Gospodarske stvari. Zastrnpljenje in pomočki 7 prvi sili. M. Najve6 nesre6 po zastrupljenji na deželi se zgodi b strupenimi gobami ali glivami. Ljudje gobe ali glive radi jedo, pa tudi labko do njih pridejo. Da se strupene od dobrih in nenevarnih gob ločiti znajo, temu je treba nataučnega poznauja gob. Znamenja, kakoršna se navadno kot zanesljiva uče, tudi niso vsakokrat popolnem varna. Tako se pripiroča, naj se z gobami ali glivami kaka srebrnina, n. pr. srebrna žlica, srebrni denar, bela čebula, kos črstve krušne sredice vred kuha in če ta pridjana stvar po kubi še kaže svojo prejšnjo, čisto, naravno barvo, tako so one glive neškodljive in dobre. Skušnja pa je že pokazala, da povedane stvari bele ostanejo, tudi če so se s strupenimi gobami vred kuhale. Dalje 8e uči, da se strupene in skodljive gobe na tem spozuajo, da imajo, če jib človek v roko vzame in prelomi, nekaksen zopern, grd dub in ravno tak okus. Tudi kmalo po prelomu na robeb barvo spremenijo. To so dobra precej zanesljiva znamenja, pa vender ne za vse strupene gobe. Nektere neškodljive sorte preminjajo na prelomljenib robeb tudi svojo baivo, med tem ko nektere strupeuih sort tega ne atorč. V nekterib mestib ima tržna policija ukaz, da ne pusti več ko 4 sorte gob ali gliv na trgu prodajati in tako je gospodinja pri uakupovanji gliv precej brez skrbi. Po kmetib se- veda se pa kaj takega ne da izpeljati, toraj se morajo drugi pomočki iskati. Do zdaj se je le jedno sredstvo kot popolnem zanesljivo skazalo namre6 to, da ae gobe ali glive, brž ko 80 se nabrale, z okisano vodo, 1 žlica jesiha na 1 liter čiste vode, polijejo in kake 2 uri v nji stati puste. Potem se v čisti vodi cetvrt ure dolgo kuhajo in kubane zopet 7 čisti vodi izperejo. Tako imenovan ,,amaritin", t. j. gobja strupenina se v kisli vodi raztopi, po 6isti vreli vodi izkuha in po 6isti vodi slednjič izpere. 0 resnici tega so se že večkrat prepri6ali. Ker je pa povedano sredstvo precej mudno in gospodinjam tudi preve6 dela prizadene, nekterim pa tudi popolnoma neznano in neljubo, ker se bqj6, da bi gobe po kubanji in izpiranji čisto puste postale, hočemo tukaj ona sredstva povedati, ktera se morajo rabiti, 6e se kdo z gobami zastrupi. Najprej čuti oni, ki je kaj strupenega po7žil, navadno po 3 do 9 urah, bolečine v želodci, slabo mu pribaja in bljuvati ali prekmetati začne. Na drugi stopinji, t. j. 6e je strup že v 6reva prestopil, ga začne kolika ali hudo ščipauje napadati in pogosto mora hoditi k potrebi. Na tretji in najhujši stopinji, ko za6ne strup na možgane delovati, napadajo zastrupljenca omedlevice, vsi udje obnemorejo in oslabe, mo6i se pozgubijo, dibanje postane težavno, žila začne slabeje in slabeje biti, roke postanejo mrzle in modre in toplota in delavnost življenja v telesu pojema. Na prvi stopinji se mora z močnimi bljuvali t. j. takimi rečmi, ki bljuvanje ali prekmetanje pospešujejo, pomagati. Ce takib ni pri roki, naj se bljuvanje provzroči s tem, da ae dva prsta tako globoko v požiravnik vtekneta, da se začne prekmetati. Tudi je dobro mla6no vodo piti in tako bljuvanje provzročiti, da se tako strup kolikor mogoce iz trupla odpravi. Ko bi bil pa strup že iz želodca v 6reva prestopil, je treba 6iščenje črev kolikor mogoče pospeševati s tem, da se boleniku obilne klistire dajejo in tako pomaga, da se 6reva prej ko prej izpraznijo in strup iz njib odpravi. Na tretji stopinji se pa naj boleniku zaporedom vec skledic 6rne močne kave piti poda. Nikdar pa se ne sme zamnjati brž ko brž vra6itelja poklicati, tudi takrat ne, ko bi prej povedani pomočki bili že pomagali in bi boleniku že boljše poatajalo. Le dotje, da vražitelj pride, naj se domača sredstva rabijo, potem pa se naj tako dela in ravna, kakor zdravnik zapoveduje in veleva. (Konec prib.) Soja, novi flžol. Ker je ravno zdaj še 6as, novo kinežko fižoličko (Sojabojne) saditi, evetujem naj se tega novega so6ivja vrlo poprimejo. Tako tečne jedi, kakor je soja, ne poznam, razun morskih rib. Eno zrno se povrne najmanj tristokrat! Saditi se mora v dobro zemljo, 40 cm. eno zrno od drugega, opleti se mora, kolov ni treba; kajti iz enega zrna zraste 1 meter visoko trdno steblo, ktero podpore ne potrebuje, na stranskih vejab pa stro6je visi. Jaz sem prete6eno jesen na enem samem stebln 120 strokov nabral; vsaki strok ima najmanj po 2, pa nekteri po 3, in tudi po 4 zrn, toraj gotovo ve6 ko tristoterni sad. Že te številke priporo6ujejo sojo; pa naj še povem, da je skubano zrno še enkrat tako veliko, kakor surovo, da ima prijeten nekoliko, sladek okus, in da je čudovito te6na jed; rabi se pa kakor navadni fižol. Šibje kuhano, alj s slano vodo poparjeno, je posebno dobra klaja za krave mlekarice, pa tudi za svinje. Dobi se 1 kilo za 70 kr. pri Franc Tasner's Samenhandlung 7 Gradci, Murvorstadtplatz Nr. 1. Jaz mislim, da se bo temu sočivju ravno tako godilo, kakor svoje dni krompirju : ljudje ao se branili ga saditi, mnogi so bili nna klopi" kaznovani, ker so se gosposki zoperstavljali, in zdaj? Kako bi živeli brez krompirja? Dragoiin Ferdo Ripšl, župnik. M. Eako poznati, ali je viuo s strnpenim fuksinom barvano. Vlije se blizo 5 kubi6nih centimetrov vina, ki ima preiskovano biti, v malo z stekleuim zamaškom zadelanc stekleni6ico. Pridene ae mu polovica svin6enega jesiba (Bleiessig), zatekne s steklenim zati6em in se vse prav dobro med seboj pretreae. Čisto ali s takimi barvili, ki so iz neškodljivih rastlin napravljeni, pobarvano vino, napravi zelenkastoaivo ali modrosivo vsedino, nad ktero se 6ez nekaj 6asa vstopi po mirnem stanji, brezbarvina tekočina kakor voda 6ista. Fuksina pa svin6eni jesih ne potisne na dno, ampak tekočina ostane rudeča, 6e se v nji tudi nekaj malega na dno vsede. Če je bilo naravsko rude6e vino z umetno pobarvanim pomešano, se sicer vsede nekaj na dno, ali tekočina nad vsedino ostane nekoliko rudeča. M. Kako ribe hitro iz lnsk dejati. Ribe iz lusk devati je za kuharice dostikrat mudno in težavno delo. Vendar pa se more to delo na slede6i na6in znatno pobitriti. Brž ko se je riba po krepkem pehu z ostrim nožem med Skrgami zabodla in usmrtila, se s subo ruto prav dobro vea žleza ostrga in osnaži. Na to se vtekne za nekoliko sekund v skoraj vrelo vodo. Tako poparjeni ribi grejo luske. lahko doli in tudi koža se ji ne poškoduje. Navaden kuhinjaki nož je za to delo dober. M. Eako zabraniti, da prežgana kava ne izdnhti. V ta namcn se kava, ko se je dosti prežgala, dokler je še vroča, s stol6enim sladkorjem ali cukrom potrosi, tako da pride na 1 kilo kave blizo 50—60 gramov sladkorja. Kava se mora med potroaanjem s sladkorjem vedno pridno meaati. Sladkor kavo z neko tanko skoijico prevleče in zabranjnje izduhtenje. S tem si marsikteri kupec dobro diaečo prežgano kavo napravi in je zarad tega na dobrem glasu pri kupcib.