V	Beogradu je bil v nedeljo
drugi dan vsesokolskega zleta,
ki je bil posvečen naši vojski. Nastop naše junaške vojske ni nudil samo dokaza, kako silno disciplinirana in močna je naša vojska, temveč tudi, kako globoke vezi jo vežejo z narodom. Nastopu naše vojske so prisostvovali kralj s kraljico, celokupna vlada in vsi pri našem dvoru akreditirani vojaški atašeji tujih držav.
V	Nišu so
položili makedonstvujušči zopet štiri peklenske stroje,
ki pa niso napravil"! posebne škode. Pri eksploziji je bila ena oseba ubita, tri pa ranjene. Makedonstvujušči prirejajo za tuj denar atentate na naše ozemlje, da bi kalili s tolikim trudom upo-stavljene prijateljske odnošaje med nami in Bolgarijo, kar se jim pa ne bo posrečilo.
Pozornost vsega sveta je bila obrnjena pretekli teden
na Romunijo, kjer so se izvršile velike iz-premembe.
Preko noči je namreč priletel z letalom v Romunijo bivši prestolonaslednik Karel, ki je bil pred štirimi leti izgnan iz Rumunije zaradi zasebnih zadev, in se je predstavil vladi, ki je bila o nje- j govem prihodu že obveščena ter pripravila vse potrebno za njegov povratek. Ozadje tega po-' vratku je iskati v borbi med rumunskimi kmeti, ki so združeni v narodni kmetski stranki, in liberalci, ki so do nedavnega gospodarili povsem neomejeno desetletja nad rumunskim narodom. Temu gospodarstvu je napravila konec kmetska stranka, ki je sestavila pod predsedstvom Maniu-ja vlado in v času dvoletnega vladanja temeljito prečistila rumuuske notranjepolitične razmere in pričela z uvajanjem reda v državni upravi. Liberalci seveda niso državi rok križem ter so z raznimi vplivnimi zvezami poskušali izposlovati, da
bi dobili zopet vlado v svoje roke. Pri tem so se posebno zanašali na pomoč regentskega sveta, v katerem so sedeli nekateri njim naklonjeni možje. Predsednik Maniu in kmetska stranka sta razumela položaj ter spoznala nevarnost, da jima lahko lepega dne vzame vlado iz rok regentski svet, ki je vladal namesto devetletnega kralja Mihaela, ter jo poveri liberalcem. Zaradi tega se je vlada obrnila na izgnanega prestolonaslednika in mu obljubila, da ga bo podprla, če se povrne v Rumunijo in varuje njo kot zaščitnik malih kmetov in malih meščanov v borbi proti liberalcem. Princ Karel je najbrže to obljubil, se vrnil in bil
proglašen za kralja.
Ker je po njegovem prihodu kmetska vlada Maniuja odstopila in izročila posle novi vladi bivšega zunanjega ministra Mironesca, ki pa je ostala na krmilu samo do proglasitve Karla za rumuiiskega kralja, je nastala nato vladna kriza. Kralj Karel je najprej poveril mandat za sestavo koncentracijske vlade maršalu Presanu, ki pa ni mogel izvršiti svoje naloge. Zaradi tega je vrnil mandat, ki ga je potem prevzel bivši predsednik vlade in voditelj kmetske stranke
Maniu, ki je naglo sestavil novo vlado,
v kateri so samo ministri kmetske stranke. Nova vlada bo pripravila vse potrebno za kronanje novega kralja, ki se bo najbrže vršilo 11. oktobra na slovesen način. S povratkom princa Karla so bili nezadovoljni samo liberalci, ker se zavedajo, da se jim bo sedaj najbrže za dolgo odzvo-nilo. Temu svojemu razpoloženju so dali tudi duška v raznih protestnih resolucijah, ki pa niso dosti zalegle. Nazadnje so se liberalci še med seboj sprli in je odložil voditelj stranke Vintilu Bratianu predsedstvo stranke, ker ni mogel odobravati mnenja večine, ki "je zagovarjala stališče, da se mora liberalna stranka z dejanskim stanjem sprijazniti in priznati novega kralja.
V Avstriji je pričel
zvezni kanrelar dr. Schober trdo prijemati heimwehrovske bojne organizacije,
ki so napovedale boj vladi, ker jih je sklenila razorožiti. Tako je bil na pobudo vlade aretiran
in izgnan iz Avstrije vojaški voditelj teh orga zacij, major Pabst, ki ima za seboj že zelo burni preteklost; pred"leti je sodeloval pri uporu neu ških desničarjev ter je baje sodeloval tudi p« umoru nemških komunističnih voditeljev Rozt Luxenburgove in Karla Liebknechta. Odlok « njegovem izgonu je heimvvehrovce silno razburil Vendar pa imajo heimwehrovci sedaj tako velik strah pred policijo, da najbrže ne bodo poskušali' z drugačnimi protesti, kakor so papirne resolu cije in protestni govori.
V nerodnem položaju se nahaja tudi nemška vlada,
;
ki se mora boriti z vedno ostrejšo gospodars' in finančno krizo. Število brezposelnih še stalni narašča ter je bila prisiljena vlada visoko pre koračiti proračun za podpore brezposelnim. Di bi spravila državni proračun v ravnotežje, ji sklenila, da bo odtrgala večji znesek pri uradni ških plačah kot zasilno dajatev za brezposelni sklad, opravičujoča ta sklep s tem, da so dane državni uradniki edini stan, ki se mu ni potrebi bati brezposelnosti. To pa je državne uradnikt. zelo razburilo in z njimi skupaj tudi vladni stranke, ki so sklenile, da bodo glasovale proti temu predlogu, četudi vržejo vlado. Kaj bo sto rila vlada, še ni gotovo. Najhrže bo razpustili zbornico, razpisala nove volitve in vzakonilal državni proračun na podlagi zadevnega člena ustave.
POLNE GRUDI, NAPETE MEČI
lepe po obliki, strumne, očarljive dražest! razvija pri damah vseh starosti po zdravnikih priporočena .Ideal mi stura". Pripravi nerazvite, upadle gruii do krasnega razvitka in trdnosti Že po štiri* tedenski uporabi se prsa in meči, kakor potrju ejo predleleča zahvalna pisma, očividno napno in zaokrožijo. Mrsave partie vratu dobe mam:čo, mehko linijo. Ven sto eče kosti izginejo, suhe meči se vidno okrepe z .Ideal miksturo". Garancija ali denar n«aj, ce ni uspeha. Cena 12 Din; 3 steklenice 24 Din. Dr. Nic. Kemžny, Košice B, poštni predal 12/B 2. Češkoslovaška
GUSTAV STRNIŠA:
Francozi in rokovnjači
(Dalje.)
Bralci moji, ali veste, kaj je to, če Gorenjec joka? Ti ljudje so trdi in molčeči, Ume rogate! Kadar so pijani, čvekajo in vpijejo. Vse občuteno in zamolčano hočejo mahoma povedati, pa ne morejo. Preveč nosijo v sebi. Zato govore raje brezpomembuosti.
Zdaj so pa ti trdi Cerkljanci jokali. Pred tem nežnim, prozornim bitjem so jokali.
Gledali so jo kot svetnico. V svoji bolezni je postajala vedno lepša.
Njena deviška ljubezen, ki je bila nekaj vzvišenega, nadčloveškega, ji je začrtala tajinstveno milino na obraz.
Ko je opazila njihove solze, jih je vprašala, zakaj jokajo.
Nihče si ji ni upal povedati resnice.
Oče ji je dejal, da je soba dimasta, ker so baš v peči vsadili kruh, in da dim sili skozi razpoke v sobo.
Pričela je pojemati. Še vedno je dvigala roke in prosila, naj ne jokajo.
Nato se ji je obraz razjasnil.
Nič človeškega ni bilo na nji. Vse obličje je zasijalo v čudežni milini.
S prozorno desnico je pokazala strop.
Vztrepetala je. Naslednji trenutek je obležala mrtva.
Na mrtvaškem odru je ležala bela kot pomladanski sneg. Vsi, ki so jo kropili, so bili ginjeni. E, ti dedci gorenjski! Trdi so in raskavi, a srce imajo globoko, nikomur razodetol Skrivaj so si brisali oči.
Taka je bila ljubezen Boštečeve Marjete iz Po-ženka. Nihče še ni pisal o nji. Le par starih očan-cev še zdaj pripoveduje o lepi, mladi deklici, ki se je zaljubila v brhkega francoskega vojaka in zaradi svoje prevelike ljubezni um la. Ti starci.pripovedujejo tako živo, kakor bi bili sami zraven, čeprav so to slišali od svojih dedov.
Grob Marjete je zdavnaj prekopan. Njena duša pa plava med onimi dobrimi duhovi, ki so osrečili svet z veliko, nesebično ljubeznijo, ki je najlepša na zemlji, saj vse žrtvuje in je srečna, da sme vse žrtvovati!
Matevž je dokaj zadovoljno živel med svojimi ntvimi znanci.
Kdor pa misli, da je pozabil na rodno vas in na svojo Uršiko, ta se pošteno moti.
Fant je pridno kmetoval. Pomagal je svojemu rešitelju, kjer je sploh mogel. Delo ga je vedno bolj veselilo. Urno se je sukal od zore do mraka. Čim bolj je delal, tem bolj je bil zadovoljen. To pač zato, da se je s tem nekoliko zmotil, da ni mogel preveč premišljati svoje usode.
Mlada Anastazija je ostala vedno prijazna z njim. Često je opazil, da ga skrivaj radovedno opazuje.
Ko je hodil sam po vasi in se včasi ustavil pri kakem kmetu, je spoznal, da ga že vsi smatrajo za domačega in da so prepričani, da postane enkrat Sergejev zet.
Matevž sam pač ni dal nikoli kakega povoda, da bi mogli ljudje sklepati kaj takega. Bil je prijazen z vsemi. Vse je rad imel. O ljubezni do Anastazije sploh ni premišljeval. Le enkrat je dejal Jeraču:
napačno dekle! Če bi ne bil imel druge, takoj se oženim z njo! Toda Uršike pa ne dam za ves svet! Tako ti povem!«
Jerač mu je prostodušno odvrnil:
«Prav imaš, fant! Kaj hočemo? Tudi jaz bi svojo gospodinjo takoj poročil. Saj ni prav nič napačna ženska! Ampak zakon je pač zakon! Mož beseda moram ostati! Pred oltarjem sera se zavezal, da ostanem zvest svoji stari, čeprav je kar za deset let mlajša ta-le Rusinja, ki me tako pogleda, da me kar pogreje na dnu duše! Veš, prav tako mi je potlej, kakor bi v mrazu na tešče izpil kozarec opojnega brinjevca!«
Dežela, v kateri sta živela Matevž in Jerač, je bila dokaj močvirna. V hosti so bila na mnogih krajih močvirja in paziti sta morala, da nista zašla v kako požiralo, ki je vse pogoltnilo, kar je dobilo v objem.
Matevž je često hodil s konjem v hosto.
Vedno je pazil, da ni zašel v vodo. Vendar mu ni bila sreča vselej mila.
Ko je enkrat spet vozil po znani stezi v gozd, se je spet zamislil v svoje domače kraje.
Bil je že daleč, pa ni pazil.
Pozabil je na sedanjost. Lepa preteklost,, polna ljubezni in trpljenja, mu je lebdela pred-očmi. Spajala se je z njegovo bodočnostjo, ki jo je sanjal vso lepo in veselo.
Sedel je na vozu. V roki je držal vajeti. Konja ni poganjal. Mehanično je držal vajeti in gledal1 predse.
Mahoma se je zdramil. Konj se je vznemiril.
In tedaj je spoznal, da je zašel predaleč. Dospel je v močvirje. Konj je stal že skoro do trebuha y vodi, tako hitro se jnu je pogrezal,
GOSPODARSTVO
Kmetijski pouk
ZIMSKI OVES IN JAPONSKA SOJA.
• Zakaj imenujem te dve rastlini skupaj? Saj sta vendar različnih lastnosti in različne vrednosti. V eni važni lastnosti se pa vendarle ujemata. Obe sta si namreč po dosedanjih izkušnjah v tem podobni, da sta nezanesljivi v svojih pridelkih.
Zimski ove§ se odlikuje s tem, da daje kakor sploh vsa zimska žita bogatejše pridelke kakor pa jari oves, k iga pri nas splošno pridelujemo. Toda neugodnih zim ne prenese, kakor nas uče dosedanje izkušnje. Sam sem ga sejal skozi več skozi vsako drugo leto je odpovedal, ker ga je vzela zima. Zaradi te svoje občutljivosti ni za naše kraje, kajti takih sadežev ne moremo priporočati, ki nam eno leto uspejo, drugo manj ugodno leto pa odrečejo. Na naši kmetiji potrebujemo zanesljivo dobre pridelke od leta do leta. Nič ni slabšega za gospodarstvo, kakor če
mu zaradi neugodnega podnebja odpovedo zaželeni in potrebni pridelki.
Nekaj sličnega opazujemo tudi pri soji ali japonski fižolici. Res ima ta rastlina svoje prednosti zaradi svojega posebno tečnega zrnja, vendar nam ona danes ne ustreza, ker ne daje zanesljivih pridelkov. Eno leto nam dobro dozori, drugo in tretje leto pa ne. Vsaj tako nas uče izkušnje. Taki sadeži pa ne veljajo za naše kraje. Lansko leto je soja dobro obrodila, ker je bila vsa letina blagoslovljena, tudi za druge sadeže. Tisti, ki so lani sejali sojo za poskušnjo, so bili z njo zelo zadovoljni in jo sedaj hvalijo na vse pretege. Ali ti uspehi še zmeraj ne morejo biti odločilni za njeno splošno vpeljavo. Treba je še nadaljnih poskusov, zlasti če so se v trgovini res pojavile sorte, ki bi bile prikladne za manj ugodno podnebje kakor je naše.
Največ dobička od soje imajo prodajalci soj-nega semena, ker ga drago prodajajo. Tem možem, ki se radi zbirajo iz drugih stanov in ki premalo poznajo bistvo naše kmetije, je veliko na tem, da pridelano seme ugodno razpečajo. To je pa že danes gotovo, da nas soja ne bo rešila iz težkega položaja in da vsa ta propaganda s sojo ne pomeni dosti več kakor beganje naših kmetovalcev.
V milejšem podnebju, kakor je v Dravski banovini, pa zasluži ta rastlina več pozornosti, in je prav, da se delajo z njo nadaljnji poskusi. Odločilno za njeno kulturo ostane slej ko prej ugodno podnebje, pa naj so ti poskusi bolj ali manj eksaktni ali točni.
Tedenski tržni pregled
ŽIVINA. Na živinskih sejmih se sedaj ne kupuje mnogo. Ponudba je stalno precej večja kakor povpraševanje. Cene se drže vedno v enih in istih mejah.
ŽITO. Na svetovnem trgu je razpoloženje za • žito postalo zelo slabo. Na ljubljanski blagovni borzi,kjer so cene popustile, so ponujali 16. t. m. (za 100 kg; postavljeno na slovensko postajo): pšenico, baško, po 245 do 262.50 Din, tur-ščico, baško, po 145 do 147 Din, moko «0»;, po 405 do 410 Din.	j
JAJCA. Cene so popustile, predvsem zaradi tega, ker so se na evropskem trgu pojavile velike množine ruskega blaga. Nakupna cena se giblje pri nas med 6 Cin 70 parami za eno jajce.
Matevž se je ozrl okoli sebe. Nikjer ni bilo žive duše. Postalo mu je tesno pri srcu.
«Torej me vendarle čaka smrt v Rusiji!« si je dejal. Konj je nemirno skušal priti iz vode. Potapljal se je vedno bolj.
Fant je pričel klicati na pomoč. Njegov glas je odjeknil med drevjem. Nihče se ni odzval.
«Smrt, smrt! Kako čudna je! Rešili so me, da nisem zmrznil kakor tisoči drugih! Zdaj me bo pa mahoma smrt pograbila in potopila v močvirju kakor mlado ščene!» je dejal in še glasneje zakričal.
Ker je opazil, da je treba hitre rešitve, ker je voz že skoro izginil v blatu, je sklenil žrtvovati tudi voz, da bi rešil sebe. Sicer je pa tako vedel, da voza ne bo najbrže nihče mogel rešiti. Pognal se je kvišku in stopil na sedež, ki je bil precej Visok.
Najbolj se mu je smilil konj. Do vratu je že bil pogreznil v blato in Matevž je vedel, da mora kmalu izginiti v blatu.
«Pomagajte!» je spet zakričal, čeprav že ni imel nobenega upanja več.
Čutil je, da se voz pod njim urno pogreza, zlasti na koncu, kjer sam stoji.
«Kmalu zdrknem z njega in po meni bo!» je dejal.
Zdaj se je popolnoma umiril. Pazil je na vsak svoj gib, hotel se je boriti za življenje do zadnjega, čeprav ni vedel, kako naj se bori s tem strašnim močvirjem.
In tedaj je začul krik svojega konja, ki mu je pretresel mozeg.
Naslednji hip je konj izginil.
Matevž je bil sam že do pasu pogreznjen v blato.	S
Zarjul je s poslednjo silo.
In tedaj se je nekdo odzval.
Skozi hosto je pritekla Anastazija.
Ona ga je edina čula. Ljubila ga je. Zato je slutila v svoji duši, da mu preti nevarnost. Ker ga dolgo ni bilo nazaj proti polju, kjer je delala, ga je hitela iskat.
«Vrzi mi vrv!» je kriknila in obstala pri nekem drevesu ne daleč od njega.
Vrgel je deklici konec vrvi, ki jo je imel s seboj. Drugi konec si je pritrdil okoli svojega pasu.
Deklica je ovila vrv parkrat okoli debla.
Vrv se je napela.
«Pazi in poženi se skokoma proti meni!» je kriknilo dekle in potegnilo na vso moč za vrv.
Trenutek nato se je Matevž pognal. Skoro pogreznil se je. Nato je začutil, da ga krepke dekliške roke vlečejo z vrvjo iz močvare.
Kmalu je stal mladenič pred dekletom rešen.
Obstal je pred njo blaten in moker.
«Iskreno se ti zahvaljujem deklica! Dokler bom živel, se te bom spominjal!» je šepnil.
«Čemu se mi zahvaljuješ? Srečna sem, da sem rešila! Kajti ljubim te!» je dehnilo iz dekleta, ki je zardela stala pred njim s povešeno glavo.
Zadrhtel je. Kaj naj stori? Ali naj odkloni to dekle?
Njen oče mu je rešil življenje! Zdaj pa tudi ona sama!
«Ne! to življenje ni več moje! Niti jaz niti Uršika nimava pravice do njega! Ti ljudje so mi ga dvakrat rešili, naj razpolagajo z njim!» si je dejal. Pri tem bi pa najrajši pričel tuliti od same srčne bolečine.
Zmagala je hvaležnost.
«Uršika bo žalostna. Pa saj ne bo vedela, kje sem. Sirota bo mislila, da sem padel v vojski, ali pa zmrznil na Ruskem. Toda, ali imam pravico, tako pogaziti njeno srečo, če že moram pogaziti svojo?* se je vprašal.
Otresel se je vseh pomislekov;	>
«Da, da, to dekle moram poročiti, moram!*
S krvavečim srcem je takoj omenil Anastaziji, da jo rad poroči, samo če ona hoče.	j
Ona ga je radovedno motrila. Kakor bi nekaj slutila, mu je odvrnila:
«Čakajva! Ne maram še postati žena! Ne ljubiš me še dovolj!»
Matevž je v zadregi molčal.
Zvečer je pa prav tako vprašal njenega očeta.
Starec ga je vesel objel.
Ko je mladenič govoril prihodnjo nedeljo S svojim prijateljem Jeračem, mu je povedal, da mu je Anastazija rešila življenje.
«To je res dekle, da malo takih!« je takoj dejal Jerač.
«Enkrat mi je rešil življenje oče, a drugič njegova hči. Zdaj ni to življenje več moje. Sama mi je priznala, da me ljubi. Zasnubil sem jo,» je mrko omenil fant.
«Kam pa misliš?« se je začudil prijatelj.
«To pač ni iz ljubezni! Toda moja dolžnost je!» je poudaril Matevž.
«Kaj bo pa rekla Uršika? Toliko lepega si mi že o njej povedal. Preveč bo žalostna, če se ne boš vrnil domov!« je poudaril Jerač.
«To je tisto, kar me boli! Srce mi poka v prsih. Le zaradi hvaležnosti hočem poročiti Anastazijo, ker ne maram, da bi bila nesrečna v svoji ljubezni, kajti rešila me je z nevarnostjo lastnega življenja!« je povedal Matevž. !
Sejmi
83. junija: Sevnica, Tržič (pri Sv. Trojici), Bučka, Litija, Sv. Jurij ob južni železnici, Nova cerkev, Dobrovnik, Šoštanj.
»24. junija: Ribnica na Dolenjskem, Škofja Loka, Drnovo, Laško, Višnja gora, Rovte, Crmoš-njice, Mirna, Konjice, Sv. Lenart v Slovenskih goricah, Murska Sobota, Guštanj, Podsreda, Rac-Kaniža.
28. junija: Loka pri Zidanem mostu, Dole pri Litiji.
27.	junija: Radeče, Beltinci, Sv. Lovrenc na.Dravskem polju, Podčetrtek (živinski sejem^ Ko-
f toriba.
28.	junija: Mozelj, Mokronog.
Cene tujemu denarju
Na zagrebški borzi smo dobili zadnje dni v (valutah:
, 1 dolar za 56.20 do 56.40 Din; s dne 16. t. m. v d e v i z a h: ^00 avstrijskih šilingov za 796.53 do 799.53 Din; tl00 nemških mark za 1347.75 do 1350.75 Din; [100 madžarskih pengov za 987.93 do 990.93 Din; tlOO italijanskih lir za 295.10 do 297.10 Din;
1 dolar za 56.34 do 56.54 Din; ,100 francoskih frankov za 220.98 do 222.98 Din; ;100 češkoslovaških kron za 167.39 do 168.19 Din.
£ GORENJA VAS (Poljanska dolina). Se ta mesec je čas za prijavo v Vodnikovo družbo. • [Vsakdo naj plača malenkostno članarino 20 Din pri poverjeniku g. Šorliju v Gorenji vasi ali pa fv Poljanah pri g. Janku Kokalju, šolskem upravitelju. Lani je ta in oni vprašal po knjigah, ko So že izšle, a mu ni bilo mogoče ustreči. Knjig, ,jpredvsem pratike, se tiska toliko, kolikor je priglašenih članov. Slišimo, da bodo letošnje knjige ►prav zanimive in z lepimi podobami in bodo [krajšale dolge zimske večere bralcem in bral-j-kam. Priglasite se in opozorite na to sosede, inance in prijatelje. — Naš Sokol se kaj lepo
«Nikar se ne prenaglita! Anastazija je obupala, da se njen fant vrne. Privadila se je tebe. Ce te res tako ljubi, najbrže še sama ne ve! Morda pa njen fant ni padel. Morda leži v kaki bolnici in se spet vrne?»
«Meni se pač ne mudi. Dobro, da tudi ona Sama pravi, da počakajva, češ da ni take sile!» je pristavil Matevž.
«No, vidiš! E, fant se še lahko vrne! Bil je njena prva ljubezen. Kako rada ga je imela! Vsa obupana je bila, ko je čula, da je padel! Pa si ji ti .malo zmešal pamet in srce, čeprav sam nisi hotel. Nekatere ženske so pač bolj nagnjene k ljubezni!« je hitel Jerač.
A «Dobro, da si me opozoril na vse to! Če se on vrne, še bolje zame. Če ne, pa zbogom, mila Gorenjska in moja cerkljanska rožica, lepa JJršika. Ostala bo pa večno v moji duši kot Solnčni žarek!«
Postal je ginjen. Najrajši bi zajokal. Tovariš ga je tolažil: , «No, le upaj, ni še vse izgubljeno! Ampak ti tdaješ malo hudo plačilo v zahvalo! Kar svojo ^ljubezen žrtvovati, je vendarle malo preveč! »Torej upajmo in počakajmo! Potem pa pridi, da go mahneva na Poljsko! Počasi bova že priromala 'nazaj v naše kraje. Ni vrag, da bi jih ne našla. §Saj leže tam, kjer so ležali, nihče jih ni prestavil!«
Matevž je zdaj hodil otožen na delo. i Njegova izvoljenka ga je spočetka zamišljeno ^Ogledovala.
P Silila ni nikoli vanj, on je pa tudi še manj govoril kakor prej.
! Čudil se je pa, da je postala včasih tako razposajeno vesela, da se mu je smejala v obraz, ^am ni vedel, zakaj-se mu smeje.
razvija kljub mnogim nasprotnikom, ki še vedno goje proti sokolstvu staro sovraštvo. Fantje imajo v Sokolu možnost priprave za morebitno poznejše vojaško službovanje. Ustanovili se bosta dve novi sokolski četi, v Leskovcu pod Ble-gošem in na Savodnju v Novi Oselici, kjer se je v nedeljo 15. t. m. že vršil ustanovni sestanek. Dne 15. julija bo pri nas javni nastop pred Sokol-skim domom, da pokažemo uspeh našega dela. — Tujci so že pričeli prihajati v dolino in na Blegoš. — Vreme je prav lepo za košnjo, ki se je že pričela.
HOTEDRŠICA. Na prijaznem ravniškem hribu se beli med zelenjem cerkvica sv. Barbare, odkoder se je pred vojno razlegalo daleč na okrog ljubko zvonjenje. Brezsrčna vojna je posegla s svojo grabežljivo roko tudi v našo vasico ter odnesla srednji in veliki zvon. Pred leti so Ravničani že zbirali denar za zvonove, vendar akcija ni uspela; letos pa so na pobudo g. župnika zopet stopili na plan. Dne 22. t. m. bodo novi zvonovi že zabrneli. Ob devetih zjutraj bodo blagoslovljeni in nato jih dvignemo v zvonik. Ob desetih bo sv. maša. Ponoldne sp bo vršila na prijaznem vrtu posestnice Isteničeve pod hribčkom veselica s srečolovom in plesom in drugim pestrim sporedom. Posetite nas ta dan v obilnem številu, pa boste poleg drugih zabav uživali krasen razgled v deželo naših rojakov onstran meje.
SUHA PRI ŠKOFJI LOKI. (Smrtna ko-s a.) Po dolgem bolehanju je umrl na Suhi splošno priljubljeni posestnik g. Janez Š i f r e r. Na njegovi zadnji poti so ga spremljali poleg sorodnikov številni njegovi znanci in prijatelji. Blag mu spomin!
SV. JURIJ POD KUMOM. Naša fara ima več podružnic, ki jih prav radi obiskujejo tudi iz sosednjih fara, posebno podružnico Sv. Antona, kjer dajejo brati maše za dobre namene. Tako je tudi pred dnevi dal nekdo iz sosednje fare za tako mašo. Zato sta jo mahnila g. župnik in or-ganist k Sv. Antonu, da odpravita mašo. Ko prideta v cerkev, pa zagledata nekaj povsem nenavadnega, kar jima je kar sapo zaprlo. Vsa cerkev je bila preprežena z vrvicami, na katerih se je sušilo perilo. Z mašo- seveda ni bilo nič in sta jo krenila gospoda nazaj. Zvonarju sta še
Ko je nekega dne sedel med gospodarjem in hčerko, je starec v zadregi zakašljal in omenil:
«Ne vem, kako bi ti povedal, da bi te ne raz-žalil. Moj gost si, pa tudi moj prijatelj. Ali veš, kaj se je pred kratkim pripetilo?«
Fant je uprl vprašaje pogled v svojega gospodarja.
Starec ga je zvedavo gledal. Udaril je nalahno po mizi in trdo dejal:
«Bivši ženin moje hčere je sporočil, da je še vedno živ. Vrne se kmalu domov. Bil je ranjen, zato se ni dlje časa oglasil. Njegov tovariš, ki ga je videl v vojski pasti, je pač mislil, da je fant mrtev in je nam to sporoči. Že je skoro popolnoma ozdravel. Danes že hodi po bolničnem dvorišču in sanja o svoji Anastaziji!«
Matevž si je oddehnil.
Starec se je tiho smehljal:
«Vidi se mi, da nisi bil nič preveč vnet za mojo hčerko, ki se te res ne bi bila branila. Všeč si ji bil. A prepričana je bila, da je ti ne ljubiš. Imaš pač v domovini dekle, ki te čaka. Prav! Le zvest ji ostani!« Ne misli pa, da te hočem poditi iz hiše! Ostani, dokler se sam ne odločiš za odhod!«
Matevž se jima je zahvalil.
Dekle mu je radostno stisnilo roko. Nekaj posebno privlačnega je čutila za tega fanta. Zdaj se je vse spojilo v tiho, bratovsko občutje.
Ko je Matevž naslednjo nedeljo povedal Jera-ču, da se ne bo ženil na Ruskem, se je ta široko zarežal:
«No, vidiš, kako sem uganil! Dokler nisi zavezan, se še zmerom lahko izmotaš! Kesneje
sporočila, naj drugič pravočasno spravi perilo iz cerkve. — V bližnji vasi živi čuden patron, ki se na vse mogoče načine šemi. Ker se ga otroci bojijo in se po nepotrebnem plašijo, mu svetujemo, naj neha s svojimi muhami, ker bo sicer imela ta zadeva zanj neljube posledice. — Pravljice govore o silnem zakladu, ki je baje zasut na visokem hribu Kueenberg pod nekdanjim Val-vazorjevim gradom, ki so ga turške vojske porušile tako, da je sedaj tam travnik, last posestnika Škrinjarja. Podjetni ljudje so se pa zmenili z lastnikom, da prekopljejo svet, na katerem je stal grad, in poiščejo zaklad. Do sedaj so izkopali že dolg rov, pa še niso ničesar našli. Pravljica govori, da je pod razvalinami zlato tele. Kadar ga najdejo, vam bomo poročali. Neumornim kopačem želimo, da bi bilo tele vsaj tako veliko kakor letna telica.
MOKRONOG. (Smrtna kosa.) V sredo 11. t. m. je preminul čevljar g. Franc Novak v 72. letu starosti. V mladosti je bil tudi občinski sluga in nočni čuvaj. Bil je dober in blag človek. Razveseljeval je s svojimi citrami skoro vso mo-
krnnnškn nknlirn C.itrp jf> ierrnl tairn i-7vrstnn.
da mu na Dolenjskem menda ni bilo para. Blag mu spomin!
PODBLICA PRI SELCIH NAD ŠKOFJO LOKO. Tukajšnji fantje in dekleta so na vzpodbudo marljivega učitelja g. Kušarja uprizorili na binkoštni ponedeljek veseloigro «Stari grehi«, katere uspeh nas je glede na tukajšnje gmotne razmere in težkoče v resnici presenetil. Igri je prisostvovalo staro in mlado iz vseh okoliških vasi. S to uprizoritvijo so nam podbevski fantje in dekleta pokazali požrtvovalnost in sposobnost ter razumevanje za prosvetni napredek svoje vasi, kar je seveda toplo pozdraviti z željo, da nas zopet razvesele s kako novo igro.
ARJA VAS PRI PETROVČAH. Prostovoljno gasilno društvo bo priredilo v nedeljo 20. julija v Arji vasi pri Petrovčah slavnost 25letnice obstoja in blagoslovitev nove motorne brizgalne. Spored: budnica in podoknica kumicam, sprejem gostov pri jutranjih vlakih, nato sprevod v Arjo vas, pozdravni govor, ob pol desetih sveta maša pri arjevaški kapelici sredi vasi, blagoslovitev nove motorne brizgalne, razdelitev zaslužnih dekoracij častnim članom in rednim čla-
pač ne gre več. Žena te nerada pusti iz ojnic, če si enkrat v njih! Pa tudi vera to prepoveduje!«
Čez par tednov se je res vrnil mladi ruski vojak Griša.
Ko je zagledal Matevža, se mu je prijazno nasmehnil. Podala sta si roke.
Ko sta stala skupaj, je Anastazija zardela. Zdaj je šele spoznala, zakaj ji je bil korenjaški Matevž tako všeč. V obraz je bil zelo podoben njenemu fantu in menda jo je to najbolj privlačevalo k njemu.
Stari Sergej je bil izredno vesel. Napravil je domačo zabavo, na katero so povabili tudi Matevža in Jerača. .
Matevž in njegov prijatelj sta sklenila še počakati na poroko mladega para.
Že čez nekaj tednov so se zasukali svati. Med njimi se je sukal tudi Matevž. No, Jerača, seveda, ni manjkalo. Pa kako sta se postavila. Zapela sta par kranjskih pesmi.
To je bil predzadnji dan njunega bivanja med temi dobrimi ljudmi.
Hotela sta že zvečer oditi in potovati v mesečini, pa so jima žabranili.
Zjutraj sta se poslovila. Mahnila sta jo k Je-račevi gospodinji.
Otožno se je poslovila od obeh in zlasti Jeraču je krepko stisnila roko.
Kmalu sta konja zapeketala na cesti.
Pri oknu je slonela vdova in gledala za njima. Mislila je žalostne misli.
Konja sta pa peketala v mlado jutro in izginila v daljavi.
nom za marljivo sodelovanje tekom 25 let, po končanem dopoldanskem obredu mimohod, nato razhod, ob treh popoldne nastop (proste vaje s sekiricami in z gasilskim orodjem), velika vrtna veselica z najrazličnejšo zabavo: godbo, plesom, šaljivo pošto in drugim. Igrala bo priljubljena godba na pihala. Vstopnina prostovoljna. Za dobra jedila in pristno kapljico bo preskrbljeno.
DRUŽMIRJE PRI ŠOŠTANJU. Naše gasilno društvo si je nabavilo za 52.000 Dia motorno brizgalno, ki je za naše razmere prav potrebna. Motorka bo blagoslovljena 6. julija ob priliki žup-nega gasilskega zleta, ki bo letos v Družmirju.
MALA NEDELJA. (Smrtna kosa.) Dne 12. t. m. se je preselila v večnost posestnica, gospa Marija Spindlerjeva iz Moravcev, v 82. letu starosti. Pokojnica, mati pomočnika finančnega direktorja v Nišu, g. Martina Spindlerja, je bila splošno spoštovana. — V nedeljo 15. t. m. smo spremili na zadnji poti k večnemu počitku kar tri mrliče: posestnico Spindlerjevo iz Moravcev, mladenko Horvatovo iz Drakovcev, ki je po dvoletnem trpljenju v 22. letu podlegla jetiki, in
puacatniv^u Maiiju Mulilčcvu Iz, DraKuvcev, Ki Jc
po dolgi življenjski poti 89 let zatisnila svoje trudne oči. Bodi vsem žemljica lahka, preostalim pa naše sožalje!
SV. BARBARA V HALOZAH. (Smrtna kosa.) Te dni je umrl v Velikem Bečkereku za vnetjem slepiča v cvetu svoje mladosti, star šele 26 let, Tone Korenjak, doma iz Meje št. 14. Pokojnik je bil vrl mladenič, miren in dobrodušen. Da je bil priljubljen tudi v tujini, je pričal njegov pogreb, kajti na njegovi zadnji poti ga je spremljalo številno občinstvo z velikobečkereško železničarsko godbo. Darovateljem krasnih vencev posebna hvala! Dragi Tonček, počivaj v miru in naj ti bo banatska žemljica lahka! Bodi ti ohranjen trajen spomin! Užaloščeni rodbini naše iskreno sožalje.
ŽETALE. Tu so se v noči od 2. do 3. t. m. oglasili drzni vlomilci. Pravijo, da so ušli iz Lepoglave, a gotovo je bil med njimi kak domačin, sicer ne bi vedeli, v kateri kleti sta vino in žganje. Vzeli so vino, žganje, prase in obleko.
V	Krušičevi gostilni v Dobrini bi se radi okrepčali, pa jih je goskodar prepodil, zaradi česar so streljali nanj. Kislih jedi pa najbrže ti gospodje ne jedo, ker so nekje namesto vina.odnesli iz kleti sodeč z jesiliom. Ko so ga zunaj po-kusili, so ga kar tam pustili. Posebna nadlega na deželi so ti vražji tatovi, ki jih je mnogo bržkone zaradi tega, ker jih premalo kaznujejo. —
V	naših krajih letos ne bo sadja; obrodil bo le kak oreh in kak kostanj, katerih je pa že precej malo. Pri nas ni kraj, kjer bi se kaj zaslužilo in ubogi kmet išče tam denar, kjer ga dobi, da se začasno reši krize. Toča nas je tudi že pozdravila, a tako zelo še ne kakor v sosedni rogaški, florijanski, križevški in rokovski fari, kjer so morali pokositi stolčeno žito.
SV. JURIJ OB ŠČAVNICI. (Smrtna kosa.) Dne 14. t. m. smo pokopali zopet žrtev za-vratiie jetike. Po poldrugem mesecu je podlegel bolezni mlad mesarski pomočnik g. Jože Horvat. Bil je sin daleč naokrog znanega mesarja in gostilničarja g. Leopolda Horvata. Na zadnji poti ga je spremljalo številno jurjevško občinstvo, posebno vsa vaška inteligenca. V imenu staršev, sester, bratov in ostalih sorodnikov se je poslovil ob grobu od pokojnika njegov brat Ivan. N. v m. p.!
IVANJKOVCI. Tehnično vodstvo Ormoške gasilske župe priredi na praznik sv. Petra in Pavla 29. t. m. tukaj, pri kolodvorski restavraciji drugi javni nastop, na katerem bo 60 članov izvajalo proste vaje s sekiricami. Začetek ob pol 16. Po nastopu bo srečolov z godbo, plesom in drugimi zabavami. Eventualni prebitek je namenjen za orodni sklad tukajšnjega gasilnega društva. Svi-rala bo polnoštevilna tukajšnja godba. Vlakovne zveze zelo ugodne. — Graščina Dornava je te dni v tukajšnjih -svojih vinogradih s kultivatorji na bencinski motorni pogon okopavala zemljo. Delo se je vršilo na ta način prvič v naših krajih
Naročilnice za srečke
državne razredne loterije smo priložili današnji „Domovinia, da bodo mogli tudi nje čitatelji in čitateljice pravočasno naročiti srečke. Prvo žrebanje se bo vršilo že dne 8. julija, zato je prav, da oni, ki namerjajo poskusiti svojo srečo, takoj naroče srečke. V preteklem kolu smo izplačali srečnim našim igralcem dobitke po 100.000, 80.000, 40.000, 30.000 Din, več po 10.000 Din in mnogo dobitkov po 4.000 Din. Srečka stane malo. Dobitki so veliki. Vsaka druga srečka mora biti izžrebana. Kdor ne igra, seveda ne dobi nič. Zato naročite
takoj srečke,
Zadružna hranilnica, r. z. z o. z. v Ljubljani
Sv. Petra cesta št. 19
in je vzbudilo precej zanimanja. Nadomestilo bi naj drugo kop. Splošna sodba je bila, da so ti stroji še preveč nepopolni, da bi mogli nadomestiti dobro ročno de'.o. Prišlo bi pa tudi v primeri z ročnim delom z motikami ne glede na razliko v opravljenem delu mnogo dražje. Zaradi tega si menda nihče od tukajšnjih posestnikov ne namerava nabaviti take naprave.
JADLANCA. A&iliiu &aailoKu diuolvu v Ja-
blanci pri Litiji bo otvorilo z vsemi svečanostmi svoj novi Gasilski dom v nedeljo 29. t. m. Ja-blanško društvo je še prav mlado; ustanovljeno je bilo leta 1928., poprej je bilo le odsek sosed-1 njega gasilnega društva. Mlado društvo bo imelo z novootvorjenim domom že svoj drugi hram; prvega so postavili v Gradiških Lazah. Priporočamo vsem okoličanom, da posetijo na Petrovo pridne Jablančane, ki bodo priredili za svoje goste vrtno veselico.
*	Kraljica v Ljubljani. Te dni je prispela z avtom, ki ga je sama vodila, z Bleda v Ljubljano Nj. Vel. kraljica ter osebno kupovala po ljubljanskih trgovinah razne potrebščine. Ljubljančani so kraljico, kjer so jo spoznali, navdušeno pozdravljali. V soboto se je kraljica odpeljala v Beograd, kjer je v nedeljo z Nj. Vel. kraljem prisostvovala sokolskemu nastopu naše vojske.
'* Skupščina Jugoslovenske gasilske zveze se je vršila v nedeljo v dvorani Mestnega doma v Ljubljani. Vodil je zborovanje starosta g. Josip Turk. Po njegovem pozdravnem nagovoru in od-poslanju udanostne brzojavke Nj. Vel. kralju je podal poročilo tajnik Zveze g. Pristovšek. Iz njegovega poročila povzemamo, da je Zveza ob | koncu preteklega leta štela 6765 društev. Pod-| starosta g. Muzek je predlagal, naj se izvoli gosp. Turk za častnega člana, kar je bilo sprejeto z odobravanjem. Iz poročila povzemamo še, da se je za gasilski kongres, ki se bo vršil v Ljubljani od 1. do 4. avgusta, prijavilo že preko 5600 slovenskih gasilcev. Pred koncem zborovanji so bili izvoljeni za častne člane še naslednji gasilski delavci: Jernej Vetigust (Celje), Ljudevit Muzek (Št. Vid pri Ptuju), Franc Pristovšek (Ljubljana), Ivan Rus (Bled), Ivan Rakoša (Straža pri Novem mestu), Konrad Gologranc (Gaberje), Josip Arhar (Št. Vid pri Ljubljani), Fran Lajovic (Litija), Franc Hanzelič (Ormož) in Janko Bojan (Ljubljana). Ob koncu zborovanja je prišla na red do-: ločitev zvezne članarine, ki se je zvišala od 3 na | 4 Din.
| * Važno za vinogradnike. Da pospeši zatira-. nje šmarnice, bo kraljevska banska uprava prispevala po 50 par od vsake zeleno precepljene trte. Kdor se namerava te ugodnosti poslužiti, naj se nemudoma prijavi sreskemu načel-stvu z nekolkovano prošnjo. Natančnejša navodila imajo vse vinorodne občine.
*	Gasilska razstava. Kateri gasilec bi ne hotel ogledati si gasilsko orodje od prvega po-četka, to je od najnavadnejših ročnih gasilskih priprav do današnjih najmodernejših motornih brizgalnic! To vse in ves razvoj gasilstva bo lahko videl na gasilski razstavi v prostorih Ljubljanskega velesejma od 1. do 4. avgusta vsak
naš gasilec. Tovariši, ne zamudite redke prilike, da si ogledate to razstavo. Vstopnina bo malenkostna.
*	Cesta Litnbuš—Pekre—Hoče, tako zvana podpohorska cesta, ki naj bi vezala kraje južno od Hoč z Dravsko dolino, je bila mestoma v neuporabnem stanju. Sedaj je okrajni cestni odbor odločil, da tudi to cesto preuredi tn še bo tako
ustvailla naJKiaJSa zveza LlmLiuSa, RuS ln Uiu-gih krajev v Dravski dolini s Pekrami, Radva-njem in Hočami. Za izvedbo načrta se je zlasti trudil podnačelnik okrajnega cestnega odbora in župan v Limbušu, g. Srečko Robič.
*	Prvi osebni avto pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu. Za binkoštno žegnanje je planince presenetil prizor, ko je v višini 907 m ležečo vas na Kobanskem posetil prvi osebni avto, ki je privozli iz Avstrije. Zelo slabo pot iz Lučan je zmagal vozač, tovarnar Proneg iz Arveža, na avtu v dveh urah, in to obtežen s tremi osebami. Lani je po isti poti privozilo motorno kolo, ki je prav tako vzbujalo pri tamošnjih prebivalcih veliko začudenje.
*	Otvoritev kopališča na Mariborskem otoku
se je izvršila v nedeljo na prav slovesen način. Zbralo se je na otoku nad 5000 ljudi, kopališča pa se je poslužilo okrog 1000 ljudi. Pravijo, da toliko ljudi že več desetletij ni bilo na tem prijaznem otoku.
*	Novo avtobusno zvezo v Prekmurju bo v kratkem otvoril podjetnik g. Fran Senekovič na progi Dolnja Lendava—Beltinci—Murska Sobota—Martjanci—Fokovci—Prosenjakovci.
*	Nedeljski počitek v trgovinah z vinom na deželi. Ker je stopila naredba o odpiranju in zapiranju trgovin v veljavo, se vsi interesenti opozarjajo, da smejo imeti veletrgovci z vinom na deželi svoje obratovalnice odprte ob nedeljah in praznikih le v času od 8. do 10. ure dopoldne.
*	Čudna nesreča se je pripetila pred tednom okoli polnoči na stranski progi ob ljubljanskem gorenjskem kolodvoru. Ob tem času so v bližini skladišča premikali vagone in sestavljali tovorni vlak. Pri premikanju je stroj odbil dva vagona na tako zvani tivolski tir. Ker je tam stalo več vagonov, sta prva dva vagona premaknila tudi ostale. Kmalu zatem je šel premikač Ivan Štre-kelj na tir, da bi odklopil vagon, ko je nenadoma opazil ob progi neznano žensko, ki je imela levo nogo močno razmesarjeno. Istočasno je Štrekelj opazil smukniti izpod vagona neznanega moškega, ki je zbežal proti cesti. Ker je ženska stokala in je Štrekelj videl kri, je urno pohitel obvestit o dogodku prometnega uradnika, ki je telefoniral po reševalni avto, na kar so žensko z razmesarjeno nogo odpeljali v splošno bolnico. Kakor se je ugotovilo pozneje, je bila to 30letna ! služkinja Neža V., ki se ga je v družbi pleskarja Rajka O. pošteno navlekla nekje v Šiški, na kar sta ponoči zašla med vagone.
*	Ciganska zgodba. Pred kratkim je bila izgnana zaradi nadležnosti iz Italije ciganska družina Gomer, doma iz okolice Sunje na Hrvatskem, broječa okrog 12 oseb, s štirimi konji in tremi vozovi. Na Jesenicah so jih oblastva pridržala, ker so imeli cigani plačati večji znesek carinjskih pristojbini ker so bili tudi njih konji smrkavi. Teden dni kesneje pa je to družino prišla obiskat deset glav broječa ciganska družina iz Hrvatske na štirih vozovih s šestimi ko-
nji. Obe družini se menda že devet let nista vi-! * Nesreča pri stavbi. 17letni delavec Drago-deli m ko je druga skupina zvedela, da se prvajtin Jazbec je bil zaposlen pri Ljubljanski grad-nahaja na Jesenicah, ni mogla več zdržati doma, beni družbi, ki gradi v Semiču dvonadstropno temveč se je takoj odpravila obiskat svoje ro- stavbo. Ko je nesel malto v drugo nadstropje in jake na Jesenice. To je bilo ob svidenju govo-! prispel na vrh. ga je po nerodnosti sunil od strani renja, objemov in poljubov. Cigani in ciganke. njegov tovariš, zaradi česar je Dragotin padel iz obeh skupin so si glasno obujali spomine. Pri;z odra na cementna tla, kjer je obležal s hudimi
notranjimi in zunanjimi poškodbami.
* Vlak prerezal voz na dvoje. Te dni je peljal" ,v	na Grosupljem neki voznik ob kilometerskem
Otrok brez rok. Neka žena na Klopcah pri kamnu 27 čez železniški tir voz, naložen z opeko. Slovenski Bistrici je porodila sicer popolnoma ' Voz, v katerega sta bila vprežena dva konja, pa zdravo dete ženskega spola, ki mu pa docela je na tiru obtičal, tako da ni mogel ne naprej ne
vsem tem pa so se ga vsi skupaj tako pošteno' napili, da jih je nekaj obležalo v popolni nezavesti.
manjkata obe roki.
nazaj. Ker je voznik vedel, da prihaja ob tistem
Tovarna pogorela. Glavno poslopje tovarne (času na Grosuplje vlak, ki odhaja iz Ljubljane «Kovina» na Teznu pri Mariboru je uničil požar j ob 16.20, je hitro tekel na postajo prosit, naj v noči od preteklega četrtka na petek. Škodo telefonsko obvestijo o dogodku bližnjo postajo
Cenijo na 3,000.000 Din, ki je povsem krita z zavarovalnino. Hudo pa je oškodovanih 70 delavcev podjetja, ki so brez kruha na cesti.
* Požar pri Šoštanju. Na binkoštni ponedeljek zvečer je nastal v gospodarskem poslopju po
in preprečijo nesrečo. Voznik je menil, da je za opozoritev še dovolj časa. Toda med tem se je vlak že pripeljal, zdrobil voz in ga prerezal na dvoje tako, da je ostala ena polovica na eni, druga s konjema pa na drugi strani. Konja sta
Lomu iz nezn;yiega vzroka požar. Ker leži Ona-tova kmetija v bregu, kjer silno primanjkuje vode, je bilo vsako gašenje nemogoče." Razen
sestnika F ranča Vrabiča, po domače Onata, na j ostala skoro nepoškodovana, Le ena žival je t	i --- - ^ dobila udarec od lokomotive v zadnje stegno,
vendar je rana malenkostna. Ko je vlak obstal na postaji na Grosupljem, so ugotovili, da je loko-zivme niso rešili pred ognjem ničesar drugega. I motiva precej poškodovana. Z lokomotive so ' Nesreča v rudniku. Te dni se je ponesrečil i pobrali okrog 200 opek, ki so pri sunku priletele rudar Janez Sušnik v rudniku kaolina v Črni pri z naloženega voza nanjo. Kamniku. Zrušilo se je nanj nekaj tramov ter mu prizadelo hude notranje poškodbe. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico, kjer je podlegel poškodbam. Pokojnik zapušča ženo in dva nepreskrbljena otroka.
* S koso se je ranil. Jakše Anton, 22letni sin posestnika iz Vojne vasi v občini Loki, je kosil na domačem travniku travo. Od utrujenosti se
* Ne puščajte otrok na cestah. Pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah se je na cesti igrala z drugimi otroki triletna Poldika Rakova. Privozil je avto, šofer je dajal znamenja, ventlar ni mogel pravočasno ustaviti vozila in je dekletce povozil. Poldika je dobila poškodbe po vsem telesu. Prepeljali so jo v mariborsko bolnico.
Na grobu svoje žene se je ustrelil te dni v je naslonil na kosišče, da se malo odpočije. Pri Radvanju 62Ietni krojaški mojster Vaclav E. iz
tem mu je spodletelo, da je padel ter si nevarno obrezal na rezilu desno roko pod komolcem. •
*	Pri zlaganju se je ponesrečil. Preužitkar 'Anton Kotnik, 68 let star, iz Čemiš pri Mirni peči, je zlagal deteljo v kozolec pri posestniku Lužarju. Stal je na pripravi za zlaganje (hlapcu). Naenkrat pa je naprava odpovedala in Kotnik je padel v globino na kamenje, kjer je obležal ves pobit v nezavesti.
*	Nevihte so predzadnjo nedeljo pustošile nad Dobrovnikom, Fokovci, Vučjo gomilo tja goii do Cankove ter napravile veliko škodo.
visokošolcev. Pri plezanju na Triglav pa je dvema od družbe spodrsnilo. Bila sta to visokošolca Heinz Miiiler in Erwin Ludecke. Dočim se je prvi v prepadu ubil, so drugega nevarno ranjenega prepeljali v ljubljansko bolnico. Pogreb Miillerja se je izvršil v torek ob udeležbi njegovih tovarišev in velikega števila domačinov na pokopališče v Dovjem. Stanje ranjenega Liidecka je zadovoljivo. Huda nesreča je družbo mladih izletnikov zelo potrla.
*	Pogreša se 471etni hlapec Anton Simončič, ki je bil zaposlen, v graščini Loke p d Zidanem mostu. Možak, ki je malo slaboumen, je najbrže skočil v Savo in utonil.
*	Povožen otrok. V Studencih pri Mariboru je v bližini orožniške vojašnice povozil voznik pivovarne «Union», Ivan Maček, dvoletno dekletce Majcenovičeve rodbine ter mu zdrobil levo nogo.
Nezgoda. Pred par dnevi je peljal po cesti mimo velesejmišča v Ljubljani posestnik Jože Judež na enovprežnem vozičku razno prtljago. Nenadoma pa se mu je pri vozu snelo kolo in je Judež skočil za njim. Baš tedaj pa je pripeljal za njim neki avtobus, ki je Judeža podrl na tla. Judež se je močno potolkel po glavi in na nogah.
Smrtni padec s črešnje. Te dni je padel z visoke črešnje v Strossmayerjevi ulici v Mariboru 55letni branjevec Karel Koršič in dobil hude notranje poškodbe. Takoj po prevozu v bolnico je poškodovanec podlegel poškodbam.
*	Nesreča. Na dan birme na binkoštni ponedeljek je privozilo v Braslovče od vseh strani mnogo vozov in avtomobilov, ki so dovažali srečne birmance. Na povratku domov so se pri znamenju med Letušom in Braslovčami konji ustrašili nasproti se vozečega avtomobila, pri čemer je trgovka gospa Antonija Bizjakova iz Šmartnega ob Paki padla z voza in si zlomila roko.
Nove vasi. Zena mu je umrla pred 13 l^ti, on
sam pa je bolehal že štirinajst let za želodčnim * Na begu pred detektivom se je ustrelil v rakom. Ker se mu je bolezen vedno slabšala, je glavo. Vili Kaloh v Mariboru, delavec špedicije napravil konec življenju.	Reismann, ima sicer šele 17 let, vendar je nje-
* Žrtev neprevidnega kolesarja. Nedavno je govo ime v zvezi z raznimi kriminalnimi dejanji na glavni cesti na Ostrožnem pri Celju zavoziljže zelo znano pri mariborskih varnostnih ol> neki mlajši kolesar v večjo gručo pešcev in ; lastvih. Te dni so mu bili detektivi ponovno za podrl na tla Jožefo Dobrškovo, ki je vodila za j petami. V Mejni ulici si je, videč, da ni izhoda, roko nekega dečka. Dobrškova in otrok sta se j nameril revolver na sence ter si prestrelil glavo. Dri nadcu noškodovnln. -/l.-isti Flnhršknvn ki
pri padcu poškodovala, zlasti Dobrškova, ki se zaradi hudih notranjih bolečin ni mogla več dvigniti in so jo morali prepeljati v mesto z vozom. Ponesrečenka se namreč nahaja v 8
" Nezgoda. V Spičnlku nad Sevnico je 42 letni mesecu nosečnosti. Čeprav je brezobzirni kole viničar Stanislav Žericki, ruski izseljenec, z dru-jsar takoj skočil na kolo in skušal pobegniti je gimi kosci kosil na hribovitem ozemlju. Na neki bil s pomočjo tamkajšnjih domačinov prijet. Je
rebri mu je spodrsnilo, pri padcu pa se je zaletel z vso silo v neko drevo, si nalomil ključnico in dobil poškodbe na hrbtu. Prepeljali so ga v mariborsko bolnico.
*	Smrtna nesreča. Pri podiranju drevja je posestnika Franca Rezca iz Liboj udarila veja padajočega drevesa s tako silo, da je ponesrečenec kmalu izdihnil pred očmi svojega 14letnega sina. Zapušča ženo in pet nepreskrbljenih otrok v veliki bedi.
*	Huda nesreča kolesarja. Te dni se je vozil s kolesom 44letni delavec v Strojnih tovarnah in livarnah v Ljubljani Franc Horvat, pristojen j,v Krašnjo, iz službe proti svojemu stanovanju na Ježici. Nesreča je hotela, da je zavozil s kolesom na okrogel kamen, pri čemer mu je koio spodrsnilo, da je kolesar padel na tla in se ne-l;varno poškodoval na glavi. Ponesrečenca, ki je dobil pretres možganov, je reševalna postaja prepeljala v ljubljansko bolnico.
Smrt pod vlakom. Iz Dravograda nam pišejo: Te dni se je na kolodvoru v Dravogradu Meži pri vlaku, ki vozi na progi Maribor— Pre-valje, zgodila strašna nesreča. Neki Mariborčan se je mudil v hotelu «Kolodvor» in je bil namenjen, odpeljati se z omenjenim vlakom. Ko se je začel vlak premikati z enega tira na- drugega, je
to 201etni delavec Martin Arnšek. Zadeva se bo končala pred sodiščem.
*	Nesreča s patrono. V Škocijanu se je bril posestnikov sin, 30Ietni Jože Jerman, poleg njega pa je sedel na zaboju njegov 17letni brat Lojze ter se igral s paftronami. Prijel je s kleščami eno patrono ter tolkel po njej s kladivom. Naenkrat je počilo in Jože, ki si je baš obril desno stran obraza, se je ves krvav zgrudil na tla. Krogla, ki je bila na tako čuden način izstreljena, je zadela Jožeta v brado ter mu obtičala v vratu. Ponesrečenca so prepeljali v kandijsko bolnico.
*	Pod voz je prišel. Posestnik Janez 2eleznik, star 51 let, iz Mirne vasi pri Trebelnem, je vozil na žago hlode. En voz jih je že spravil na Pin-.covo žago v Mokronogu, drugi voz pa je peljal za posestnika Jožeta Perka iz Hišovca na žago v Radole. Med vožnjo je hotel Železnik pred Cužnjo vasjo na malem klancu voz zavreti. Stopil je k zavori, pri tem pa mu je spodrsnilo, da je padel, in njegova desna noga je prišla pod zadnje levo kolo, ki mu je nogo strlo pod kolenom. Na klice ponesrečenca je prvo prihitelo na pomoč neko dekle iz Čužnje vasi ter poklicalo tudi druge vaščane, ki so ponesrečenemu Želez-niku nudili prvo pomoč. Po ponesrečenca je
'prišla kmalu nato njegova žena, ki ga je peljala
omenjeni potnik mislil, da bo vlak že odpeljal, k zdravniku v Mokronog, odkoder so ga pre-pa je med premikanjem skočil v vlak. Pri tem'peljali v kandijsko bolnico, mu je spodrsnilo, da je prišel pocfc^Jak, ki ga je j * Smrtna nesreča na triglavskem gorovju. Te popolnoma razmesaril. Mrtveca so prepeljali v j dni se je podala na triglavsko gorovje večja sku-mrtvašnico v Št. Janžu pri Dravogradu.	' pina izletnikov iz zapadue Nemčije, večinoma
Z rešilnim avtomobilom so Kaloha prepeljali v bolnico.
Vlom v gostilno. Iz Dravograda nam pišejo: Pretekli teden v noči od srede na četrtek je bil izvršen v neko gostilno pri Dravogradu (na Mohrenhofu) vlom. Tat je odstranil mrežo v oknu ter se splazil v gostilniško sobo, odprl vse predale in pobral ves tobak in denar v znesku 400 do 500 Din, na kar je pri vratih izginil v noč.
* Poboj v Prekmurju. Pri Beltincih je bil izvršen napad na rudarja Luko Buzaniča, ki je prišel na obisk k svojim sorodnikom. Na samotnem kraju sta ga pričakala dva brata S. in ga napadla. Prvi ga je udaril s kolom po glavi, drugi pa je že na tleh ležečega Buzaniča obdeloval s kolom po trebuhu. Oče napadenega Buzaniča je prepeljal hudo poškodovanega sina v varaždin-sko bolnico, kjer so ga operirali, ker mu je počilo črevo.
*	Spravo so pili. Anton Pernek, deiavec iz Brestovskega vrha pri Sv. Urbanu pri Ptuju, Janez Pšajt in Jožef Šafut so si bili že dolgo v ■laseh. Dne 23. marca pa so se vsi trije sestali v neki gostilni, sedeli pri eni mizi ter pili skupaj vino, tako da so ljudje splošno mislili, da so se med seboj pobotali. Ko so zapustili gostilniške prostore, so se pred vrati poslovili; pri tej priliki je Anton Pernek podal roko Pšajtu, ki pa mu je dejal: «Smrkavec, pojdi spat!» Pernek se je ustrašil in odhitel v bližnji dom, kjer pa je ostal le nekaj časa. Kmalu nato se je vrnil ter pričel izzivati. Za njim so pritekli njegovi starši, ki so ga spravili v hišo. V hiši pa je Pernek odprl okno ter pričel psovati Pšajta, ki je stal pred hišo. Pšajt je stopil pod okno in vprašal Perneka, kaj mu je dejal. V istem hipu je počil iz okna strel, ki je zadel Pšajta, da je v nekaj trenutkih potem izdihnil. Pernek se je moral zagovarjati pred mariborskim malim senatom in je bil obsojen na dve in pol leta robije ter na tri leta izgube častnih pravic.
*	Šmarnica ubija. 27letni viničarski sin Ludo-vik Majcen iz Novega Vrha pri Mali Nedelji je šel meseca marca s tovariši v vinotoč Marjete Šelove na Moravskem vrhu, kjer so izpili v eni liri šest litrov šmarnice, pomešane z izabelo. Ko so se vračali proti domu, so se fantje pričeli metati. Pri tem je Majcna ponovno treščil na t'a neki Franc Čuš, kar je onega močno razjezilo. Zaradi tega je Majcen pričel Čuša zares obdelovati in je vedno bolj kazalo, da bo prišlo do pretepa. Ker so se ostali fantje bali, da bi močnejši Franc Čus ne planil v Majcna, so ga držali za roke. Pri tem pa so mislili, da bo tudi Majcen odnehal, ko bo videl, da Čuš nima prilike, dokazati nad njim svoje moči. Majcen pa je zagrabil za nož in bliskovito prerezal Čušu na vratu vse žile in sapnik, tako da je ta v nekaj hipih izdihnil. Pri zaslišanju je Majcen sprva vse tajil in se nato zagovarjal s silobranom. Fantje, ki so bili z njim v družbi in nastopili pri obravnavi, kot priče, pa so potrdili, da je povsem zlonamerno napadel Čuša, ki se ni mogel niti braniti, ter mu prerezal vrat, Sodišče ga je zaradi tega obsodila na tri leta robije in pet let izgube častnih pravic.
*	Ponesrečen pobeg. Pred par dnevi je pri-vedel orožnik iz Frama 34letnega Ivana Zorčiča iz Mohorja pri Framu, ki je imel odsedeti osem dni zaradi nekega pretepa, v Maribor, da ga odda v jetnišnici. Zorčič je mirno šel po vseh ulicah, tik pred sodno palačo pa se je spustil v beg proti Tattenbachovi ulici. Orožnik je pograbil kolo nekega pasanta, se vsedel nanj, dohitel Zorčiča in ga podrl na tla. Nato ga je krepko zgrabil in odvede! v zapore. Zorč'č je star tihotapski, tatinski in pretepaški grešnik.
*	Tihotapci. Pred kratkim so bile obmejne straže opozorjene, da pripravlja manjša tihotapska družba v noči od 5. na 6. t. m. utihotapiti v rajonu Gederovci-Petanjci iz Avstrije v našo državo razno monopolsko blago. Ker so bila imena tihotapcev znana, je orožniška patrulja pričakala dva možaka v Markiševcih v Prekmurju, kjer sta presenečena tihotapca blago odvrgla ter pobegnila. Odvrženo blago, 9 kg saharina, 2000 knjižic cigaretnega papirja ter več sto škatlic vžigalic, je zaplenila orožniška patrulja ter izročila carinskemu oddelku gornjeradgonske glavne carinarnice v Gederovcih.
*	Žrtev pretepa. V celjsko bolnico so prepeljali 521etnega delavca Alojzija Šolinca iz Škofje vasi, ki so ga napadli domači fantje ter ga nevarno poškodovali.
*	Nepoboljšljiv dolgoprstnik. Trgovec s premogom Vinko Podobnik na Tržaški cesti v Ljubljani je sprejel nedavno v službo za hlapca 311etnega Matevža Tomšiča, doma iz Sp. Retij pri Loškem potoku. Tomšič je bil nekaj časa prav vesten, vendar je rad stikal po hiši. Naposled je celo izvohal, kje hrani gospodar denar, kar je kmalu izkoristil. Pred nekaj dnevi je vdrl v sobo, odklenil miznico in odnesel vso tam spravljeno gotovino v znesku 5300 Din, na kar 'e pobegnil.
*	Dober posel s slabim konccm. Posestnikov sin Albert Starman iz Cvena pri Ljutomeru je hotel na lahek način priti do denarja in je začel krasti gosi, katere je prodajal nekemu ptujskemu trgovcu. Sodišče ga je obsodilo na en mesec strogega zapora.
*	Zaplenitev avtomobila z vtihotapljenšm saharinom in cigaretnim papirjem. V eni zadnjih noči je prispel v vas Lupoglav pri Dugem selu neznan avto, v katerem sta se poleg šoferja nahajala dva potnika. Usoda je hotela, da se jim je baš pred hišo upokojenega orožnikega kapetana Mladenoviča primeril defekt v avtomobilu, zaradi česar so morali avto tam popravljati. Avto je vozil šofer Ivan Šimčar iz Štefanca pri Ča-kovcu. Ker je neki vaščan obvestil orožništvo v Lupoglavu, da se v avtomobilu nahajajo sumljivi ljudje, in ker se je v Dugem selu pred nekoliko dnevi izvršilo drzno razbojništvo, so orožniki takoj poiskali sumljivi avto, aretirali šoferja in pridržali avto. Obema potnikoma se je pa posrečilo pobegniti. V avtu so našli 37 kg saharina in 30 kg cigaretnega papirja. Šofer je izjavil, da ni vedel, koga in kaj je vozil. Oba potnika je vzel v avto pri Čakovcu, se vozil po vsem Zagorju in prišel z njima do Lupoglava, kjer se jim je primeril defekt. Šimčarja so zaprli, dočim oba potnika še iščejo.
*	Drzen rop kolesa pri belem dnevu sredi Celja. Te dni se je pripeljal na gospodarjevem kolesu po klancu poleg hotela «Pri pošti» v Celju vajenec pri pekovskem mojstru Oberžanu v Za-vodni, komaj 151etni Jakob Fišer. Ker je deček precej slaboten, je moral sredi klanca stopiti s kolesa, zlasti ker je imel v rokah večjo posodo za mleko. V tem je pristopil k njemu neznan mlajši moški, ki se mu je vljudno ponudil, da mu bo popeljal kolo do vrha klanca, češ, da se mu dečko smili, ker se toliko muči. Deček niti ni mogel odgovoriti, ko mu je že neznanec iztrgal kolo iz rok, se vsedel nanj in se z veliko brzino odpeljal. Deček je jokaje pohitel za njim, seveda zaman. Neki pasant pa je le spoznal drznega roparja in ga ovadil policiji, ki je ugotovila, da je odpeljal kolo 181etni brezposelni potepuh Rudolf Ž. iz Maribora, ki ima že več tatvin na vesti.
*	Pijani junaki. Mirko Vukovič, hlapec pri posestniku Dergancu iz Krč pri Semiču, je peljal gospodarja na veselico, ki se je vršila na Vrtači. Pri gostilničarju Plutu se je nahajala takrat, ko je tjakaj prispel Vukovič, skupina fantov, ki je bila v sovraštvu z Vukovičem. Fantje so takoj skočili vanj in ga nevarno obdelali z železnimi boksarji, noži in drugimi predmeti. Vukovič je dobil samo z nožem šest ran po životu in glavi.
*	Z motiko po glavi. Hudo poškodbo ima 221etni Avguštin Vicko, posestnikov sin iz Ovč-jaka v občini Koprivniku, katerega je v prepiru udaril z motiko po glavi Janez' Rožič iz iste vasi. Prepeljali so ga v kandijsko bolnico.
*	Grd fantovski pretep. Te dni je pila v go-stalni Šuln v Trbovljah manjša družba delavcev. Ko so se ga že malo navlekli, so se začeli med seboj prepirati in drug drugega preganjati okrog hiše. Delavec Žibret iz Terezije je napadel tovariša Zabukovška z Dobrne najprej s kamenjem, končno pa ga je podrl z ročico od voza tako, da je obležal Zabukovšek nezavesten. V takem stanju so ga prenesli v rudniško bolnico.
*	Noseče matere morajo skušati vsako zaga-tenje odpraviti z uporabo naravne Franc Jože-fove grenčice. Predstojniki univerzitetnih ženskih klinik soglasno hvalijo pristno Franc .Jožefovo vodo, ki se lahko použije in se nje milo odpirajoči učinek zanesljivo pokaže v kratkem času brez neprijetnih stranskih pojavov. Franc Jožefova grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
*	Ne pripuščajte izbire pralnega sredstva naključju, kajti časi so težki in perilo je zelo drago. Pferite dosledno z milom in videli boste, da bo trajnost Vašega perila desetkrat večja. Pri nakupu zahtevajte odločno le pravo terpen-tinovo milo Gazela.
NAŠI NA TUJEM
■
HOLANDSKO PISMO.
Brunssum, 2. junija.
Od nas Slovencev iz Brunssuma in Heerle-Heide že dolgo niste ničesar slišali. Vendar smo še med živimi. Naše podporno društvo v Bruns-sumu se lepo razvija, za kar se imamo v prvi vrsti zahvaliti našemu vrlemu predsedniku g. Zupanu, ki tudi resno zaropoče, če je treba. Komaj smo društvo ustanovili, so bili že takoj tudi hujskači na nogah in so tukajšnje Slovence huj-skali proti nam, češ, da smo brezverci, ker imamo «Domovino» naročeno. Tudi v nekem tukajšnjem listu so pisali, da se je volk priklatil med ovce in naj se ljudje varujejo pred nami. Sedaj se je ta gonja precej polegla in imamo mir, ker je naše društvo uradno potrjeno. Uspeh naše Jugoslovenske podporne ednote je prav lep glede na to malo peščico, kar nas je tukaj v društvu! Kakor povsod je tudi pri nas mnogo takih Slovencev, ki rajši po gostilnah posedajo, pijanču-jejo in kvartajo, kakor da bi sodelovali v našem društvu.
Podpore smo plačali v trinajstih mesecih, in sicer od 1. maja 1929. do 31. maja 1930. leta 325 holandskih goldinarjev za primer bolezni in poškodb (v dinarjih bi bilo to preko 7000 Din). Plačali smo podporo v šestdesetih primerih bolezni in poškodb in je prejel posameznik po pravilih 50 centov na dan za primer bolezni, za primer poškodbe pa 75 centov na dan. Podpore je prejela cela vrsta članov, kakor je iz naših knjig točno razvidno in ne morejo tega tudi najhujši nasprotniki tajiti. Lahko se pa od našega društva učijo pridnosti in podjetnosti, ker so v tem še daleč za člani našega društva.
ARGENTINSKO PISMO.
M e n d o z a, maja.
Prav razveselili smo se, da je dala »Domovina« tudi nam izseljencem kotiček «Naši na tujem», da si lahko sporočimo v njem novice iz vseh krajev, kjer živimo Slovenci in dobivamo «Domovino».
Glavno mesto države Argentine, kjer nas živi mnogo Jugoslovenov, Buenos Aires, je mogočna svetovna luka. Na tisoče izseljencev iz Evrope in drugih dežel se izkrca tukaj, da si poišče zaslužka in kruha. V takem velikem mestu pa je tudi velika nevarnost za denar in življenje. Cele gruče postopačev pričakujejo dohod izseljeniških parnikov in vabijo došlece v zakotne gostilne, kjer jim obetajo lahko delo in mnogo zaslužka, pri tem pa le gledajo, da jih okradejo. Ob prihodu v Argentino je najbolje, da se naseli vsakdo v hotelu «Imigracion», kjer ima za prvo silo stanovanje in hrano in prosto vožnjo po vsej državi. Argentina je po velikosti druga, v kmetijstvu pa prva država Južne Amerike. Po odkritju Amerike je bila do leta 1816. španska dežela, na kar se je proglasila za neodvisno republiko. Argentina meri blizu tri milijone kvadratnih kilometrov in šteje nad deset in pol milijona prebivalcev. Predsednik republike mora biti tukaj rojen, najmanj 30 let star in rimski katolik. Prvotna domača indijanska plemena so Španci domala zatrli. Glavni vpliv imajo sedaj mešanci španske in indijanske krvi, ki zavzemajo vsa važna mesta na deželi.
Provinca Mendoza se razprostira ob meji republike Chile ter je večji del zasajena z vinogradi. Glavno mesto Mendoza ima kmetijsko in vinarsko srednjo in visoko šolo. Vinarstvo je glavna gospodarska panoga te province. Sicer pa je tu tudi tnnogo bakra, srebra, zlata, petroleja in mineralnih vod, vendar pa se ne more industrija razmahniti, ker manjka velikega kapitala. Zelo razvita je železniška mreža.
Trgatev grozdja sc je tu!:aj začela sredi marca in je trajala vse do konca maja. Letošnji
pridelek je prav obilen in izvrsten. Pridelalo se je na hektarju 100 do 125 stotov grozdja z 20 do 25 odstotkov sladkorja.
Lepo je tukaj, vendar izseljenci težko čakamo odrešenja s te tuje grude, čeprav smo ji hvaležni za njen sad. Želimo si nazaj na svojo trdo domačo zemljo, ki daje sicer le črn kruh, ki pa je vendar domač. Vsem «Domovinarjem» pošiljamo iz Argentine najlepše pozdrave in se bomo, če nam Bog zdravje da, še oglasili__Anton Kočevar.
Sudbury (Kanada). Tukaj v Sudburyju nas je dosti Slovencev, ki smo pretežno zaposleni v rudniku niklja. Delo je naporno in tudi nevarno. Sudbury je mesto, v katerem je mešanica vseh narodnosti. Na cesti se slišijo jeziki skoro vsega sveta. Med Slovenci je mnogo Belokranjcev; samo iz semiške fare jih je nad dvajset. Nekateri imajo tu že svoje družine. Nedavno se je vrnil v staro domovino Ivan Klepec iz Kresinca. Pozdravljamo bralce in bralke »Domovine«: Anton Plut (Krvavčji vrh), Albert Cerovšek (Krško), Jože Drganc (Krvavčji vrh), Janez Kambič (Črešnjevec), Jakob Petrič (Čreš-njevec), Ivan Šimenc (Gršič), Jakob Hočevar (Stranska vas), Jože Plut (Vinji vrh), Tone Go-lobič (Vrtača), Ivan Stariha (Omota), Ivan Konda (Osojnik).
Za novo šolo. Pretekli teden je obiskala Pince in Benico komisija, ki si je ogledala zemljišče, kjer bi se naj zidala nova šola. Ker so prizadeti kraji izrazili vsak svojo željo, ni moglo priti do sporazuma. Obstoja želja, da se na najprimernejšem kraju postavila šestrazredna šola za kraje: Benico, Dolino, Pince in Pince marof. Šola bi stala ob banovinski cesti v enaki oddaljenosti od vseh teh krajev. Uresničenje tega načrta bi bilo menda najboljše.
Za vinogradnike v Prekmurju. V petek 20. junija bodo predavanja o vinogradništvu s praktičnimi navodili o zelenem precepljenju šmarnice po naslednjem sporedu: ob sedmih zjutraj v Sebeborcih, ob desetih dopoldne v K a n -č o v c i h, ob dveh popoldne na S e 1 u, ob petih popoldne ob glavni cesti Selo-Filovci na mestu, katero naj sporazumno določita župana občin Filovcev in Bukovnice. Če bi bilo ta dan slabo vreme bodo predavanja v ponedeljek 23. t. m. po istem sporedu.
IZ POPOTNIKOVE TORBE
PREKMURSKI GLASNIK
PO VELIKI VREMENSKI NESREČI.
Žalostna žetev. — Kaj bo s prehrano?
Dolnja Lendava, junija.
Kraji ob obronkih prekmurskih gričev so nesrečni. Vsako leto pobije toča polja in vinograde. Leta 1928. je bila taka strašna toča, da take ne pomni nihče in da vsakogar spreleti groza še danes, ako se spomni te vremenske nesreče. Tudi letos so ti kraji zelo prizadeti, toda le v manjšem obsegu. Najbolj so trpeli kraji Kobilje, Bukovnica, Strehovci in Dobrovnik, od teh pa še posebno naše Kobilje tam ob madžarski meji. Ubogo_Kobilje, siromašni ljudje!
Polja so -opustošena. Rž in pšenica sta posekani, kakor bi se nad nju spravili mlatiči s cepci. Žalosten je pogled na polju. Tam, kjer se je pred dnevi obetala obilna žetev, leži pokopan ves kmetov up. Ljudje kosijo posušeno žito za krmo živini. Žalostno je to opravilo. Tudi koruza in krompir sta posekana. K temu je še prišla poplava in uničeni so tudi travniki. Kobilje nudi žalostno sliko opustošene pokrajine.
Ljudje so se baš zbirali k maši, ko je šel pisec teh vrst skozi vas. Včasih se namreč vrši božja služba doma v Kobilju, saj imajo lepo cerkvico sredi vasi. Na njihovih obrazih se je odražala skrb in mučila jih je zavest, da bodo težave s prehrano skozi dolgo leto. «Kaj bomo jedli? Ostali bomo brez kruha. Grozi nam glad.» Tako tožijo ti ubogi ljudje, dobri Kobiljčani, zbirajoč se v svoji cerkvici, da potožijo Bogu svoje gorje.
Kobilje je pred hudo preizkušnjo. Nujno je potrebna pomoč. Ta mora obstojati v prvi vrsti v tem, da se Kobiljčanom za to leto odpišejo vsi davki. Ljudje bodo morali kupovati semensko žito in treba jim je omogočiti čim cenejši nakup. Posameznim najsiromašnejšim pa bo treba pomagati ali z denarnimi prispevki ali z živežem. Tu morajo storiti svojo dolžnost oblastva kakor posamezniki. Vsem dobrim ljudem, ki jih ni zadela taka nesreča, polagamo na srce težek položaj nesrečnih ljudi, da jim ne bodo odrekli malega daru, kadar bodo zanj prosili. H. I.
V mursko-soboškem srezu je «Domovina» mnogo bolj razširjena kakor v lendavskem. Go-ričani tedaj prednjačijo pred dolinci. Da ne za-ostanemo za njimi, moramo tudi v našem srezu bolj razširiti ta izvrsten tednik. Za drugo polletje se mora število naročnikov podvojiti. Vsi naročniki in prijatelji «Domovine« naj store svojo dolžnost za razširjenje svojega časopisa.
ŠKOCIJANSKO PISMO.
Š k o c i j a n pri Turjaku, junija. Slovesno žegnanje je za nami. Hvala Bogu, prav veseli smo, da je minilo letos brez običajnega pretepa. Pošteno smo se zabavali in malo plesali, čeprav so nas gotovo dolgi jeziki obirali in prenašali marnje našemu gospodu župniku.
Pred kratkim smo imeli misijon in so gospodje misijonarji zopet rohneli proti brezver-skim časopisom. Popolnoma prav imajo, samo povedati morajo, kje take liste tiskajo, ker v Sloveniji ne vemo za nobenega, da se jih bomo
lahko varovali, kadar pridejo med nas.	,	„„t„„,,.„„ 6„.„	„
Slavili smo tudi lepo poroko, ko se je poročil | priko, dodaj papriko šele potem, ko si jed že g. Tekavec iz Javorja z gdčno. Milko Kaplanovoj zalila. Ako daš papriko preje, izgubi na okusu iz Malega Golnika.	j in barvi ter je tedaj jed rjavkasta, uamesto lepo
Imamo prav lepe dneve že več tednov. Naša j rdečkasta, žita, seno in drugi pridelki so kazali zelo lepo in' se nam je obetala prav dobra letina. Vendar pa zadnje tedne že nedostaja dežja in preti zlasti sadnemu drevju nevarnost, da odleti zaradi tega mladi sadni zarod, ki se ga je precej obesilo po vejah. Samo da bi nam dež ne prinesel tiste pogubne toče, ki se posebno letos povsod oglaša.
žlico sirovega masla, dve sardeli, eno v mleku namočeno in ožeto žemljo, malo soli in popra in eno jajce. Vse to dobro zmešaj (meso mora biti seveda dobro sesekljano ali sfaširano!) in napolni s tem kumare. Na dno koze razbži tenke kosce slanine, položi gor nadevane kumare, povrh polij časo belega vina in deni za približno pol ure v pečico. Ko so kumare pečene, jih deni na krožnik in jih postavi na toplo, k soku pa primešaj žlico moke. Ko se je moka malo zaru-menila, dodaj še malo limoninega soka in Ju-hanove ali Maggijeve dišave ter drobno sesekljanih kaperlov (to je zaradi boljšega, a ne mora biti). Ko je sok še enkrat prevrel, ga polij po kumarah in daj na mizo.
Praktični nasveti
Kako ohranimo mlad izluščen grah za celo leto. Mnogo je ljubiteljev mladega izluščenega graha, ki je res prav tečna in lahko prebavna hrana. Samo težko je, ko tako hitro izzori. Če ga hočemo ohraniti za vse leto, ga namočimo za tri minute v pravkar od ognja odstavljeni krop. Posušimo ga do dobra na zmerni toplini (40 do 50 stopinj) in ga nasujemo v steklenice ter jih dobro začepimo. Če ga hočemo kuhati, ga namočimo prejšnji večer v mrzli vodi. Tako ohranjen mlad grah ne zaostaja v ničemer za svežim.
Kako je treba kuhati karfijolo. Karfijola pri kuhi rada malo porumeni. Da to preprečiš, prilij h kropu, v katerem jo kuhaš, malo mleka in karfijola ostane lepo bela.
Da zmehčaš trdo meso, zlasti od stare živine, prilij k juhi čašico konjaka. Meso postane od tega mehko, duh žganja pa se pri kuhi popolnoma razgubi.
Kadar napravljaš golaš in sploh jedila s pa-
ŽENSKI VESTNIK
Za kuhinjo
Češnjev kolač. Iz petih beljakov stolci sneg, nato primešaj 15 dek sladkorja in 5 rumenjakov ter stepaj, oziroma mešaj dalje, da postane penasto. Nato prime.-aj še 10 dek zmletih mandeljnov ali orehov ali lešnikov, malo stolčenih žbic, malo cimta, limonine lupinice, žlico moke in pol zavitka pecilnega praška. Tortni model dobro namaži, ga posuj z moko in stresi noter testo, na kar deni za par minut v pečico. Ko se je kolač samo nekoliko strdil, posuj povrh eno kilo češenj, ki si jim poprej pobrala pečke in peci potem kolač še pol ure. Hladnega razreži in daj na mizo.
Češnjev zvitek. Napravi testo iz 25 dek moke, 18 dek sirovega masla, polovice pecilnega praška, enega rumenjaka, žlice sladkorja, žlice ruma, malo limoninega soka in dobro ugneti. Nato razvaljaj testo. Češnjam poberi pečke, kar je soka, odcedi, in tako odcejene češnje potresi po testu, dobro posuj s sladkorjem in zavij v zvitek. Deni na pomazano pekačo in speci v pečici. Pečeno razreži na poljubne kose in daj toplo ali hladno na mizo kot močnato jed.
Nadevane kumare. Kumare srednje velikosti olupi, na enem koncu odreži pokrovček in jih izdolbi oziroma iztrebi z žlico. Nato jih položi v slan krop in ko so samo enkrat prevrele, jih odcedi. Med tem pripravi ta-le nadev: Malo sesekljane šunke, malo kuhanega govejega mesa,
Ako je krompir že postal voden, ga izboljšaš na ta način (posebno če delaš močnate jedi iz krompirja), da vsak krompir na koncu malo odrežeš, preden ga daš kuhati. To je, če kuhaš ne-olupljenega. Ko je krompir kuhan, ga odcedi in pusti pokritega na toplem stati še kakih deset minut. Krompir postane tako bolj močnat. To je posebno važno, če delaš cmoke, štruklje, valjance in drugo, ker moker krompir rabi preveč moke in so potem take jedi trde in ne tako okusne.
Drazestne kodre
neomajno stanovitne pri vlažnem zraku al potenju, d sežejo dame ln gospodje brez ž^alnlh škarij s pomo jo Hela-ko-dralne esence. Tudi najbolj zaio bubi-glavo polepša Hela, in je vsaka ondulacija nepotrebna. Ve ik prihranek na času in denarju ter pospešu e rast las. Pogled v zrcalo Vas bo zadlvil. Takoj po uporabi obilno bujnih kodrov, mične frizure. Mnogo zahvainin pisem. Posebno gledališki igralci so polni hvale. Cena 12 Din, 3 steklenice 25 Din, .6 steklenic 40 Din. Dr. Mc.Kemeny, Košice H, poštni predal 12/H 8, Ceškoslovsška.
Koliko ljudi živi na zemlji
Celi dve milijardi ljudi živita na zemlji. Tako so po najnovejših podatkih izračunali v statističnem zavodu v Haagu. To število je tako ogromno, da si ga moramo malo bliže ogledati in gi ponazoriti, da dobimo vsaj malo pojma o množini človeškega rodu na zemlji. Dve milijardi sta toliko kakor 2000 milijonov ali s samimi številkami izraženo 2.000,000.000 ljudi.
Če primerjamo to število zemskega prebivalstva s prejšnjimi podatki, lahko pridemo do piav zanimivih sklepov o naraščanju števila ljudi na vsem svetu. Še pred dvajsetimi leti, leta 1910., so cenili število človeških glav na zemlji na 1600 milijonov. V teh zadnjih dvajsetih letih se je torej človeštvo razmnožilo za okroglo 400 milijonov
duš ali za četrtino tedanjega števila. Prirastek prebivalstva kake dežele pa tudi vse zemlje lahko primerjamo s prirastkom kapitala, ki je naložen v hranilnici. Če bi bili leta 1910. naložili v hranilnico kapital 1600 milijonov dinarjev in bi se ta do danes pomnožil na dve milijarde, bi moral nesti 1-12 odstotkov letno. Človeštvo torej lahko primerimo s kapitalom, ki je od leta 1910. do danes naložen v hranilnici, kjer se obrestuje po 112 odstotkov. Na videz je to majhna pomnoži-tev, pri kateri pa je vendar število duš naraslo za polnih 400 milijonov.
Če se bo človeštvo tudi nadalje tako množilo, bo naraslo v nadaljnjih 36 letih, torej do leta 1966., na tri milijarde, v približno 145 letih, torej leta 2075., pa na celih deset milijard. Kako bo takrat teh deset milijard živelo, o tem tu nočemo razpravljati.
Najbrž se nam tega prirastka ni treba posebno bati, saj sta današnji dve milijardi ljudi v primeri z velikostjo naše zemlje le malenkost. Površina naše zemlje znaša okroglo 510 milijonov kvadratnih kilometrov. Če omejimo naš račun le na suho zemljo, ki znaša le tretjino vse zemske površine, pride na kvadratni kilometer celine povprečno dvanajst ljudi, kar gotovo ni preveč.
Kako malo je prav za prav dve milijardi ljudi v primeri z vesoljno površino naše zemlje, lahko spoznamo, če si predstavljamo, da bi bilo vse zemsko prebivalstvo zbrano na enem samem prostoru. Ta prostor bi ne bil nič večji kakor je površina kakega evropskega velemesta; tudi bi vse prebivalstvo lahko spravili na Ljubljansko barje med Ljubljano in Krimom; seveda bi moral stati mož pri možu.
Še to naj izračunamo, kolik kubični prostor bi potrebovali ti dve milijardi ljudi, če bi jih naložili drugega vrhu drugega in jih dali v velikanski zaboj. Če računamo, kar je gotovo mnogo, povprečno težo človeka na 100 kilogramov, znaša današnja množina ljudi na zemlji 200 milijard decimetrov ali 200 milijonov kubičnih metrov. To bi zahtevalo zaboj, ki bi bil 600 m visok ter prav toliko dolg in širok. Vsaka naša srednje velika gora presega to količino.
Celotna velikost naše matere zemlje je torej v primeri z dvema milijardama ljudi nekaj ogromnega. To nas lahko navdaja s tolažbo, da bo zemlja dovolj velika tudi takrat, ko narase število človeški glav na tri ali celo na deset milijard. Tudi ne smemo pozabiti, da človeštvo vedno bolj napreduje in da bo znalo najti na zemlji vedno več življenjskih potrebščin, tako da se nam pre-obljudenosti ni treba bati.
Najstrašnejši dogodek u žiuljenju
Bil je neprijazen deževen dan. Dolgočasil sem se, kajti bil sem sam doma. Sedel sem pri oknu in opazoval sosedovega petelina, ki je klavern in moker stal pod kapom naše hiše.
«Pa si presneto neumen, ker si baš pod kapom poiščeš zavetja pred dežjem), sem kritiziral neumno pamet sosedovega petelina, ker drugega dela nisem imel.
Tedaj pa so se odprla vrata in v sobo je moško stopil tuj možak, mogoče prosjak, mogoče popoten modrijan, kdo ve. Bil je premočen, da je vse curljalo od njega in je na tleh mahoma nastalo malo jezerce.
In vendar sem se možaka naravnost razveselil. Dedec mi je menda že na nosu bral., da sem radoveden kakor stara baba. Možak ie brez nadaljnjega položil svojega rojstva kosti na peč, mi prijazno pomežiknil in rekel:
<Le nič ne zamerite, gospod, da sem se spravil sem gor. Ako bom malo pomočil, nič ne de, pred vašo smrtjo se bo že posušilo, le verjemite!)
Možak mi je ugajal, takoj sem spoznal, da ne spada med one, ki slišijo travo rasti. «Sakrabolt, ta dečko bi mi pa utegnil povedati kaj takega, kar bi se dalo poslati stricu uredniku naše ljube ,Domovine'). Tako sem si mislil in možak je
menda že uganil, da spadam k armadi onih, ki prelivajo črnilo v pouk in zabavo ljudstva, kajti rekel je:
«Bom pa kakšno tako storijo povedal, da jo boste dali lahko natisniti. Saj vem, da pišete za časopise, ker imate toliko papirja pri hiši.>
«To pa to!) sem zaklical. «Le ven z besedo, prijatelj popotni. Ampak storije shranite za drugič, raje mi povejte kaj iz svojega življenja.)
iZakaj ne bi povedal! Doživel sem mnogo. Celo v Afriki sem bil. Francoski vojak sem bil ter sem se bojeval proti upornemu Abd el Krimu. No, vam bom pa povedal o najstrašnejšem trenutku svojega življenja.)
cVelja. Pet dinarjev dobite od mene, ako bo zgodba kaj zanimiva!)
Možak se je namuznil in pričel pripovedovati.
«Glejte, prijatelj, izpolnil sem štirideseto leto svojega življenja in vendar še sedaj ne vem, kdo sta bila moja roditelja. Meni ni bilo nikdar dano, da bi me gladila mehka roka ljubeče matere, da bi čuvalo nad menoj skrbno oko očeta. To se vam bo mogoče zdelo neverjetno in vendar je bridka resnica. Nikoli nisem videl obraza svoje matere, ki me je kot nebogljeno dete neke temne noči odložila v gozdu in me neusmiljeno prepustila kruti usodi.
Bilo mi je tedaj komaj par mesecev in čuvala me je božja roka. Vso noč sem ležal v gozdu, a zjutraj me je pobrala stara prosjakinja Katra, katere koča je stala ob robu gozda. Imela je usmiljenje z menoj, z ubogim zapuščenim črvič-kom. Nesla me je v svoj borni stan ter utešila moj glad z mlekom koze, ki je bila edino bogastvo uboge starke, zapuščene, kakor sem bil zapuščen jaz.
Vkljub velikemu pomanjkanju, v katerem je živela, me je starka obdržala pri sebi in skrbela zame po svojih močeh. Niti eden bogatih posestnikov iz bližnje vasi ni bil toliko usmiljen, da bi me odvzel stari revi ter me vzgojil na lastne stroške. Tako sem ostal pri Katri. Pod njeno vzgojo sem rasel, sicer v uboštvu in siromaštvu, vendar sem se krepko razvijal duševno in telesno. Starka me je naučila govoriti in moliti, pisati in citati. Ko sem nekoliko dorasel, sem hodil z njo prosjačit po vaseh. A nihče ni imel zame dobre besede, prijaznega pogleda. Vsi so me zrli z zlim očesom. In tako sem se že v zgodnji mladosti naučil nezaupanja in sovraštva do ljudi.
Živel sem v bedi in pomanjkanju, vendar sem bil srečen. Bil sem pač otrok in nisem vedel, da sem sirota. Staro Katro sem ljubil, kakor da mi je rodna mati, in ko je starka umrla, sem jo objokoval bridko in neutolažljivo. Čutil sem pač, da je prenehalo utripati edino srce, ki me je ljubilo. Bilo mi je takrat dvanajst let.
Prišel sem k tujim ljudem in zdaj se je pričel zame šele pravi trnjevi pot. Ljubil me ni nihče več na svetu, kako tudi, saj me š,e lastna mati ni. Skozi pet let je bilo moje življenje ena sama nepretrgana veriga gorja in trpljenja. Zaničevali so me in tepli in preganjali kakor zver. Mnogokrat sem jokal in prosil smrti.
No, sčasoma je postala moja usoda milejša. Ko sem postal nekoliko starejši, sem sklenil izboljšati si nekoliko svoje nemilo življenje. S sedemnajstimi leti sem pobegnil od svojega gospodarja ter se napotil po svetu. Mnogo sem prehodil in izkusil ter jo slednjič srečno pri-mahal na Dunaj, seveda raztrgan in bos ter brez krajcarja v žepu.
Mlad sem bil in neizkušen, zato so se tamkaj bivajoči Slovenci rade volje zavzeli zame. Dobil sem posel pri nekem slaščičarskem podjetju. Postal sem prodajalec sladoleda. Skozi dve leti sem po dunajskih ulicah prepeljaval svoj rdeče-barvani voziček in tudi svetovna vojna me je zalotila pri tem opravilu.
Med prvimi, ki so bili pozvani pod orožje, sem bil tudi jaz. Bil sem prideljen h konjenici, a na mojo prošnjo so me premestili k slovenskemu 17. pehotnemu polku. Odposlali so nas proti Rusom. Dve leti sem prezebal v sneženih Karpatih. Nisem mogel vzdržati. Pobegnil sem,
a daleč nisem prišel, kajti zajela me je patrulja kozakov.
Tako sem postal ruski ujetnik. Na Ruskem se mi je godilo preklicano dobro. Stanoval sem pri nekem dobrosrčnem kmetu, pri katerem sem dočakal grozo revolucije in konec svetovne vojne. Ko so se razmere nekoliko uredile, sem se preselil v Moskvo in začel trgovati z usnjem. Sreča mi je bila mila in sem si v teku let nabral nekoliko kapitala. A tedaj sem si nakopal na glavo nezaupanje sovjetov. Noč in dan sem bil nadziran od tajnih policijskih organov. Ker se nisem čutil nič kaj varnega, sem pobegnil. Dalje časa sem se skrival, potem sem se napotil v oddaljenejše kraje, kjer sem se potikal okoli kakor deseti brat, dokler se mi ni posrečilo ukrcati se na neko trgovinsko ladjo, ki je biia namenjena na Francosko. Ladja je odrinila in z njo sem se odpeljal tudi jaz.
Brez vsake nezgode sem se pripeljal v Francijo, kjer sem kmalu dobil delo in še dober zaslužek po vrhu. Leto dni sem živel v teb razmerah. Tedaj je v Afriki nastala vstaja, Maročan^ so se uprli zoper francosko nadoblast — pa saj vam je znano, gotovo ste že čitali o tem.
Francoska vlada je nabirala prostovoljce. Javil sem se, bil sprejet in dodeljen tujski legiji. Nekaj mesecev nato sem bil že v Maroku, a par dni nato smo se že streljali z vstaši.
Mnogo je trpela tujska legija, zlasti novincem se je godilo slabo pod vročim afriškim solncem. Dan na dan smo imeli večje in manjše praske s posameznimi tolpami vstašev, katerih divji pogum je bil občudovanja vreden.
"Marsikatero noč smo morali prebiti na prostem, izpostavljeni sovražnemu napadu in drugim nezgodam. In ob neki taki priliki se je dogodil oni najstrašnejši trenutek mojega življenja.
Tisti dan smo hodili in letali od prve zore do poznega mraka. In ko smo se na noč utaborili na robu džungle, smo bili vsi do smrti utrujeni. Zlasti slabši novinci so kar popadali v visoko travo in na mestu pospali.
Jaz sem se vlegel pod samotno stoječo palmo, dokaj stran od tovarišev. Odmolil sem svojo običajno molitev in se pogreznil v neko polzavestno dremavico. Spal nisem, to vem, kajti moja navada ni bila ležati ponoči na prostem. Mahoma sem začutil na svojem telesu nekaj ledeno mrzlega, da me je streslo. Takoj sem se zdramil in tedaj sem določno čutil, da se mojih nog ovija nekakšen mrzel pas, ki se je pomikal vedno višje po stegnih, a noge so mi bile kakor odrevenele. Odprl sem oči da se prepričam, kakšen obroč se oklepa mojih nog. A tedaj me je spreletela smrtna groza, srce mi je zastalo, skoro sem se one; svestil od strahu. Gledal sem smrt. Še danes se čudim, da nisem zblaznel v tistem trenutku, najstrašnejšem trenutku mojega življenja.
Kaj so opazile moje oči, ko sem jih odprl? Ogromna boa, najstrašnejša izmed kač, se je polagoma ovijala mojih nog. Njen mrzli trup se me je oklepal v vedno tesnejših krogih. Otrpnil sem in to je bila moja sreča, kajti pri najmanjšem zgibu bi bil izgubljen. Hotel sem zatisniti oči, a jih nisem mogel, moral sem gledati gnusno glavo kače, ki je mirno, negibno počivala na meni ter se grela ob toploti mojega Jelesa. V mislih sem začel moliti kesanje in se pripravljati na smrt, kajti bil sem prepričan, da me lahko vsak trenutek piči strupeni zob kače.
Pomladitev
v 24 urah
je, kakor sporoča njeno zahvalno p'smo, dosegla ga. dr. A. v Pragi: Deset lončkov Erosicieme, ki sem jih dobila od vas, sera morala prepustiti znancem. Moj obraz je dobra reklama za vašo kremo, kajti kljub svojim 49 letom sem videti lepa in mladostna. Eros-krema odstrani naglo in sigurno vse zajedalce, gube, pege, nosno rdečico, rujave in rumene lise, solnčne pege. Garancija: ali d»nar nazaj, če ni uspeha. Cena 12 Din, 3 lončki 25 Din, 6 lončkov 40 Din. Dr. Nlc. Kemeny, Košice C, poštni predal 12/C 2, Češkoslovaška.
Mogoče bi kdo drugi v mojem primeru ohranil večjo prisotnost duha, a jaz priznam, da sem bil bolj mrtev kakor živ. Hipoma sem začul v bližini nekakšno renčanje, ki je prihajalo vedno bližje. Tik ob moji glavi je nekaj jezno zapuhalo. Kača se je mahoma vzdramila ter dvignila glavo, kar je še povečalo moj strah. Zopet se je oglasilo renčanje in puhanje in tedaj se je začela kača naglo odvijati z mojih nog in lesti višje proti prsom in glavi. Hotel sem skočiti kvišku, a bil sem tako otrpel, da se nisem mogel niti ganiti.
Glava kače se je nahajala že skoro na mojem srcu, ko mi je tedaj skočila na ramo večja, mački enaka žival. Trenutek je obstala, a nato puhajoča skočila proti boi. Tedaj sem spoznal hrabrega napadalca, bil je velik ihnevmon, samec, najstrašnejši sovražnik kač.
Tedaj sem prvič v življenju gledal dvoboj med ihnevmonom in kačo. Boa se je vzpela na" meni za moža visoko ter strašno sikala proti ihnev-monu, ki ji je kazal kremplje in zobe ter renčal kakor pes. Hipoma se je ihnevmon okrenil in skočil na zemljo, kača je smuknila za njim s strelovito urnostjo. Na tleh sta se trenutek preganjala in lovila, a nato sta se zgrabila za življenje in smrt. Nekaj časa se valjata, nato pa ihnevmon odskoči ter se postavi v večji razdalji pred boo. Kača je sikala ter omamljala nasprotnika s svojim zlim očesom, a ihnevmon ji je razdražen kazal svoje ostre zobe in dolge kremplje. Zdajci se znova naskočita. Boj je trajal le par sekund, na kar se je kača vzpela in žvižgovito sikala, nato pa telebnila na tla. Še parkrat se je zvil njen trup, potem pa je obležal nepremično.
Zdaj sem šele videl, da ji je ihnevmon pre-griznil glavo. Hotel sem se dvigniti, toda bil sem tako slaboten, da sem omahnil nazaj. Zmagoviti ihnevmon me ni opazil. Kakor besna mačka je skakal okoli mrtve boe, jo grizel in praskal, kakor bi bila še živa. Šele čez dolgo se je odstranil ter izginil v džunglo. Zdaj sem se dvignil tudi jaz.
Napotil sem se proti taborišču. Omahoval sem kakor pijan in od prestane groze še vedno drgetal kakor šiba na vodi. Tisto noč nisem več za-tisnil očesa.
Sicer sem ostal pri tujski legiji do poraza Abd el Krima in njegovih čet, toda na prostem nisem nikdar več legel k počitku. Ako smo mo-1 rali slučajno zopet prenočevati pod milim nebom, sem navadno splezal na kakšno drevo in počakal svitanja, ne da bi le za trenutek zatisnil oči.
Mnogo nevarnosti sem še doživel, preden se mi je posrečilo vrniti se nazaj v domovino, vendar smatram oni dogodek ob afriški džungli za najstrašnejši trenutek mojega življenja.*
M u 1 j a v s k i.
Pripovedka o sv. Miklavžu
V mestu Miri, kjer je škofoval sv. Miklavž, je bila nekega leta huda lakota. Po vsej deželi je primanjkovalo živeža, katerega ni bilo mogoče dobiti niti za drage denarje. Hoteč v ti hudi stiski nekoliko pomagati bednemu ljudstvu je škof Miklavž sklenil nakupiti ladjo žita ter ga razdeliti med gladujoče. Ukrcal se je na ladjo in se odpeljal v daljno deželo, kjer so imeli bogato letino.
Dospevši v tisto bogato deželo se sv. Miklavž napoti k iinovitemu peku, ki je prodajal kruh.
«Ljubi mož,» nagovori svetnik peka, «ali imaš ti toliko žita, da bi z njim napolnil trup velike ladje?«
«Imam ga», je odgovoril dobrosrčni pek.
JH& PODGANE.
bTP^^^P	Kakor uči uradna statistika, po-
žre 50 podgan ali 500.miši prav toliko, kakor 4 močni vprežni konji. Razen tega pa zanalajo te nadležne živali klice bolezni v vaSe stanovanje. Smrt podgan — uničevalec v masah ugonobi v treh urah vse podgane in miši z zalego vred, a je pri tem neškodljiv ljudem in domačim živalim. »78 poginulih podgan sem na$el; pošljite ml Se 16 doz za tri »osede",oi«e 0„ veleoosestnik. 100»/„no jamstvo, sicer denar nazaj. Cena 12 Din, 3 doze 24 Din. Dr. Nlc. Kemeny, Košlce, A., poStnl predal 12/A1, ČehoslovaSka-
«0 blagi mož,« je zaprosil svetnik, «prodaj to žito meni, da ga darujem gladujočim v naši deželi!«
Dobri pek je bil ginjen. Svečano obljubi, da bo napolnil ladjo s žitom ter ga brezplačno poslal stradujočim v mesto Miri.
«Ker pa jaz ne morem čakati tako dolgo, da se ladja napolni,« je rekel sv. Miklavž, «hočem kupiti od tebe vse, kar imaš pečenega, da hitro ponesem gladujočim otrokom. Odrasli ljudje bodo že še potrpeli nekaj dni, da se pripelje žito, toda deca ne more čakati tako dolgo.«
Pek je hitro s pecivom napolnil dva koša. Škof si je koša oprtal na hrbet in se vrnil na ladjo, ki ga je odpeljala nazaj v mesto Miri.
Tam je svetnik sklical otroke skupaj ter jim pričel deliti hlebčke in kolačke.
V spomin tega dogodka otroci še dandanes nastavljajo sv. Miklavžu. Marsikateri otrok se je že prepričal, kako je sveti Miklavž radodaren napram deci.
Zgodba o ujetnici Emiliji
Bilo je v času, ko so prihajali krvoločni Turki ropat in požigat v našo kranjsko zemljo. Tako so neko leto pridirjali v našo deželo in napadli rebrski grad. Hrabri bojevniki so se z nadčloveškimi močmi branili več dni, a naposled so omagali in Turki so udrli v grad. Pobrali so v gradu vse dragocenosti in odvedii s seboj tudi še vse žive prebivalce. Med ujetniki je bila tudi grajska hči Emilija. Pa tudi mladi grajski vrtnar Blaže, sin kmeta Pečaverja, dober prijatelj grajske hčere, ki se je bila zaljubila vanj, je bil med njimi.
Ko so ju ugrabili krvoločni Turki, je dejal Blaže Emilji: «Bodi potolažena, saj greva skupaj! Vse bom storil, da te rešim!«
Turki so ujetnike po več tednih dovedli v Bosno, v starodavno mesto Banjaluko. Turški paša je odvedel brhko Emilijo v svoj harem, a Blaže je postal vrtnar v lepih pašovih vrtovih.
Ujetnik Blaže je dolgo iskal prilike, da bi se sestal z Emilijo. To se mu je šele posrečilo po več tednih in tako je Blaže zvedel od nje, da jo paša želi imeti za ženo, a ona stalno odlaša svojo odločitev ter mu je že dala pol obljube, samo da ga ne bi razburjala. I Pretkani Blaže se je počasi paši zelo priljubil; bil-je čisto prost ter se je smel sprehajati, koder se je hotel. Tako se je znova neki večer razgo-varjal Blaže s svojo ljubljenko. Domenila sta se končno, da bo Blaže preskrbel obleko in orožje za obadva, da bosta pobegnila in se podala na daljno pot proti domovini.
Neko jutro v zgodnji pomladi sta utekla Emilija in Blaže, obadva oblečena v moški turški obleki. Dosti sta prestala, preden sta prišla iz globoke Turčije na hrvatsko plat in od tam po mnogih težavah v našo deželo kranjsko.
Prav na velikonočne praznike sta priromala utrujena in zaprašena na dom Emilijinega strica, Podmiljskega graščaka, ki je od začudenja kar onemel, da se jima je drzni pobeg posrečil.
2e v tistem letu so na rebrskih grajskih razvalinah sezidali nov grad, v katerega sta se naselila kot mož in žena Emilija ter njen rešitelj Blaže.
Oba sta bila napram tlacanom prav dobrega srca in spomin na njuno dobrosrčnost še dandanes živi. Še sedaj pripoveduje kak sivolasi ded zgodbo o ujetnici Emiliji in njenem možu Blažku.	AntonStražar.
Listnica uredništva
Škocijan pri Turjaku. Proti paragrafom!
Frankolovo. Dotičnik, ki je napisal tisto zgodbo, še ni bil v Vašem kraju in o Vas še nikdar ni nič slišal. Kaj naj torej prekliče? Ali morda to, da se junak njegove povestice slučajno tako piše kakor Vi?
Mokronog. Za male zadeve ni honorarja.
Radoslavci. Šmarnica je strupena zaradi svojega metilnega alkohola. Ta alkohol je tako hud strup, da človek, ki ga zipije čistega le eno desetinko litra, umrje takoj ali pa oslepi. Lastnost šmarnice je prav zaradi njenega metilnega
alkohola ta, da vsaka njena žrtev podivja. Šmarničarji sploh radi zbole na jetrih in živcih ter končno podležejo tem boleznim. Boj proti šmarnici torej ni prazna marnja.
ZANIMIVOSTI
X Vzbujanje mrličev v Tibetu. Azija je dežela čudežev. Zlasti Tibet, kamor pride raziskovalec le težko zaradi sovraštva domačinov, je s svojimi svetišči, čarovniki in svečeniki še vedno dežela skrivnosti. Neka Francozinja, ki je bivala med Tibetanci, pripoveduje o čudnem obredu s truplom, ki vstane od mrtvih. Dotičnega, ki opravi ta obred, zapro samega s truplom v temno celico. Mrliča naj bi oživel s tem, da leže nanj, pritisne svoje ustnice na njegove in ponavlja neprestano neki čarovniški rek. Čez nekaj časa se začne mrlič premikati, hoče vstati in zbežati. Čarovnik ga mora tedaj krepko zgrabiti okrog pasu in pritegniti nase. Mrlič se vedno bolj zvija, poskakuje in hoče pahniti čarodeja od sebe, ta pa skače z njim in pritiska svoje ustnice na njegove. Slednjič se pojavi konec mrličevega jezika med ustnicami. To je kritičen trenutek. Čarovnik mora mrliču odgrizniti jezik. Čim se mu to posreči, se truplo zgrudi na tla in obleži nepremično. Mrličev jezik pa čarovnik posuši in dobi v njem močno čarovniško sredstvo.
X Plesalka roparjeva ljubica. Lepa plesalka Hara Pasaka je bila po rodu iz bogate japonske rodbine. Bila je sicer dobro vzgojena, študirala je na visoki šoli in postala je zdravnica, toda nekega dne je nepričakovano pobegnila od doma in postala ljubica bivšega plesalca v baru, ki jo je skrivaj učil modernih plesov. Ta je postal solastnik bara v Tokiu in jo je hotel zaposliti v njem kot plesalko. Toda mlada lepotica, katere se je njen ljubimec naveličal, ni hotela o tem ničesar slišati, in nekega dne je nezvestega Ijub-čka zastrupila. Potem je vstopila v bar kot plesalka in si izbrala za tovariša možaka, katerega je policija že dolgo iskala, ker je bil poglavar razbojniške tolpe, ki je ugrabila mnogo otrok bogatih roditeljev in zahtevala zanje visoko odkupnino. Hara ni postala samo ljubica roparskega poglavarja, temveč je tudi vohunila zanj in mu lovila žrtve. V baru je žrtve opazovala, jih vodila v razne hotele, potem pa izročala razbojnikom. Policija je pa razbojniško gnezdo kmalu odkrila in ko so detektivi vdrli v lokal, so ptiči odleteli, ostala je samo lepa plesalka. Bila je aretirana in izgovarjala se je, da so jo razbojniki ugrabili in odvlekli v svoj brlog. Policija ji pa ni hotela verjeti in slednjič je priznala, da je iz ugledne rodbine. Prosila je vplivne prijatelje, naj ji pomagajo. Tako se ji je posrečilo prepričati oblastva, da je bila res ugrabljena. Izpustili so jo, toda ostala je pod policijskim nadzorstvom. Hara je pridno zahajala v odlične rodbine v Tokiu, policija je pa kmalu ugotovila, da se sestaja sleherni dan v zakotni ulici z nekim beračem, katerega so detektivi aretirali. Izkazalo se je, da se je skrival pod beraško haljo poglavar razbojniške tolpe. Detektiv se je brž preoblekel v njegovo obleko in čakal, da pride Hara. Ko je prišla, je takoj zahtevala denar in očitala ljub-čku, da je zadnje čase preveč oprezen. Detektiv je odložil masko in napovedal presenečeni lepotici aretacijo. Pred sodišče pa Hara ni prišla, kajti med potjo na policijo je zaužila strup iu umrla.
X Čudni varuhi javne varnosti. Tudi Egipt hoče dohiteti v napredku evropske narode in dokazati Angležem, da zna živeti brez njih. Med drugimi preuredbami v Egiptu je na dnevnem redu tudi preureditev policije. Poleg moške hočejo uvesti tudi žensko policijo, ne vedo pa, kakšne ženske bi bile pripravnejše za policijsko službo. Listi so nedavno stavili na svoje čitatelje zadevno vprašanje in dobili so odgovore, ki si popolnoma nasprotujejo. Nekateri pravijo, da bi morale biti v policijski službi samo lepe ženske, ker bi se vsi moški sramovali stati pred njimi kot zločinci in tak j bi število zločinov močno padlo.
Drugi pa menijo, da bi morale služiti pri policiji najgrše ženske, kajti pred lepimi bi nihče ne imel primerne spoštljivosti. Oblastva si niso znala pomagati iz zadrege. Ce bi se bila odločila za lepe ženske, bi bile ogorčene grde; če bi pa sprejela v policijsko službo grde, bi se zamerila lepim. Najbrž žensk sploh ne bodo sprejemali v policijsko službo, temveč si bodo pomagali z evnuhi, češ, da lahko samo evnuhi brez vsake obzirnosti postopajo z moškimi in ženskimi zločinci.
ZA SMEH IN KRA TEK ČAS
Zvi tež.
Živel je župnik-šaljivec, ki je nekoč pripravil pojedino, na katero je povabil vse domače veljake. Kuharici je ukazal speči na ražnju prašička in postaviti celega na mizo.
Povabljenci so se veseli odzvali župnikovemu vabilu, posedli okrog mize in čakali, kaj bo.
Župnik je vsakemu posebe podal desnico, nakar je otvoril pojedino z naslednjimi besedami:
«Prijatelji, povabil sem vas, da se prijateljsko porazgovorimo. Pog stil vrs bom s prašičkom, pečenim na ražnju. Preden pa začnemo jesti, mora vsak povabljenec doprinesti majhno žrtev. Povedati mora kak dogodek, ki naj bo v nekakem s^adu s tem, kaj bo odrezal od prašička.*
Gostje so se spogledali in začeli zbirati misli, kako bi župnika zadovoljili. Prvi se je oglasil poštar in začel:
«Ko je Kristusa z učenci napadla judovska drhal, tedaj je Peter dvignil meč ter odsekal hlapcu velikega duhovna levo uho.»
Ko je to izrekel, je odrezal od prašička uho ter se pričel gostiti.
«Nekje v svetem pismu je zapisano: ,Kdor ni z malim zadovoljen, ni velikega vreden',> je povedal učitelj, izdrl prašičku rep ter ga položil na krožnik.
Zdaj je prišla vrsta na dacarja. Ta je bil med vsemi najbolj navihan. Zadovoljno si je pogladil brado ter povedal zgodbo o Lazarju, ki so ga zavili v rjuhe in položili v grob.
Po teh besedah je dacar prijel za ogle namiznega prta, zavil prašička, ga vrgel čez ramo ter jadrno zbežal skozi vrata.
Deževalo je v vino.
Gost: «Vaša kislica je od samega vraga!»
Gostilničar: «Oprostite, zaradi neprestanega deževja je letošnje vino sploh slabše!»
Gost: «No, v vaše vino je moralo še posebno močno deževati.«
Slavkova modrost.
Mali Slavko je med poukom vedno nemiren in poreden. Končna se učiteljica naveliča njegove neubogljivosti, pa mu reče: «Samo osem dni bi hotela biti tvoja mati!»
Slavko nekaj časa tiho sedi, nato pa pravi: «Bom enkrat o tem govoril z očetom. Morda se bo dalo kaj napraviti...»
Izbira neveste.
Stara tetica Emilija si je nadela nalogo, da preskrbi nečaku Branku primerno nevesto. Ko jo je izbrala, je uredila tako, da bi jo nečak videl, ne da bi bodoča nevesta o tem kaj vedela.
Branko (po ogledu): «Čuj, tetica, ta ženska ima vendar eno nogo krajšo od druge.
Teta: «Nikakor ne, dragi Branko, nego samo takrat, kadar hodi...»
Zadnja volja.
Ženin: «Hočem, da se bo vršila poroka v frančiškanski cerkvi, hočem, da bo slovesno kosilo v .Zvezdi', hočem, da se k poroki povabijo le najbližji sorodniki, hočem odpotovati po poroki zjutraj ob šesti uri, hočem...»
Bodoča tašča (ga prekine): «Strašno mnogo zahtev imate, gospod.«
Nevesta (bolj potihoma materi): «Kar pusti mu še danes njegov ,hočem', saj je to njegova zadnja volja...»
Pretkani mešetar.
i
Kapetan: «Vi imate konja, ki pred strelom ne zbezlja.»
Mešetar: «Da, gospod kapetan.»
Kapetan: »Koliko stane?»
Mešetar: «Pet tisoč dinarjev.*	,
Kapetan in mešetar sta sklenila kupčijo«; Naslednjega dne so bile vojaške vežbe in čint je zadonel prvi strel, je konj poskočil in s kape** tanom vred zbezljal.	j
Kapetan, ves razburjen, se je podal k meše« tarju in ga krepko ozmerjal.	>j
Mešetar je mirno odgovoril: «Dejal sem vami razločno, gospod kapetan, da konj pred strelomi ne zbezlja. Glede tega, kaj napravi konj pqj strelu, pa se midva nisva dogovorila ...»
Ni res.
Mati: «Daleč si zabredla, hčerka. Sinoči soli te videli v družbi z onim ničvrednežem Mirkom.»
Hčerka: «Ni res! Saj je bila takšna tema, da' naju ni jnogel opaziti nihče.»
Paglavec.
Gospodar: «Salamenski paglavec, ali si ml že očistil čevlje?«
Dečko: «Takoj! Sem že pri drugem čevlju.«
Gospodar: «Kje imaš pa prvega?«
Dečko: «Prvi bo prišel šele na vrsto, ko bo drugi gotov...» •
Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 7 Din. Zenltnl oglasi, dopisovanja to trgovski oglasi vsaka besed* 1 Din. Za pošiljanje ponudb ln dajanje naslovov Se posebe) 2 Din. Znesek je priložiti naročilo. Oglasni oddelek »DOMOVINE.. Ljubljana. Prešernova ulica št 4.	Telefon št 3492.
AV1NAL
odvadi alkoholika pi ančevcnja, ne da bi vedel za to. Stane 220 Din. Pošilja: Josip Lindič, Ljubljana,
Komenskega 17	213
LJUBLJANA, Mestni trg 15
NA MALO
Ustanovljeno 1839
NA VELIKO
52	Telefon 2282
Riblo moko 253
za rejo prašičev in govedine kupite najceneje pri tvrdki A. VOLK, Ljubljana, Resljeva cesta štev. 24.
Pozor na »Kalefluid"!
Nervoznost, splošna oslabelost, predčasna uvene-Josf, bolezni organov za prebavo, dihanje, krvotok i. dr. ugo nabija jo organizem onih, ki jim je kri oneči-ščena s strupi narušene razni ene materije (kakor s sečno kislino, urati. oksolati in dr.). Da se obvarujete teh bolezni in zaradi njih zdravljenja je potrebno, da očistite kri od časa do časa od gori imenovanih otro-vov s poznanim čistilcem in tako rekoč pomlajeval-cem — s *Kalefluidom» D. Kalenieenka. Po dovišenem kurzu zdravljenja ponehajo bolezni, slabosti, delovna nesposobnost in prejšnji bolnik zopet uživa vse lepote življenja svojih mladih let.
Brezplačno razpošiljamo novo metodo »Pomlajevanja in zdravljenja bolezni«.
Obrnite se na naslov: Beograd, Kralja Milana ulica br. 58. Miloš Markovič.
Mizarskega pomočnika,
sposobnega 7.a vsakovrstna domača dela, sprejme takoj Stalno mizar Danko Rajko, Rajhenburg. 274
Kolarskega vajenca iščem.
Prednost imajo vajenci z nekaj znanja v kolarskem obrtu. Ponudbe na naslov:	270
Andrej Osterc, Veržej, pošta Križevci pri Ljutomeru.
Čudežni balzam.
Iskreno se zahvaljujem za Vaš čudežni Radio-Bal-zam, s katerim sem odpravil 11 let stare kurje oči in bradayice. Vaše dobro sredstvo bom priporočal'tudi vsem svojim prijateljem. S spoštovanjem Ivan Vidovič, posestnik in lovec, Slatina št. 36. Rešite se tudi Vi kurjih očes, bradavic, trde kože itd.! Lonček po 10 Din proti vnaprejšnjemu plačilu ali po 18 Din po pov/.etju pošlje	271
R. Cotič, Ljubljana, VIL, Kamniška ulica št. 10 a. Za vsak lonček se jamči.
Železnato vino
lekarnarja drja. G. Piccolija v Ljubljani krepča oslabele, inalokrvne, odrasle in otroke.	93
Pozor, brezposelni krojači in brezposelne šivilje!
Prostih je več mest. Pojasnila daje 278 Krojno učilišče, Ljubljana, Stari trg št. 19.
Rezervno avtomobilno kolo
se je izgubilo na cesti Vjansko-MengeJ-Kraiij. Najditelj, ki dobi primerno nagrado, naj javi svoj naslov upravi »Domovine«.	273
Lončarsko delavnico
s stanovanjem oddam v najem. Ponudbe naj se pošiljajo trgovini Antona Zorčiča, Kapele-Dobova. 272
Mlad inteligenten fant
v tujini ob morskem mestu Antwerpnu v Belgiji se želi seznaniti s slovensko mladenko zaradi ženitve. Gospo-dična^ ki ima voljo in veselje, v tujem mestu skupno z njim (imetnikom manjše restavracije ob morski obali) deliti srečo, naj blagovoli zahtevati naslov od uprave »Domovine«.	277
Kovači!
Najboljši trdi In mehki koks in kovaški premog Vam nudi družba »Ilirija«, Ljubljana, Dunajska cesta št 46, telefon žt. 2820, ?	<»
Krojači, šivilje, nešivilje,
ki nimate časa v sezoni, se poslužite sedaj ugodna prilike, ki Vam jo nudi Krojno učilišče, Ljubljana, Stari trg št. 19, s tem, da priredi dne 1. julija specialni
prikrojevalni tečaj, krojenja, modeliranja. Poučevali se bodo kroji za prihodnjo sezono, brez katerih Vam ne bo mogoče izdelovati moderne garderobe. Honorar znatno znižan. Rekomandaeija služb. 279
Starejši absolviran gospodarski nameščenec \
išče zaradi ženitve znanstva s samostojno gospodično ali vdovo srednjih let, plemenitega značaja — po možnosti s posestvom ali primernim kapitalom. Stroga taj-| nost obojestranska častna zadeva. Le resni dopisi s polnim naslovom naj se pošiljajo pod: «Sorodna duša« na upravo tega lista.	280«
Vajenca za kovaški obrt,
pridnega in poštenega, sprejmem takoj. Franc Verzel, kovaški mojster, Štrasenhof št. 31,
pošta Zgornja Sveta Kungota.	275
Za knjige išče zastopnike povsod Josip Lindič, LjubV Ijana, Komenskega ulica št. 17.' Za odgovor pošljite 2 Din v znamkah.	86
Za Nikoprost išče zastopnike povsod Josip Lindič, Ljubljana, Komenskega ulica št. 17. Za odgovor pošljite 2 Din v znamkah.	86 Za sredstvo za pokonča vanje ščurkov, miši in podgan išče zastopnike povsod Josip Lindič, Ljubljana, Ko^ menskega ulica št. 17. Za odgovor pošljite 2 Din v znamkah. 86 Za žive slike išče zastopnike povsod Josip Lindi5, Ljubljana, Komenskega ulica št. 17. Za odgovor pošljite 2 Din v znamkah. 86 Za tidevalnike išče zastopnike povsod Josip Lindič,' Ljubljana, Komenskega ulica št. 17. Za odgovor pošljite' 2 Din v znamkah. 86 Za razne predmete išče zastopnike povsod Josip Liix dič, Ljubljana, Komenskega ulica št. 17. Za odgovor pošljite 2 Din v znamkah.t 8Q
Dnevno 200, 300 dinarjev in še vež 'j
lahko zaslužite z delom v Vašem domačem okraju. Znamko za odgovor. <T e h h a* družba, Ljubljana, Mestni trg 25/1.	167
Želodčno tinkturo preizkušeno, proti zaprtju in drugim težkočam želodca, priporoča dr. G. Piccoli, lekarnar v Ljubljani. , 93 Oblastveno koncesioniramr
Zahtevajte cenik gratis in franko.
BIRMANSKA DARILA
H. SUTTNER, Ljubljana 5
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici.
Zahtevajte cenik gratis in franko.
Birmanske ure za deike od Oin 44*— naprej.
Birmanske zapetne ure, srebrna od Din 152-— naprej. Birmanske zapestne ure, 14 Karat zlata, od Din 296 — naprej.
SREBRNE VRATNE VERIŽICE (Colliers) od Din 20-- naprej. 2LATNE VRATNE VERIŽICE (Colliers) od Oin 85«— naprej.
I	Prirodno ortopedično mehanično
LEČENJE KILE
Brez operacije! Brez bolečin! Brez motenja poklica!
po nemškem državnem patentu št. 483.091 po nemškem državnem patentu št. 490.841 po avstrijskem državnem patentu št. 115.037.
Nastanitve;
CELOVEC (Klagenfurt), Hotel Janaeh, Bahnhof-strasse 5, v četrtek, 26. junija, od 8. do 14. ure. BELJAK (Villaeh), gostilna Lamm, Kari Fischer,
v petek, 27. junija, od 8. do 14. ure. SPIELFELD, gostilna Koschl, v soboto, 21. junija, od 8. do 14. ure.
Po operaciji zopet pojavljajoče se kile ozdravljene po mojih patentih. Potrdilo:
Svojo že 3 do 4 leta staro kilo sem dal operirati v mesecu januarju 1929, pa sem moral konstatirati, da ee je po 5 mesecih zopet pojavila. Uporabil sem patente tvrdke Worner in morem danes po štirimesečni uporabi potrditi, da sem kilo popolnoma ozdravil.
Tekom tega časa sem mogel neovirano opravljati svoj vsakdanji posel, ne da bi imel pri tem kakšne bolečine ali sicer kake težave.
M i 11 s t a d t a m S e e, 13. aprila 1930.
Gottlieb S . . . .
Zahtevajte pojasnjujočo ilustrirano brošuro s potr-ddilo nad 2500 ozdravljenih na kili trpečih proti dvojni poštnini za odgovor.
Sklicujem se izrečno na svoja najnovejša patenta — manjvredne ponaredbe zavračajte!
Prvo in najstarejše specialno podjetje!
CARL LUDWIG WORNER, Miinchen 2, SW 4, (Barern), Schwanthalerstrasse 36.
Centrala za Avstrijo: Salzburg, Josef-Mayburg>er-Kai 2a
Ako se nalezem nahoda
»11 tnfluence, kaSlja ar^pavosti, brenčanja t aae#ib itd., tedaj takoj vzamem ta noeljaajle, grgranje ter za obkladke Fel- j lerjev prijetno diše- s čl »Elsafluid«. To " pomaga hitiro in za- J nesljivo! Nekoliko s kapljic na sladkorju odpravi takoj kr5e ta slabost v Želod-cu. Pri revmatizmu, gihtu In oteklinah vsake vrste mi vedno pomaga drgnjenje in pranje z Elsafluidoml
Delajte tudi Vi tako — pomagalo bo tudi Vam!
Fellerjev Eteaflnid, to te 33 let iti«) na. rodno ered«tvo in kosmotikum stane t lekarnah in vweh podobnih trgovinah: poizl.usna «tekl<enič'i«a 6 Din, dvojna stefclcoica » Dto, epecijalna steklenica » Din. Po poŠti uajmani M 62 Din pr!:
EUGEN V. FELLER, lekarnar Stubica Donja Elsatrg 360

MEINEL i HEROLD.Maribor
110 - SRhMOfONI ■ M}
104-B.
Kovači!
Najcenejši koks 100 kg . . . Din 85*-
Pri večjem naročilu popust! LJUBLJANSKA MESTNA PLINARNA.
Kla nonoio se 0^'e^ete> ako kupujete gotove moške Rd uClIujC in deške obleke domačega izdelka pri
JOSIP OLUP
LJUBLJANA, Stari trg 2
ki ima v zalogi tudi sukno in hlačevino iz svetovnoznanih deiklh tovarn ter vsakovrstne pletenine, jumperje, jopice in perilo.	80
Pplma gonilna jepmena
in vse mlinsko-tehnične potrebščine redno v zalogi pri tvrdki
C4DEZ & »RtAR. Ljubljana, Kolodvorska ulica 35
DVOKOLESA — teža od 7 kg naprej
najlažjega in najmodernejšega 'i. a najboljših sve* tovmh tovarn. Otroški vo-iički od najpteprostejfega do najfinejšega mode a. Izdeluje se tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, moiorji, pnevmatika, posamezni deli. Velika izbira, najnižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki, franko.
.TRIBUNA" F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana, Karlovška cesta Stev. 4.
Zahtevajte Brezplačni CENIK
14 dni na poskušnjo, ako ne ugaja se vrne denar
Elegantna
plitka, dobra in cenena ura
-»Din 99'-
3letno jamstvo. Enaka ura v boljii izdelavi
Din 120-
5letno jamstvo. 14J
Razpošilja se le proti povzetju
Pravkar sem dobil iz
Amerike originalne ,Deering'
225
kosilnic
obračalnike za seno, grabile, žetvene priprave in vse nadomestne dele!
Oglejte si tudi mojo veliko zalogo večkrat odlikovanih poljedelskih strojev vseh vrst in razne 2e!eznine v Ljubljani na Gosposvetski cesti St. 1
Stupica Franc