PREMALO VEMO
O podružnični šoli Dolsko
Podružnična šola Dolsko je s svojimi štirimi oddelki od 1. do 4. ra-zreda, oddelkom jutranjega varstva in dvema oddelkoma podaljša-nega bivanja ena večjih tovrstnih šol ne samo v naši občini, marveč tudi na območju vseh drugih Ijubljanskih občin. Steje prek sto otrok, toč-neje 102. Obiskujejo jo učenci šolskega okoliša Dolsko, nekaj pa tudi iz sosednjih občin Litija (učenci iz Ribč) in Domžale (učenci iz Sp. Prekra) zaradi možnosti vključitve v jufranje varstvo in podaljšano bi-vanje, pa tudi zato, ker se njihovi starši vozijo na delo v Ljubljano. Nekaj učencev se vozi v šolo s šolskim avtobusom, nekateri z rednim avtnhnsnm nli i rira7inekimi voTili — voziio iih starši. Učence z Laz tudi šofer je njihov. Zaradi porušenega mostu čez Savo traja ta prevoz že tretje šolsko leto in nam povzroča nemalo težav, ker se ali pokvari kombi ali pa je voznik vezan na obveznosti pri matični šoli v Dolu. Tako učenci z Laz nekajkrat niso mogli priti v šolo. Tudi zamujali so pouk, seveda ne po svoji krivdi, in domov se niso vračaJi vedno ob isti uri. Ti učenci niso mogli obiskovati dopolnilnega pouka in interesnih dejavnosti ter se udeleževati prireditev v popoldanskem času, zaradi česar so bili močno prikrajšani. Krajani Laz upravičeno negodujejo, saj so zaradi porušenega mostu praktično odrezani od matičnega kraja. Za svoje otroke pa so v nenehnem strahu, ker so mnogo bolj iz-postavljeni prometnim nevarnostim, kajti vsak dan opravijo s šolskim kombijem 40 km poti. Most čez Savo seve gradijo in močno si želimo, da bi bil do jeseni dokončan, s čimer bi bil ta problem odpravljen.
Vzgojno-izobraževalno delo na šoli je potekalo po načrtu. Uresničili smo večji del nalog letnega delovnega načrta. Učni uspeh je 99,2% in z njim še nismo povsem zadovoljni. Želeli
bi, da bi prav vsi učenci uspešno končali osnovno šolo. Zal se med takšnim številom učencev, kot jih imamo pri nas, najdejo tudi taki, ki jim tudi s posebnimi obli-kami dela ne moremo pomagati
k napredovanju v višji razred. Šola se s svojim programom uspešno vključuje v družbeno okolje, katerega pa ta dopol-njuje z različnimi oblikami sode-lovanja. Rezultat tega je poleg vsebinskega tudi materialno »bogatenje« šole. Vlanskem šol-skem letu smo z neposredno »svobodno menjavo«  pridobili
ld SlCVllHČl   3V*   HVKUllKV   |^u . v----.
Tako nam je npr. KS Dolsko na-bavila hišni računalnik spectrum 48-K, društvo Partizan nam do-kupuje drobno telovadno oro-dje, DPM Dolsko je plačalo av-tobusni prevoz za poučno ek-skurzijo po Dolenjski, DO Indos, s katero že dolga leta tesno sodelujemo, pa bo izdelala igrala za otroško igrišče ter po-stavila nekaj klopi. Dobro sode-lujemo s KO ZZB NOV, ZRVS, gasilskim društvom in drugimi. Učenci skrbijo za čisto okolje in zbirajo odpadne surovine. Nekaj sredstev zberemo tudi z raznaša-njem glasila Naša skupnost.
Starši imajo lep odnos do šole. Učenci se v šoli dobro počutijo in se tudi v pepoldanskih urah radi zadržujejo v njeni bližini. Niti povečani stroški za šolsko pre-hrano niso odvrnili interesentov za podaljšano bivanje in je vanj vključenih prek 50 % vseh učen-cev na šoli.
Da bi zagotovili večjo pro-metno varnost otrok med šol-skimi počitnicami, smo v šolo povabili miličnika s postaje mi-Iice v Pol ju, ki sta učence poučil a, kako naj se vedejo v prometu, da se bodo jeseni čili in zdravi vrnili v šolske klopi.
NEŽKA ČAD