List 10 t ; » ..' - ö:. • i r. i if ♦ , s t * . •i •V , Tečaj LX i po Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin., pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 50 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje npravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin. > za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". LJubljani 7. marcija 19 2. Politični oddelek Glasovanje o dispozicijskem fondu. kuje od vladne politike na Štajerskem in na Primorskem; v tem ko je v teh dveh deželah vseskoz Slovencem neprijazna, je v mestih na Kranjskem še dosti objektivna. Ta okolnost je naprednim poslancem omogočila, začeti tako taktiko, da zamo- Jugoslovanska delegacija je v državnem zboru razcepljena na troje klubov. Kdo je tega kriv, pač reio vzlic izoliranju vender kaj doseči ne da bi ni treba iz nova pogrevati, saj še vsakomur v spominu, da so napredni poslanci bili pripravljeni i vstopiti v skupen klub in ko se ta ni mogel ustanoviti, da so vstopili v hrvatsko-sloven ski klub, pa so bili iz njega vun vrženi. Tudi je še vsakomur znano, da so napredni poslanci bili na ta način izolirani v izrečno priznani namen, da bi ne imeli nikake zaslombe in bi ne mogli ničesar doseči. Ta položaj, v kateri so bili potisnjeni napredni poslanci vsled spletk slovanskega središča in hrvatsko- skupne narodne koristi količkaj oškodovali. Ako bi imela jugoslovanska delegacija skupen klub, ki bi z združenimi močmi se zavzemal tudi za opravičene interese kranjskih mest, potem ni dvoma, da bi tudi napredni poslanci v korist izvenkranjskim Slovencem šli makar tudi v najostrejšo opozicijo, v sedanjih razmerah pa, ko so izolirani, pa ne morejo drugače postopati, kakor da skušajo od vladne dobrohotnosti kaj doseči, ker vsled posto- slovenskega kluba, je bil gotovo jako neugoden za panja druzih poslancev niso v stanu, vlado k čemur-koli prisiliti. Napredni poslanci so s tega stališča uravnali napredne poslance pa tudi za tiste skupne interese, glede katerih mej vsemi tremi jugoslovanskimi sku- sv°j° taktiko. Razume se samo po sebi, da pinami ni nasprotja. Napredni poslanci so bili pri siljeni, da svoje postopanje uravnajo tako, da zamorejo sodelovati pri obrambi skupnih narodnih in gospodarskih interesov, da pa ob jednem zamorejo bodo v vseh skupnih zadevah glasovali z obema drugima kluboma, tudi so pripravljeni podpisati vsak pameten predlog, vsako opravičeno interpelacijo v drugem pa hodijo po svojih potih, volilcem. tudi zastopati koristi svojih volilcev, katere koristi k*kor ved<> in znajo, da najbolje koristijo svojim so drugi jugoslovanski poslanci hoteli oškodovati. To je namreč očitno in je bilo direktno priznano, da se Glede proračuna so slovenski napredni poslanci je z izoliranjem naprednih poslancev hotelo oško- sklenili, da se vpišejo mej pro-govornike, da bodo dovati njih volilce; da so bili napredni poslanci glasovali za prehod v specijalno debato in tudi za izolirani v namen, da bi za njihove volilce ne dispozicijski fond. To glasovanje je samo teoretičnega mogli ničesar doseči, dasi se nahaja Ljubljana v naj- pomena. Ako bi bili vsi jugoslovanski poslanci zdru- napredne ženi v jednem klubu in bi bili glasovali proti vladi, bi to sicer ne imelo efektivnega uspeha, a bilo bi vsaj moraličnega pomena, v danih razmerah, ko so hujši gospodarski stiski. Iz tega mučnega položaja je rešila poslance ta okolnost, da s stališča svojih volilcev in njihovih interesov nimajo vzroka, napredni poslanci prisiljeni računati z vladno dobro-nastopiti proti vladi tako opozicijalno, kakor štajerski hotnostjo, pa so šli svojo pot in so opustili demon-in primorski poslanci. Vladna politika v mestih stracijo, katera bi njim kot izoliranim nakopala samo na Kranjskem se namreč bistveno razli- nasprotstvo. Zamogli pa so glasovati tako, ker ostala NOVICE Letnik LX. dva jugoslovanska kluba sploh nimata jasnega sta vojaštvo. Nekaj oseb je bilo ubitih in ranjenih. Dijakov je lišča, nego glasujeta danes za vlado in jutri proti bil° izključenih nad 600. vladi, in ker naposled s svojega stališča, s stališča interesov kranjskih mest in trgov nimajo vzroka, delati vladi brezobzirno opozicijo. Iz glasovanja naprednih poslancev za dispozi- Albanija. V zadnjem času je postal položaj v Alba- niji jako resen. Prebivalstvo se punta in vzlic temu, da je cijski zaklad turška vlada poslala obilo vojaštva na lice mesta, ne more napraviti miru. Zgodilo se je tudi že več političnih umorov, kar je seveda strasti le še bolj razvnelo. Ti nemiri so prav črn čigar dovolitev bi, mimogrede ome- oblak na političnem obnebju na Balkanu in se izcimijo iz njeno, le tedaj bil izrečen izraz zaupanja, ako bi imeli njih v se parlamentarično ministrstvo se je hotelo z dveh lahke dogodbe, Bolgarska. ne bodo samo lokalnega pomena. stranij kovati politični kapital. Posrečilo se to pač ni, kakor kaže reteriranje „Slovenca", ako pa izven-kranjski Slovenci menijo, da je potrebno energično povdarjanje opozicij o nalnega stališča, potem naj primejo svoje poslance, ker ti so krivi, da je to postalo nemogoče. Minolo nedeljo so se vršile volitve v sobranje. Od 189 poslancev, kolikor jih šteje ta zastop, pripada 101 vladni stranki, 30 jih pripada narodni bolgarsko stranki Stojlova, 8 je Stambulovcev, 10 Karavelovcev, 7 demo- kratov, 10 agrarcev, liberalcev, somišljenikov Radoslavova, socijalistov, ostalih šest pa doslej še ne stranki. Uradno poročilo pravi, da so prištevajo nobeni se volitve izvršile v miru. Ti so z razbitjem jugoslovanske delegacije na tri klube in z izoliranjem naprednih poslancev v svrho oškodovanja njihovih volilcev pognali kamen nizdolu Francija. V nekaterih tednih se bodo vršile na Francoskem splošne volitve v parlament Seveda se že zdaj zanima zanje vse javno mnenje. Ministrski predsednik Waldeck- Rousseau te dni na nekem banketu izrekel željo, naj se in ta se sedaj ne da ustaviti, ampak bo hitel dalje združijo vsi republikanci proti sovrLŽnikom republike. Mej in dalje in najbrž prinesel še marsikako presenečenje. poslednje je ministrski predsednik uvrstil tudi ultramontance Politični pregled. in seveda v prvi vrsti tište laži republikance, ki so v resnici monarhisti. V tem tiči važnost te izjave, da začne vlada boj proti tem kot političnim strankam. Zjedinjene države. Nemški cesar je poslal svojega Državni zbor. Poslanska zbornica bo po dosedanjih brata, princa Henrika v Združene države. Princ je dispozicijah zborovala do 21. marcija, potem pa pojde na Novem Jorku sijajno sprejet in pogoščen, a sedaj se velikonočne počitnice. Ker dotlej ni možno rešiti celega pro- nakrat situvacija spremenila in Amerikanci so postali bil v kar mrzli, računa, se dovoli vladi nov dvamesečen provizorij. Zdaj raz- kakor led. Kaj je vzrok uprav žaljivi hladnosti, še ni po- pred nimajo pravlja zbornica Že več dni o proračunu ministrstva notranjih jasnjeno. Kombinira se, da se Amerikanci, del. Dispozicijski fond je bil dovoljen s 172 proti 102 gla- princi prav nikacega posebnega respekta, pač pa se zavedajo, sovom. Razprave niso nič kaj zanimive. Izmej jugoslovanskih da Nemčija potrebuje pač Amerikance, Amerika pa ne Nemcev, poslancev sta govorila Žitnik in Peric. čutijo provocirane po princovskem nastopanju cesarjevega Izjemno stanje v Trstu Odsek ie odobril dr. Fuchsa krata in ker ta ne nastopa kakor jednak med jednakimi, ga poročilo, v katerem se razglašenje izjemnega stanja vzame na zanje. ignorirajo Vojna v južni Afriki. Angleži trde, da so blizu Delegacijsko zasedanje se začne v drugem tednu Harysmitba Bure popolnoma porazili in jim vzeli mnogo živine, meseca maja. Letos bodeta delegaciji zborovali v Budimpešti. Dotični burski oddelek je bil pod vodstvom Dewetta. Porazumljenje radi sladkorja. Biuseljska kon- ferenca radi sladkornih premij je končana in obistinilo se je, kar sta zahtevali Francoska in Angleška. Premije na eksport sladkorja se odpravijo s septembrom leta 1903., uvozna carina se pa zniža polagoma od septembra 1902 do do tembra 1904 na 9 frankov, pozneje pa na 6 frankov. septembra 1903 na 12 frankov, od tega dne sep- Koncesija Italijanom. Vlada bi rada pridobila italijanske člane tirolskega deželnega zbora, da odnehali od obstrukcije, s katero so začeli lani, in omogočili mirno zborovanje. Preporno jabolko je bila avtonomija Tridenta Ker pa glede tega vprašanja sedaj ni misliti na sporazumljenje, želi Obrtnija Rudništvo Rusije. priliki 2001etnice ruske montaniške industrije na Uralu, je imel inžener Belov v društvu za prospeh ruske trgovine in industrije jako zanimivo predavanje o začetkih rudniške industrije na Uralskem, katera vlada pridobiti Italijane z drugo koncesijo. Po listih kroži industrija se je pričela pred 200 leti, t. j. 15. decembra vest, da ponuja vlada Italijanom fakulteto v Tridentu, oziroma da je pripravljena, premestiti vse italijanske katedre iz Ino-mosta v Trident. Nemci se sedaj hudo zoperstavljajo, a tudi Italijani niso zadovoljni s to vladno ponudbo, vsaj njih časopisje se v tem smislu izreka. 1700. Istega dne je namreč počel delovati na Uralu prvi plavž za uli vanj o železa. železni industriji Rusije igra 17. stoletje sploh važno vlogo, kajti v istem stoletju se je začel posebno pojavljati notranji Rusija. Zadnji čas dohajajo iz Rusije zopet vesti o razvoj Rusije > zlasti na gospodarskem polju, in je dijaških nemirih. Tudi lani so se zgodili veliki nemiri. Tedaj vlada obračala posebno pozornost na železno indu- je postal general Vanovsky učni minister in je obljubil, da reformira vseučilišča. Mož svoje obljube seveda ni izpolnil Ostalo je vse pri starem . in iz tega so letos nastali novi nemiri. Ozadje vseh teh dogodkov so seveda socijalne razmere. strijo. ozirom na to po svojih veščakih dala Rusija stoji že dlje časa takorekoč pred socijalno revolucijo. Izgredi tekom februvarja so bili velikanski. Zadušilo jih preiskati razne pokrajine na vsebino železa in tudi drugih kovin. Železa se je tudi kmalu našlo v ogromnih množinah v Tuli, Olonecu in na Uralu. Leta 1636. je za rusko železno industrijo odločilne važnosti, ker v 9 Letnik LX. Stran 93. tem letu je bila v Tuli ustanovljena prva livarna. Proti koncu vlade carja Alekseja Mihajloviča je bila podeljena raznim osebam koncesija za ustanovitev plavžev, vsled česar so nastali plavži tudi v Nevjansku, (ustanovitelj Dimitrij Tomažev), prvi na Uralu. Za tem se sicer dolgo let ni nikdo brigal za železne za-klade Urala, a leta 1696. se je pod carjem Petrom Velikim to vprašanje iz nova vzbudilo. Ukaz Petra Velikega od 13. junija 1. 1696. je dal povelje Dimitriju Protazijevemu, da ves Ural preišče z ozirom na njega rudniško bogastvo. Čez leto dni potem je Rotazijev naznanil vladi in carju, da je našel na vrhoturjem magnetno železo, katero je posebno dobro. Poskušnje so pokazale, da se iz dveh pudov rude da izliti solotnikov železa. Ko je vsled tega izbornega 83 uspeha kemična preizkušnja pokazala, da je v rudi primešano tudi srebro, se ie vlada začela resno za nimati za stvar. Ker pa žal tedaj ni bilo še veščakov v Rusij se je morala obrniti do inozemstva, ako je hotela ustanoviti v Vrhoturjem izdatne plavže se je določilo, da se omenjeni so bili izpolnjeni vsi pogoji. plavži 1697 ustanove, ker Ko se je car Peter Veliki 25. avgusta 1698. povrnil z nekega potovanja v Moskvo, poročalo se mu je ondi, da so plavži v Vrhoturjem pričeli svoje delovanje. Po uzorcu v Tuli se je ustanovilo pozneje še več plavžev na Uralskem, mej drugimi sloveči » plavž v Nevjansku. Vse bi bilo šlo dobro izpod rok ali tedanje zmešnjave v Kavkazu so mnogo motile uspešni razvoj podjetja. Pred vsem je bilo samovlačje kavkaških vojvod, ki so s svojimi četami razburjali deželo in ki niso prizanašali niti državnim napravam na Uralu. Peter Veliki je vsled tega spoznal, da kronski plavži na Uralu ne bodo uspevali in je sklenil iste izročiti nekemu kovaču v Tuli Nikiti Demidovemu. Leta 1702. je Nevjansk z vso pritiklino vred prišel v posest kovača Demidova in sicer za sramotno nizko m ceno, katero je izplačal v petih letnih obrokih. Pa tudi Demidovemu so vojvodi vedno kljubovali. Ko je kovač vložil tožbo pred carjem, se mu je ista rešila z največjimi svoboščinami. Demidov je bil doslej osvobojen nadlegovanja vojvod in se mu je podelilo nekako svobodno državljansko stališče, kovač Demidov je postal nekak samosvoj vladar in njegovo podjetje je bilo proglašeno za samostojno državo v državi. Seveda imel Demidov tudi potem vedno težkoče. kajti nagon kavkaškega naroda, seliti se iz kraja v kraj, mu je delal preglavico glede delavskega vprašanja. Vse to namreč, da se zaradi obstoječih razmer industrija ni mogla plodonosno razviti, je napotilo carja Petra Velikega, da je izdal znam ukaz od . januvarja 1. 1703., vsled katerega ukaza se je začela železna industrija na Uralu mogočno razvijati in katera je slavila meseca decembra minolega leta 2001etnico svojega obstanka. Vinarski shod. Kdor količkaj pozna gospodarske razmere dežele Kranjske, tisti tudi ve, kako velikanskega po mena je za našo deželo vinarstvo. Zal, da ta plemenita panoga kmetijstva ni tako razvita, kakor bi bilo želeti, in da tudi od strani oblastev ne najde tistega varstva in tiste podpore, ki jo potrebuje in zasluži. ozirom na to je glavni odbor društva za varstvo avstrijskega vinarstva priredil 27. februvarja v „ Mestnem mož, da se domu* v Ljubljani zborovanje zaupnih izreko o nekaterih velevažnih in pe- rečih, vinarstva tikajočih se zadevah. Shoda so se poleg lepega števila zaupnikov udeležili tudi deželni predsednik baron Hein, deželni glavar pl. De tel a, deželnega glavarja namestnik baron Lichtenberg, dež. odbornik dr. Schaffer, vladna svetnika baron Schönberger in Friedrich ter okrajni glavar grof Margheri. Zborovanje je otvoril deželni poslanec Langer, ki je pojasnil, da so produkcijski stroški postali dosti večji, kakor so bili nekdaj, tako da vinarstvo ni več aktivno. Društvo za varstvo avstrijskega vinarstva je vsled tega izdelalo več predlogov, a da se pokaže, če soglašajo interesentje s temi predlogi, se je sklical sedanji shod. Govornik je pozdravil deželnega predsednika barona Heina, ki je za obnovitev vinarstva preskrbel sredstva, dal vinarstvu smer, mu ugladil pota in je oživil. Dalje je pozdravil deželnega gla varja, njegovega namestnika in deželnega odbornika dr. Schafferja, ter predsednika kranjske hranilnice, ki je že mnogo storila za pospeševanje vinarstva. Shod j je povdarjal govornik, je posebno važen z ozirom na to, da se gre za vinsko klavzulo. Čuje se namreč, da se bati, da se vinska klavzula ne odpravi, posebno sedaj ne, ko se bodo vsled železnice čez Ture odprli novi gozdovi in se bo hotelo nizke carine na izvoz lesa doseči s tem, da se dovolijo nizke carine na uvoz vina. Deželni predsednik baron Hein je povdarjal zadnjih 20 letih se je veliko važnost vinarstva, vinarstvo povzdignilo na visoko stopinjo, a boriti se ima tudi z raznimi škodljivci. To borbo vodi društvo za varstvo avstrijskega vinarstva, ki hodi tudi vladi na roko, koder more. Deželni predsednik je želel zborovanju obilo uspeha. Deželni glavar De tela je pozdravil shod v imenu deželnega odbora in c. kr. kmetijske družbe rekši, da je deželni zbor kranjski za vinarstvo žrtvoval blizu pol milijona gld., torej toliko, kakor nobena druga kronovina. Deželni glavar je opravičil tudi odsotnost referenta deželnega odbora Povšeta. Za tem se je pričela razprava o dnevnem redu. Stran 94. Letnik LX. ljito Vodja gosp. Rihard Dolenc je obširno in teme- 1875. je deželni odbor ta red zopet razglasil. Danes pojasnil postanek in zli vpliv vinske klavzule se nihče več ne ravna po tem redu, in oblastveni na naše vinarstvo. Ta zli vpliv je tolik, da se povsod organi se tudi ne marajo v to vtikati, ker neki raz- iz krogov interesentov čuje klic „Proč z vinsko klav- logi govore proti temu. Za celo Kranjsko jednako- zulo" in da so se za to izrekli tudi avtonomni za- mer na postava je nemogoča, ali dežela lahko sklene stopi. Poročevalec je predlagal, naj se shod izreče za zakon, posamezna glavarstva pa naj določijo, kdaj se resolucijo vinarskega društva, ki zahteva odpravo sme vršiti trgatev. Govornik je nasvetoval v tem vinske klavzule, in naj se podpiše dotična peticija smislu sestavljeno resolucijo. na državni zbor. Posestnik Jure Bajuk iz Božjakovega se je Gospod Gombač je pritrdil izvajanjem poro- zavzel zato, naj občine dovoljujejo, kdaj se sme za- čevalčevim ter jih v nekaterih točkah nekoliko po- Ceti s trgatvijo. Vodja gosp. Skalicky je opozarjal na polnil z detajli, opozarjajoč, da je letos istrsko vino veliko nujnost trgatvenega reda, ravnatelj gosp. Pire delalo konkurenco laškemu vinu, ker ljudje vino niso mogli v denar spraviti. vinskem zakonu, potrebnem v interesu vinogradnikov, je poročal gosp. Skalicky, ki je vsestransko pojasnil razmere v vinski trgovini, posebno v primeri s kupčijo s pivom. Delati je torej na to, naj se postavno določi, da se kot vino sme prodajati res samo to, kar je zraslo na trti, vino brez vsake primesi, in da mora biti vino res od tam, od koder je rečeno, da je. Dolenjsko vino naj se sme prodajati kot se je zavzel, da se uvede strog red, kakor je v dunajski okolici, na Tirolskem in ob Reni. G. Gombač je opozoril, da se posamični detajli trgatvenega reda določijo pozneje, zdaj se gra le za princip. Shod je sprejel Gombačevo resolucijo. Končno je gosp. adjunkt Rohrmann razpravljal o pomenu in o uredbi vinarskih zadrug, priporočuje z ozirom na obstoječe razmere prodajalne zadruge. V Novem mestu se je taka zadruga že ustanovila. Če se ustanovi še za Belokrajino in za Vipavo ter se v dolenjsko, metliško kot tako, vipavsko kot tako. Ljubljani ustanovi klet, se vinska kupčija gotovo Tudi se mora sploh prepovedati izdelovanje umetnega povzdigne. Denar naj dasta država in dežela. Sprejela vina, a poluvina naj smejo izdelavati le vinogradniki se je resolucija, naj vinarsko društvo dela na to, da in gre za domačo rabo. Proti temu so Tirolci Če se po celem kočevskem okraju, se vidi, da se toči za- dovoli država v namen vinarskih zadrug brezobrestna posojila. Temu je pritrjal tudi gosp. Skalicky; posestnik Bajuk se je res ognjevito zavzel za Belo- povsod tirolski petij ot, a kaznovan ni nihče, prtih mestih naj se za vino uvede taka kontrola, krajino, zlasti za zgradbo železnice do Karlovca in nekih pripomnjah Po kakor je uvedena za žganje. Poročevalec je predlagal za znižanje cene smodnika. v tem smislu sestavljeno resolucijo in se je sklenilo g<>sP. Gombača je bila sprejeta nasvetovana resolucija. Naposled je bila sprejeta resolucija g. Trčka, naj se vinarsko društvo v interesu vinarstva zavzame za podaljšanje dolenjskih železnic. tudi želja, naj bi se zakonito za- naprositi društvo za varstvo avstrijskega vinarstva, da vloži v tem smislu sestavljeno peticijo na državni zbor in na ministrstvo. reformi zakonodajstva o žganjarini z ozirom na razmere malih vinogradnikov in o izkoriščanju postranskih pridelkov kletarskih, je poročal ravnatelj gosp. Pire. Slaba tehniška stran kmetijstva je prvi vzrok propadanja kmetskega stanu. Silno škodo ima kmetovalec tudi vsled velikih ovir in velikih davkov glede kuhanja žganja. Govornik je pojasnil uprav nezaslišane določbe zakona, vsled katerih je kmetu naravnost prepovedano, izkoriščati odpadke. Za kuhanje tistih tropin, ki so ostanki lastnih pridelkov, naj se odpravi davek. Kmet ima pravico to zahtevati. Koliko se stori za druge stanove? Kmetovalec še soli ne dobi, kakor jo dobe drugi obrtniki in tako se zgodi, da napravimo na Kranjskem vsako leto 10 milijonov kron novih dolgov. Sklenilo se je naprositi vinarsko društvo, naj vloži v tem smislu sestavljeno resolucijo. Izrekla se gotovilo, da se gostilničarjem, ki so posestniki, povrne dac od vina, porabljenega za posle. Predsednik gosp. vitez Langer se končno zahvalil referentom in udeležnikom, na predlog gosp. Pir ca pa se je izrekla zahvala gosp. vitezu Langerju in avstrijskemu društva za varstvo vinarstva. S tem je bilo zborovanje končano. Kmetijske raznoterosti. Naprava ledenice na jako ceni način v zimskem času dovolj redu za vinsko trgatev na Kranjskem je po- dvorišča potovalni učitelj gospod Gombač. Red je Sedaj ledu skoro povsodi in marsikateri praktični gospodar, ki ga rabi poleti in ga mora kupovati, misli si: Ko bi ga pač mogel ohraniti. To pa ni ravno tako težko, ako se hoče ravnati po sledečem načinu: v kakem kotu mora biti zavarovan proti jugu in jugozahodu in obsenčen od kakem zidu drevj ali kar je še bolj ako prostor ob v okrožj kakih ročal potreben, da se zagotovi popolno dozorjenje. V drugih deželah, posebno na Renskem, imajo v tem oziru jako ostre predpise. Pri nas se je že leta 1832. izdal pa mora~ biti vsaj kakih 8 centimetrov debel. Tako se položi poseben red, ki se je obnovil leta 1860. in tudi leta dve vrsti, s tem se naredi podloga. Potem morata dva de varuje oi poletne vročine, odloči se prostor metrov. Na ta prostor se dene prvo , ki tenka lega slame in nanj se nadeva čistega, lepega ledu Letnik LX. NOVICE Stran 95. lavca s sekirami razbijati sproti ves led, ki ga drugi mečejo nagli te se Veste, jaz ne govorim to iz ljubosum na kup. Kosovi ne smejo biti večji od pesti ter vse dobro nosti. Daj vam Bog najti pridnega moža, s katerim zabito in stolčeno skupaj. Tako se nadaljuje z delom na kupu, pa se mora vedno nekoliko ožji delati, da ima podobo za- bodete imeli na zemlji raj. Pretrpite celo očetov srd, mari sreča vsega življenja ni tega vredna? Mari se bode oče dolgo jezil na vas? Zakon se mora skleniti vrši v presledkih nekaterih mrzlih dni radi tega, da v mejusobni ljubavi. Ako bi vi hoteli postati sedaj ne- okroženega grička, ker, ako se dela skozi enako, bila varnost, da se v poletji razsuje. Vendar je potrebno, da se delo MHHHH imajo posamezne lege časa, da zmrznejo, kar pa se zgodi, ako se v mrzlih jutranjih ali večernih urah poliva kup pridno moja žena, ne maral bi vas vzeti Jednostranska z vodo, zalije vse razpoke in združi ves led v en sam ljubezen je nesreča za oba. Po moje, je tak zakon velik kos. Pri napravi te ledene zaloge je seveda gledati, da Sista voda za polivanje v bližini, ker od daleč nositi jo podraži več ali manj napravo. Tolikšna zaloga ledu zadostuje navadno za celo poletje, seveda se naredi lahko večji, odločno pa je odsvetovati manjše kupe, kajti kolikor manjši je obseg kupa, tem več upliva ima solnce do njega ter se torej pola- nepoSten . . . « Svetlana se je ozrla vanj. „NepoSten? . . .tt „Da, goma topi brez potrebe, na priprosti način se torej napravi lepo zalogo ledu, ki ne le samo gostilničarju in mesarju na nepošten . . . Ženska nima prava, pred oltarjem, pred Bogom reči možu, da ga izbira za svojega soproga, ako svojim srcem, s svojim umom, z njega, iz vseh mož sveta, ga ni izbrala s kmetih služi dobro, temuč tudi kmetu, ki s pomočjo ledu vsem svojim bitjem i ohrani lahko sveže mleko in zelenjavo, ki oboje prideluje za prodajo. In pa več ali man] ni morda celo za led lahko » Kako vi lepo govorite . . . Kako mi je postalo prejel kako kronico, vsaj to delo ne zahteva stroškov, pač pa sedaj jasno in kako sem vam hvaležna. Takoj nekaj dobre volje in delavnih rok. Tako završeni kup ledu danes mu še odpovem « pokrije se s suhim listjem ali šoto, ter se vse potepta in Grizoča vest se je takoj oglasila v Vasjuku. vravna tako, da meri približno zgoraj kup jeden meter ali » Kaj sem storil . Kaj sem storil? je izprego- tudi nekaj manj. Tako je za zimo delo končano in zaloga voril raztreseno. ledu gotova. poletju o hudi vročini, ko pride potreba po svežem ledu, pa je najprikladnejši zgodnji jutranji čas pre » Kaj pa a vprašala Svetlana. skrbeti si ledu, ker dnevna vročina mu gotovo ne koristila. » Nisem postopal po tovariševo Svetlana", je s Najbolje je, da se odgrne kup na najbolj senčnej strani pri tleh in to samo toliko, kolikor se potrebuje prostora, da se s sekiro odseka nekaj kosov ledu za porabo, potem pa se zagrne takoj nazaj. povešeno glavo priznal Vasjuk. n Saj ste sami rekli, da je jednostranska ljubezen v zakonu nesrečna za oba i po takem bi bila Zmrznjeno sadje. Sadje, vsled mraza zmrznilo, ni v vsakem slučaju zgubljeno, temuč, ako mraz ni bil prav prehud, more se otajati in postati zopet užitno. Pred vsem priporoča se v slučaju, da se ne more soba, v katerej se hrani zmrzlo sadje, prav polagoma ogreti, da se prenese zaboj ali posoda s sadjem v prav malo zakurjen prostor brez da se prekladalo zmrzlo sadje, kateremu ničesar bolj ne škoduje, midva z Nikolajem nesrečna", ga je tolažila Svetlana in potem naglo zaključila: » Veste kaj je rekla Vasjuka. » Sedaj sem tre- pa celo vesela, da ne umejem ljubiti, kakor balo, kajti ako bi znala ljubiti, zaljubila bi se v Nikolaja Nikolajeviča ker ga pa nimam rada, kakor dotikanje z roko. Pusti naj se ondi dokler se v neka- zatorej se tudi ne bodem možila . . terih dneh otaja samo. Nekateri priporočajo tudi dejati zmrzlo motite me, še danes mu vse to povem Da ... Ne Ah. kako sadje v mrzlo vodo, da izvleče zmrzlino, toda to je prvič za malo množino sadja mogoče in drugič pa se otaja prenaglo ter vsled tega hitro gnije. je vse to lepo"! je sklenila, in v znamenje svoje globoke hvaležnosti mu pomolela svojo drobno ročico. Usoda je hotela, da sta Gjordjejev in Vasjuk Svetlana, Ruski spisal grof A. V. Sollogub. (Konec) Poslovenil Krutogorski tri mesece pozneje bila nameščena na parnik v daljno plavanje. » Oleg a t v. Minulo je pet let. Velika koliba Rudečega križa v Jassah je bila prenapolnjena z bolniki in ranjenci. Ravnokar je pridrdral rumunski vlak, ter pripeljal nekoliko stotin nesrečnih trpinov z Donave. Raztrgani i Vasjuk ves v veselju, ni mogel zamolčati vpra- in ranjeni, pokriti s črnimi marogami sesedene krvi šanja: » Zakaj se pa potem možite a vojaki so komaj prestavljali noge, opiraje se, ta na puško, oni na usmiljeno sestro, šli iskat za nje » Zakaj? Oče bi bil tako srečen « pripravljena stanovališča. Vsako minuto so prihajali » Mila, blaga Svetlana Mihajlovna", je nadaljeval bolniški sluge z živim bitjem na nosalah. Težko oduševljeno Vasjuk, pozabivši svojo plahost in pri- ranjene in nezavestne bolne so previdno polagali na jevši deklico za roko. „Ne pogubite sebe Obstojte, pripravljene postelje. Zdravniki in usmiljene sestre dokler je še čas. Pomislite, saj ste še tako mlada... so bile takoj pri rokah. Povsod, kamor si pogledal, Morda še naletite kedaj na človeka, ki ga bodete so obvezovali in izmivali rane, tolažili trpine. Grozna rada imela, a bodete že navezana na drugega. Ne slika, strašen odmev vojne zadi za armado. ljubeča ženska to stvar svojega moža. Ne pre- Tam spredaj v ljuti borbi in v boju, kjer duša Stran 96. NOVICE Letnik LX. stremi zmagi, strastno želi priti naprej, je groza » Slab je, slab", je odvrnila Svetlana in oči so vojne neopažena. Kaj znači tisoč človeških bitij ako je važna strategična točka pridobljena storjen še korak zaželjenemu cilju ako je zmagi. jej postale rosne. Zdravnik, pogledavši ranjenca, je zagodrnjal » Čemu nam take semkaj pošiljajo, raje bi jih Stokanje umirajočih ni slišno, ni viden potok rudeče tam pustili". krvi pod zastavami, vodečima naprej m naprej Ali zadi na koncu, kjer ni navdušene borbe, kjer se umivajo rane, kjer se čuje ječanje umirajočih, kjer ugašajo mlada življenja, tam se pozna vsa groza vojne, tam se vidi najsurovejša najžalostnejša njena stran. častniško bolnico so prinesli težko ranjenega. „Jako slabo mu je bilo postalo, ko smo bili še kake tri ure od Jass", je pravil doktor, ki je spremljal vlak, „in še sedaj je nezavesten". Pokazalo se je, da se je bila rana na prsih z nova odkrila, a črna kri se je cedila skozi obvezo. D Sestra Gavrilova . . . držite skledico višje . . . Ivanov ... kaj pa ti . urno steci po praške vrag te vzemi . . drenaž pripravite . Gobo izmijte . . . Petrova a se je trudil zdravnik v beli srajci, ves rudeč in poten od dela. » Vina mu dajte", je zaukazal, končavši svoje delo, sestri Gavrilovi, ter odšel k drugemu ranjencu. Sestra Gavrilova je vstrepetala. „Ni upanja" ? je vprašala. Zdravnik niti odgovoril ni, a zapustivši bolnika, samo z roko mahnil. Čez dve uri se je bolnik prebudil. Svetlana mu je podala vina. Slabo jej je stisnil roko in se nasmehnil. „Ah, kako prijetno! Bog je usmiljen, dal je, da se še vidiva", je zašepetal. n Ko okrevate, se bova često videla", je ona tolažila umirajočega. Še vedno ta, še vedno ta" ! se nasmehnil on. „Nekaj prijetnega . . . vsakomur ... a sreče ... nikomur . . . ni li tako"? Svetlana je molčala, spoznavši prvič vso istinitost njegovih besedij. „Ah, Kolja . . . Kolja . . . Mari sem jaz mogla osrečiti koga? Jaz, taka reva"! je izpregovorila, obču-tivši nekake srčne želje osrečiti vsaj zadnje trenutke Sestra izpolnila dano jej povelje. Povživši zavrženemu svojemu ženinu. tretjo žlico vina, je bolnik odprl oči. Izpočetka je moten njegov pogled blodil okoli, kakor bi hotel spoznati, kje se nahaja, a potem so oči obvisele na » Morala bi poskusiti ..." je odgovoril častnik krotko. Te besede so jo uprav udarile kako bi jaz mogel biti srečen", je nadaljeval licu usmiljene sestre, sočutno sklonjene nad njim. Hipoma je njegov pogled oživel, punčici sta se široko razširili, nekaj neumno radostnega je zamigalo P*1 njem ... pri Vasjuku . . . tvoje pismo ... Takrat tiho. Ti veš hotel sem umreti Videl sem v njima, in on je s šepetom no razločno dejal: „Svetlana"! Sestra se še bliže sklonila njemu Tudi ona ga je spoznala. Pred njo je ležal njen bivši ženin Gjordjejev, a prijevši ga za shujšano roko, jo je nevedoma nisem vedel . , da imaš svate potem mi je pokazal da si jih odslovila Pisala si, . ker po prejšnjemu nikogar ne ljubiš da si ti onega Vasjuka rada imela jaz sem mislil, . Živeti nisem hotel . . Vasjuk me je rešil, ta plemenita duša Prvo minuto ona ni mogla ničesar izpregovoriti, v*na a Gjordjejev je izpil velik požirek in oslabel, pritisnila na svoje prsi, Ta trenutek je stopilo pred omahnil na vzglavnik, njo vse njeno življenje. Spomnila se je razdvojbe Bliže, bliže", je šepnil čez nekaj minut. njim, kako se je ponašala s svojo hrabrostjo. Zagle Svetlana je sklonila glavo na njega dala je mahoma pred seboj mili, dragi obraz očeta > » Povej mi", je nadaljeval jedva slišno, ako kateri je že umrl, Spominjala se je let, ko je, poti- okrevam . . . sedaj me ne odsloviš ... me vzameš kajoč se iz jedne rodo vine v drugo, kot guvernanta, za moža" ki učiteljica, spoznala vse nezgode življenja. Ona se je tako razradostila videti njega, jo je spominjal davne minulosti, srečne prošlosti, da jej v prejšnjih letih, ko jej je dvoril in jo ljubil, ni bil tako drag, kakor baš to minuto, ko je bila » Seveda, vzamem mili, dobri", je v solzah od- vrnila Svetlana. „Koga" ? je vprašal, zvedavo gledaje v njo „Tebe"! Radostno jo je pogledal in zatisnil oči. Tihi i med njima samo jedna vez njegova smrt. » Bodite pokojni, ne vznemirjajte se", ga je tola blaženi smehljaj je zaigral na njegovih od notranje vročine zagorelih ustnicah. Ležal je čisto mirno, a žila, kakor otroka. „Jaz ne pojdem od vas", je pri- potem, odprvši oči in zroč v drago lice ljubljene stavila, videč njegov nemiren pogled, in posadivši se deklice, komaj slišno dejal: na posteljo, ga prijela na roko. „ če ne ozdravim umr j em spet se » Nu, kako kaj"? je vprašal zdravnik. je nasmehnil, kakor ne bi verjel v to »omoži se z Letnik LX. NOV IC E • Vasjukom . . . Da . . . rečeš"? reci, da sem te jaz o tem prosil Stisnil jej je rokor n Ti si moja moj svet a Toda on ni dokončal pričete besede, izleknil se za je, na lice se je vlegel radosten, srečen izraz gledal je v tem hipu tisti blaženi kraj, kateri nam vsem grešnikom daj Bog gledati ob strašni smrtni uri. * * * Babica je ostala zelo zadovoljna s krstikami. Gosti sodnim pristavom. Deželnovladni konceptni praktikant gosp. Pavel S vete c je imenovan koncipistom, absolvirani pravnik g. Rajko Svete k pa konceptnim praktikantom pri politični upravi na Kranjskem Gosp. dr. Ivan O raž en, dosedanji asistent prof. dr. pl. Valente na ginekologičnem in porodiš-ničnem oddelku deželne bolnice, je ostavil svoje službovanje na bolnici in se ustanovi kot praktični zdravnik v Ljubljani. Višjesodnim svetnikom pri deželnem sodišču v Celovcu je imenovan sodni svetnik v Celju gosp. Oton Fladung. Promocija. Na dunajskem vseučilišču bil pro- moviran doktorjem filozofije suplent na goriški gimnaziji gosp Josip Srebrni č. Dne 22. svečana je bil gospod Fran so bili zgolj „imenitna gospoda" ter me- živinozdravnikom F i star na živinozdravniški visoki šoli na Dunaju promoviran tali na podnos s šampanjcem same bankovce. Zlasti Domača umetnost. V Schwentnerjevi izložbi radodaren je bil boter malega Miklavža, kapitan prve na Dvorskem trgu razstavil je g. Ciril Koch, mestni stavbni vrste Vasilij Sergjejevič. Ljubimu, podarivši „vratarju svileno življenju" razven izgovorjenih novcev še obleko. Mati novorojenca je vsprejemala v spalnici čestitke in voščila znancev. pristav, plastični model gosp. Čudnove hiše, ki se bo gradila ob Sodnijskih ulicah. Gospod Koch je obe fasadi komponiral v modernem slogu, in sicer prav okusno. Severno pročelje ima v sredi rizalit, kojega linije dva vzbočena pilona podaljšujeta čez spodnji strešni rob. Med pilonoma tvori rizalitov navrh polkrog in nižje spodaj sta pilona zvezana po linijah dolgega, » » Nu, čisto je očetov"! Ne, oči ima materine Velik bo . . . ozkega balkona. Primeroma ugodno je tudi rešen problem a . . . Glejte, kako velike noge ima", so kramljale razne ženice okoli mlade matere in lepe detetove zibelke. hišnega ogla, ki ima ličen stolpič. Pročelje je belo, ter ima « 0 ,K >0 4 • barvaste in pozlačene ornamente, obstoječe iz priprostih, vglob- ljenih črt Nad okni so po trije barvasti krogi iz fajanse Baš isti večer je Vasjuk, položivši objevši ženo, mahoma vprašal: se spat in Pritličje je nekoliko nizko, to pa vsled tega, ker se bode tedaj, ko bo dotično omestje bolj obljudeno, prezidalo v prodajalne. Pod modelom se nahaja naris fasade g Vodnikove hiše, ki bo mejila na čudnovo in še toliko ugodnejša, ker hiša ne bo stala na oglu. Poleg teh komponirana v istem slogu ter 8 Je-li Svetlančica, da te ne greva, da si izpol- dveh stvari razstavljenih je še nekaj tlorisov k tema poslop- nila Gjordjejevo prošnjo"? Svetlana, vsa zardela ni odgovorila. 8 Pa dobro smo storili, da smo tega poniglavca njemu na čast za Koljo (Miklavža) krstili", ljeval srečen oče, kazaje na otrokovo zibelko. nada jema. Tlorisi so dobro rešeni, ker imajo vsi prostori direktno svetlobo in stanovanja popolnoma ločene uhode. Gospodu Kochu moremo na vspehu častitati. Vinska poskušnja. Po vinarskem shodu, o katerem obširno poročamo na drugem mestu, se je vršila popoldne vinska poskušnja čez 80 različnih 1 — 12 let starih vin iz B Seveda", je izpregovorila ona, a objevši moževo njegovemu vseh vinorodnih krajev na Kranjskem, katera so posamezni glavo z rokama in nagnivši se čisto grašČaki in drugi posestniki shodu darovali. tem je bila ošesu, tiho vprašala: B veš-li česar je naučilo ono mene" ? ona je pokazala na zibelj. „Česar"? je vprašal Vasjuk. dana prav ugodna prilika, prepričati se, kakšna vina se v naši deželi pridelujejo in kako naše vinarstvo napreduje. Reči moramo, da smo bili o dobroti nekaterih vin kar presenečeni. Prepričali smo » Ljubiti tebe a se tudi, kako vplivajo žlahtne vrste trt in umno kletarjenje na kvaliteto vina. Take vinske po3kušnje nudijo priliko, seznaniti se z vinskimi pridelki naših slovečih goric, in zato se strinjamo povsem z govorom potovalnega učitelja Gombača, ki je v svoji napitnici povdarjal, naj bi se ustanovila v Ljubljani posebna poskušalna klet, kjer naj se ob gotovih časih vršile poskušnje različnih, na Kranjskem Osebne vesti. Dežslnosodni svetniki dr. Andrej pridelanih vin, kar bi do oživljenja vinske kupčije mnogo pripomoglo. Idrijska železnica. „Jednopravnost" piše: Želez- Ferjančič in Gvidon Schneditz v Ljubljani ter dr. Alojzij Fohn v Mariboru so imenovani za višje sodne svetnike pri niško ministrstvo podaljšalo je lani izdano predkoncesijo deželni sodniji v Ljubljani. Državni pravdnik v Ljubljani napravo načrtov železnice Vrhnika-Idrija za še za jedno leto. gosp. Ivan Tren z pomaknjen v VI Činovni razred. Pričakujemo, da se sedaj store gotovo vsi potrebni koraki, da Sodni pristav v Ljubljani gosp. Fran Milčinski je imenovan se to za naše mesto tako važno vprašanje, kar najhitreje sodnim tajnikom, sodni pristav v Senožečah gosp. dr. Valentin ugodno reši. Posebno letos pokazala se ta potreba tako Fl eri n pa je premeščen v Kranjsko goro Deželnovladni očitno, da je že najskrajnejši čas, da dobi Idrija železnico. praktikant g. dr. Viktor Scbwegel je imenovan koncipistom. Nevarnost je bila že jako velika, da ustavi rudnik delo, kajti Bivši sekundarij na deželni bolnici, dr. M. Hočevar, jelo je primanjkovati drv in z največjim naporom se je je sprejet na graško kliniko za porodništvo gosp. prof. delo še vzdrževalo. • C^ne drv so tako poskočile, da se je že Rosthorna, da se v teh strokah nadalje izobrazi. praktikanta pri ljubljanskem Pravna izplačalo voziti premog v Idrijo, toda sedaj v tem času, ko deželnem sodišču Hubert Zaveršnik in Josip Oblak, sta postala avskultanta. Notar v Senožečah gospod dr. Julij Gustin je premeščen v Črnomelj Avskultant Valentin Le vični k je imenovan mogoče, premog dovažati po so poti tako slabe, je postalo celo to nemogoče. Ako se vreme v kratkem ne obrne, se je bati, da rudnik ustavi delo, kar provzročilo gotovo velikansko škodo. Pa tudi, če bi bilo cesti, se železnica rentirala, Stran 98. NOVICE Letnik LX. kajti rudniško vodstvo bode moralo v prihodnje misliti na to, da je pomanjkanje drv Čimdalje večje in da bode rudnik sam potreboval dva vagona premoga na dan. Ravno toliko premoga porabi se pa tudi. za domačo rabo, tako da ni dvoma, da bi bila idrijska železnica pasivna. Katera proga bi bila za Idrijo ugodnejša, ali na Sv. Lucijo ali na Ljubljano, o tem se danes še ne da določno sklepati, ker še ni tozadevnih načrtov. Naše politično društvo obrnilo se je do gosp. državnega poslanca dr. FerjanciČa s prošnjo, naj tudi on to zadevo kolikor možno pospešuje. Upamo, da o tem vprašanju spregovorimo še pri priložnosti nekaj besed. V torek je interpe-loval v državnem zboru dr. Ferjančič zaradi te naše železnice. Hvala mu! , — Izpred porotnega sodišča. Pri porotnem sodišču ljubljanskem je bila obsojena 21 let stara dekla Ana Čaks iz Šmarja pri Jelšah zaradi detomora na štiri leta težke ječe. — Zgradbe v Pleter jih. Iz Št. Jerneja se nam piše: Znano je že, da se gradi precej obsežno poslopje v grajščini Pleterje pri Št. Jerneju na Dolenjskem. Grrajščina je sedaj last menihov Kortuzijancev. Pri tej zgradbi potrebujejo ogromno število delavcev raznih strok. V preteklem letu so pri imenovani zgradbi večinoma vse delo zavzemali tujci; kljub raznim pritožbam domaČih delavcev se je podjetništvo le deloma oziralo na domačine. Vsled napornega prizadevanja obrtnih zadrug za sodni okraj Novo mesto in sodni okraj Kostanjevica, posrečilo se je izposlovati pri podjetništvu v Pleterjih, da je mirnim potom pri imenovanih zadrugah slovesno izreklo in obljubilo, da se bode od sedaj naprej vedno v prvi vrsti gledalo, da se nastavijo v delo le domači delavci od vseh strok. Le v slučaju, da se jih ne dobi zadostno število, kolikor bi se jih potrebovalo, se jih s tujimi nadomesti ali število dopolni. Ker se pri imenovanem podjetništvu potrebuje več sto delavcev, izmed vseh največ zidarjev in kamenosekov za obdelavo kamna za zid, opekarjev, tesarjev itd., je želeti, da se domači delavci trdno združijo in delavna mesta napolnijo. S tem se zapre vhod tujcem, osobito nam neprijaznim Lahom, domačini pa si v domovini prislužijo potrebnega živeža, namesto da si ga iščejo po tujini. Bratje! roko v roko — vsi za jednega — jeden za vse! V to pomozi Bog' — Deželnozborska volitev na Štajerskem. Pri dopolnilni volitvi za kmetske občine Irdning so zmagali nemški klerikalci. Njih kandidat je dobil 36 glasov, kmetski kandidat pa 34 glasov. — Opustitev mešanih vlakov ioo in ioi. Južna železnica namerava še v teku t. 1. opustiti mešana vlaka med Ljubljano in Mariborom ter uvesti na njih mesto ob istem času dva nova poštna vlaka. — Gora sv. Uršule na štajersko-koroški meji se je prodala dne 1. t. m. na javni dražbi. Kupil jo je grof Thurn za 300.000 kron. Grora je 1700 m visoka ter ima na vrhu slovečo romarsko cerkev. Tudi turisti jo zelo obiskujejo zaradi lepega razgleda. Bivši posestnik Plešivčnik je nekdaj krasne gozde močno izredčil. — »Schulverein« je na Koroškem v zadnjih štirih letih, to je od 1898. —1901. v Šolske namene, namreč za ponemčevanje koroških Slovencev izdal 65.754 K in sicer 20.870 K v letu 1898 , - 14.879 K v letu 1899., - 15 705 K v letu 1900. in 14 300 K v letu 1901. Iz koroške dežele je dobil v teh letih vsega skupaj 26.566 K, izdal je torej znatno vcČ nego je dobil. — Tržaška garnizija se pomnoži. Magistrat tržaški je že dobil poziv, naj poskrbi prostore za nastanjenje novega polka. — Umrl je 25. m. m. na Bran«kem pri Št. JaDŽu učitelj gosp. Martin J e z e r n i k. N. v m. p.! — Napad. Te dni po noči je do sedaj neznan moški na Mirji napadel neko žensko. Ženska je upila in kričala na pomoč. Neki policijski stražnik je to slišal in tekel na Mirje. Ko je napadalec zagledal stražnika, je zbežal. Policaj je tekel za njim in ga lovil po njivah na Mirju, dokler mu ni ušel najbrže na neko dvorišče ob Rimski cesti in se skril. Med begom je napadalec izgubil havelok, ki se nahaja sedaj na policiji. — Poskušen umor in samomor. V Libonji pri Ptuju je lSletni »Lovro Kramberger poskusil umoriti svojega lastnega očeta, kar se mu pa ni posrečilo, na kar je samega sebe ustrelil. — Klobase in zelje. Te dni so v Ljubljani ujeli neko žensko iz Ježice, ki je v sodčku za zelje utihotapila v mesto 28 kg klobas. Sodček je bil z zeljem namazan in tudi na vsakem koncu je bilo vrh klobas zelje. Ženska je hotela nesti klobase nekemu tukajšnjemu trgovcu, kateremu jih je popred oddajala. Ko so klobase pregledali, našli so, da je bilo v njih goveje meso. Sinček, ki je Žensko spremljal, je povedal, da so imeli doma bolno kravo, katero so ubili in njeno meso pomešali s prašičjim in naredili klobase. — Zaroka ruskega prestolonaslednika. V zadnjem času se govori mnogo o zaroki ruskega prestolonaslednika, brata sedanjega carja, z jedno črnogorskih princesinj. Vsled tega je baje odpotovala črnogorska kneginja s svojima dvema hčerama v Rusijo. — Žalosten roman. Preteklo leto so zaprli v Novih Benetkah na Češkem voznika Antona Slunečko, ker so sumili, da je ukradel pernice in jih potem prodal. No, čez 3 tedne se je dognalo, da Slunečko pernic ni ukradel, temveč da jih je podedoval. Bil je torej 3 tedne po nedolžnem zaprt. Med tem Časom je rodila njegova žena dete; ker je imela še dva zelo majhna otroka, je morala takoj vstati in je dobila vsled tega neozdravljivo žensko bolezen ter so jo morali prepeljati v bolnico. Že prej pa je prodala dva konja za slepo ceno, ker ju ni imel nihče rediti. Ko se je torej vrnil mož iz zapora, je našel ženo smrtnonevamo bolno, otroke brez varstva in hlev — prazen. Pritožil se je na deželno sodišče, peljal se je v Prago, kjer je bil baš cesar, peljal na Dunaj, a niso ga pustili do cesarja; s 30 krajcarji v žepu je prišel zopet domov; Sedaj se je zavzel v državnem zboru poslanec Hybesch zanj. morda bo vendar izposloval, da se povrne nesrečnemu možu vsaj gmotna škoda, ki jo je imel vsled neprevidnosti oblastij. — Habsburška rodbina. Vladajoča rodbina v Avstriji šteje po rojstvu najmlajše hčerke nadvojvode Frana Salvatorja in Marije Valerije 87 članov; razun cesarja 32 nadvojvod in 55 nadvojvodinj. — Dr. Emil Holub, slavni preiskovalec neznanih afri-čanskih krajev, ki je vsled svojega predavanja osebno znan tudi v Ljubljani, je umri minoli petek zvečer v Rotundi na Dunaju. Holub si je z neumornim delom pridobil nevenljivo slavo med evropskimi učenjaki kot zdravnik, antropolog, etnolog, psiholog in naravoslovec. Izdal je več učenih del, najbolj znani sta njegovi potopisni knjigi „Sedem let v južni Afriki" in „Od Kapstadta v deželo Mašulumbov". Ti dve knjigi sta prevedeni v razne svetovne jezike. Smrtno kal si je nakopal na potovanju po kužnih deželeh. Velikanske dragocene zbirke je daroval Holub raznim muzejem in šolam Tuli Slovence je bogato obdaril. — Prijeten zapor. Ko je nedavno v dunajskem Novem mestu prišel zjutraj jetničar pregledovat skupne zapore, ni našel nobenega jetnika, dasi je bilo zvečer zaprtih več moških in žensk kot izgoncev. Pri natančnejem preiskovanju je našel na tleh odvzdignjeno desko, in skozi odprtino se je prišlo v klet Tam je našel čuvaj pod velikim vinskim sodom celo družbo jetnikov popolnoma opijaujene v trdnem spanju. — Zažgala moževo brado. V Hazeltonu je Mika Rosniku njegova žena zažgala kosmato brado, ker se ji je, Letnik LX. Stran 99. kakor pravi, zdela pregrda. Posledica tega je, da bo Eosnik vsled hudih opeklin težko okreval, in tudi če se mu to po- sreči, ne bo imel nikdar več jednega ušesa in očesa, je storila svoj neumni čin, ko je mož spal na postelji. Žena Strašen potres. Ruski listi javljajo o potresu v Tržne cene. V Ljubljani dne marcija 1902. Pšenica K 9 30 rž K 7 ječmen oves K Šemaha, v Kavkazu: Šemaha je razrušena do temelja; ostalo Vse cene veljajo za 50 kilogramov. h, ajda K 6*50 proso K 6 80 b, turšica K 6 20 h, leča K 9 - h, fižol K 8- celih komaj 10 zgradb, izpod podrtin izvlečenih okrog 2000 mrtvih ljudij, katere je zagreblo podirajoče se zidovje. Vrhu tega divja še požar. Podobnega potresa ne pomni nihče, potresni sunki se ponavljajo, kar jako ovira odkopavanje žrtev. Silno ljudstva je brez strehe in biva pod milim nebom; okrog 15.000 prebivalcev stanuje v šotorih poleg mesta. Vrhu tega je zmanjkalo še živeža in nastal je glad. Potres se je pojavil dne 13. m. m. opoldne in za nekaj hipov je bilo mesto kup razvalin Po novih poročilih se potres še vedno ponavlja. Šte- vilo mrtvih se že ceni nad 5000. Brez strehe je nad 30.000 kraju gotovo in pošteno brez kapitala zamorejo osebe vsakega stanu na vsakem zgube Blizo vasi Astrahanka se je pojavil že četrti ognjenik. I zaslužiti z prodajo postavno dovoljenih državnih ljudij. Vse štiri gore bljujejo ogenj in vrelo lavo; ljudstvo se je izselilo daleč na okrog. Prusi proti Poljakom, česa je vse zmožen pruski šovinizem, kaže sledeče poročilo. Razna rudokopna podjetja v Nemčiji so soglasno sklenila, da odpustijo z dela vse delavce slovanskih narodnostij, zlasti Poljake. Tretji del teh delavcev so ta podjetja že opustila, pa tudi ostalim je dovoljen kratek rok za bivanje v omenjenih krajih kdor ne! papirjev srečk. Ponudbe sprejme Ludwig Oesterreicher Deutsche Gasse 8 Budapest. še Ali motil bi se, mislil, da se je to zgodilo vsled pomanjkanja naročil, Podjetja nadomeščajo odpuščene Poljake z domačimi de- s težka Slovanu Priznano izvrstne in najboljše lavci, Nemci. Poročilo govori, da so se podjetja odločila za ta korak, ker so spoznali v gališkem treznega, krepkega in vstrajnega delavca, ter zadovoljnega, zvestega in miroljubnega Človeka, v katerih čednostih ga oholi bojazljivi, leni, zahrbtni Prusak nikdar ne nadomesti. Ali podjetnike čije zadnjo prisilila vlada, katera je' namenila iztrebiti iz Nem- Ta pruski korak je sicer sled slovanstva. hvalevreden, kajti Nemci bodo čim preje spoznali, kake velike ničle so brez Slovanov, vender tudi Slovani storili prav da bi sistematično začeli pehati germansko druhal vsake vrste iz svojih dežel. Republike južne Amerike. Države južne Amerike so še jako mlade; nobena istih še ni stara sto let. Država Čili obstoji od leta 1810, Venezuela 1811, Argentinija 1816, Peru 1821, Uruguay in Bolivia 1825, Ekvador 1830, Paraguay 1856, Kolumbija 1861, Brazilija 1889. Vse te države imajo pred seboj cvetočo bodočnost, ker so njihove pokrajine nad vse rodovitne in hranijo v svojih globočinah ogromnih rudninskih zakladov. Prebivalstva štejejo te države danes in sicer: s patentovanim valjčnim tečajem z obračasto pri- pravo za maza nje » ročne na gepel in na par. potem vsakovrstne gepelne za vprego od 1 do 6 konj; najnovejše žitočlstilnice, trijerje, rebljaöe; stiskalnice za seno in slamo ročne, nepremične in prepelji ve. Valarje za polje iz jeklene ploščevine (Stahlblech-Feld- , 3 in 4 lemeže; trav* Braziiija na 8.361 350 km2: 14,333 000 oseb; Argentinija na walzen), robati in gladki. Pluge z niške brane klepne in dijagonalne. 2,885.620 km2: 4,500.000 oseb; Peru na 1,769.805 km2: 4,559.000 oseb; Bolivia na 1,344.500 km2: 2,270.000 oseb; Kolumbija na 1,203.000 km2: 3,510.000 oseb, Venezuela na Slamoreznioe s patentovanim valjčnim tečajem z obro-často pripravo za mazanje. Stiskalnice za zeleno krmo; patentovane sušilnice za 1,027.000 km2: 2,444.000 ; Cili na 677.000 km2: 3,110.000 sadje in sočivje. Vsakovrstne stiskalnice in mlini za grozdje ' * k* mm a m- M 41 • T 1 • v mm 1 • "1 oseb; Ekvador na 307.243 km2: 1,400.000 oseb; Uruguayna 186.920 km2: 827.000 oseb; Paraguay na 146.886 km2: in sadje; stroje za roblanje. Samodelujoče patentovane brizgal- nice za trsje in zelenjad. „Syphpnia". Sejalni stroji „Agri-cola" in stroji za košenje trave, detelje in žita z verižno 502 000 oseb. Vse ozemlje teh deset romaskih španjolskih pripravo, nadalje . premične štedilne peči, peči za parjenje republik južne Amerike znaša okroglo 18 milijonov km2 in krme; stroje za obračanje in sušenje mrve, mešane krme in žita itd. itd. Vse navedeno orodje izdeluje in razpošilja po šteje skupno 37 Ya milijonov ljudi, torej 2 človeka na 1 km2. meri 22,429 998 km2 in Avstro- dežele bile Ako primerjamo Rusijo, Ogrsko z 676 545 km2, se da sklepati, da najnovejši odliko vapi sestavi najsrečnejše na svetu, ako vnanji lakomni uplivi ne raz- MAYFARTH burjali ljudstva v enomer do krvavih bojev. kr. edino priv tovarne kmet. strojev drug. fužine na par na Dunaji 5 II ? Taborstrasse št. 71. Loterijske srečke. V Brnu dne Na Dunaji dne V Gradci dne marcija t. marcija marcija 31, 67, 87, 78 14, 16, 39, 39. 61. 18, 85, 32, 52, 45. Odlikovan z nad 450 zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami pri vseh večjih razstavah. Obširne cenike in mnogoštevilna priznanska pisma zastonj. Zastopniki in prekupci se iščejo. Ustanovljeno leta 1872. 750 delavcev. Stran 100. Letnik LX priporoča se kuvertov v lično izvršitev vizitnic firmo 5 5 računov in sploh vseh tiskarskih del po najnižjih cenah Olc^cuo o.o o o°5°o o o Ao o o °no o O O n '0~000°n°0 £ § OOO^O ° o'išSsSo - °0 o o0o°o°oP0 ° s §9°og y o oTOO O0 ^ w o o o o,ooAo o o o o n O Q °oOo° o ^ w o °oo00o0 o o ° o o o o2o°oOon°oo ~ 00 n O Oo o°o O 000Jo O o o o o o ° O O On O 00 Q> no, o. o°o^ 0 oo000n O o °o° o O o ° o o_o- o°o0oo00-° o o O ° O o o OO ' V nt -vl rlfV'.M, 4 V 8 8 § o-o Soooo o o o o O o o i o O. oP O o o Oq O o o °o S oo0 o og ° ° Q 0°000n° O ~ O oo 00OohO O.GOooS _ w PqO o°o ooo 5 «r i-.' OOOo P o r ' O O §o°> 8 oo o° OoO OOO OOO ooo uO ° °0o0°0ooo ° ° o ° oO ° o o °no°,o o. o0°ooo0o0° O °o°oo o O o oOOU t o o O O- o o o O o xO OOO oo O o o o °0°o° o°-°o 0o° 0 0 o.OOO i> o o J inT ■» k w oo ofo o°°o rS> n O ooooo OO o o o oo0 "oo O oO ° o°°o O ° o °o°o O o°c?00o O ° o o o o o o o o 0o o O^OO^OI, O o °o of o°o rio °o°o li sSđ? > r?i 0'0o0o°o ooo Kot prava dobrota in potreba za vsako družino se izkazujevsakdanbolj uporaba Ooo o OOO O °°0 b OOO n OOOO °o °o °o° I oöo o O ff i OOO % I OOO OoO oOS Kathreiner Kneippove kave. Nobena skrbna gospodinja pomišlja dalje uvesti sladne O Oo O O O O O o o ° °o°o0 tečno 4 • zdravo pijačo. k? Sö^o ogo 00° oo. čistejše primesi boljšega O O Ooo domestila za zrnato kavo, kjer je ta zdravniško prepovedana. ===== Ooo' oo0o0 Kathreiner-Kneippova sladna kava dobiva pristna samo v izvirnih 0£Q zavojčkih varstveno znamko župnik Kneipp«. Odprto odtehtana drugače zavita kava ni nikoli Kathreinerjeva noo oo » t V- 5f H V .TV'- □ O 2° o°o o'o P W \ OO OOOOOO oo QPo ö Ö oo o,o o oo c o o o oa m o2 ono ^ OAO % 08 o - Člft , O C o O °o° O O O °0 O Odgovorni urednik Avgust Pueihar. Tisk in založba J. Blasnikovi nasledniki.