OBZORJA STROKE - ETNO IZLOŽBA
-7---
Nena Zidov
rajko mursic,
center za dehumanizacijo: etnološki oris rock skupine.
Frontier, ZKO Pesnica, Pesnica 1995.
292 str., 11.
ISBN 961-90143-7-5
Delo Center za éí'liiíiuattizacijo: etnološki oris roekskupine je nastalo pravzaprav po naključju. Avtorja je malce zaneslo' in i/, načrtovane spremne besede za zgoščenko glasbene skupine Center za dehuma nizacijo {v nadaljevanju CZD) je nastala knjiga. Skupina CZD je po avtorjevem mnenju ena izmed najliolj zanimivih slovenskih rock skupin. Nastala je v vaškemu kol juŠlove ns ki h goric in tam na svojstven način 'podoma če vala rock kot glasbeno zvrst in km način življenja. Na primeru omenjene skupine je skušal avtor ugotovili, kako je neki tuj kulturni element - v tem primeril punk (v pomenu glasbenega sloga kot tudi življenjske drže in izgleda) - prišel v vaško okolje in se avtohtoni z i ral. Zanimala ga je lokalna rock skupina in način življenja lokalnih pankerjev.
Nikakor ni zanemarljivo dejstvo, da je Kajko Muršič tako glasbeni praktik koi teoretik. V Predtaktu se sicer opravičuje, češ da ni oprávil stalnejserga terenskega dela. vendar je ob branju knjige ves čas razvidno, da je na neki način vendarle bil soudeležen pri rokovski sceni Sicer pa tudi sam priznava, da je insider'. ki dokaj detajlno pozna stvari, o katerih piše. Kol sam pravi, moramo rock, če ga hočemo razumeli, poskusili živeti. Poleg lastnega opažanja oziroma doživljanja ročka pri nas ves čas spretno prepleta izsledke etnologije, antropologije, sociologije in uuizikologije. pri čemer je v ospredju etnološki in delno tudi antropološki /orni kol. Podeželsko rock skupino postavi v tako prostorsko kol tudi časovno želo širok kontekst. Dogajanja v zvezi s skupino CZD povezuje s podobnimi dogajanji v drugih prostorih in drugih obdobjih. Včasih so te povezave presenetljive, vendar ulemeljene Zanima ga razmerje skupine do ožjega in tudi širšega (tudi izven slo venskega) prostora; pa kulturne danosii izvornega okolja skupine
V	prvem poglavju Rock- ples zlodejeuih ¿Ivauajstic prikaže razvoj rock glasbe ter njeno povezanost z mladinskimi pod-kulturami in z njihovim načinom življenja. Poleg lega, da je rock glasbeni slog. je namreč tudi Življenjski slog. Gre za določen način oblačenja, komuniciranja, obnašanja, sistema Vrednot itd, Pod kulturnih slogov pa je več, tako npr. hipiji, pankerji, skiriheadi, šminkerji, darkerji, hárdkorovci, metalci inskaterji. Podkullura pankerjev z značilno oblačilno kulturo naj bi bila doslej v Sloveniji najpomembnejša Kock sicer temelji na ritmu in gibanju telesa (plesu), vendar je pomembna tudi njegova socialna Funkcija Avtor rock glasbo razume tudi kot enega od načinov socializacije, opozarja pa tudi na povezavo ročka s politiko.
V	naslednjem poglavju z naslovom Rock V Mariboru, ¡»t tik med Štajerci avtor predstavi razvoj ročka v Jugoslaviji, Sloveniji in Se posebej v Mariboru, ki je zlasti tesno povezan z delovanjem skupine CZD. Seznanimo se s prvimi rock koncerti
v Sloveniji, s pojavom diskotek, vlogo medijev in z glasbeno produkcijo. Sledi bolj detajlen opis dogajanja v Mariboru, kjei so se prvi punkci ji pojavili konec sedemdesetih let. V osemdesetih letih se je mariborska rokovska scena razslojila na punkcije, hardkorovce in tla iker je. med katerimi pa je vladala strpnost.
Sledi poglavje Med domačim in tujim: Slovenske gorice in Slove njegoričani terpanhovsha scena na Tratah. v katerem predstavi okolje, kjer je nastala in delovala skupina CZD -Slovenske gorice, in tamkajšnje prebivalce, tet še posebej vasi Selnica ob Muri in Trate, od koder sp izhajali člani skupine. Avtor nam prestavi tradiconalno glasbo Slovenskih goric (godci), spremembe, ki jih je prinesel razvoj komunikacijskih sredstev, in ustanavljanje disko klubov v vaseh v Gornjih Slovenskih goricah, s skupino CZD je povezan mladinski klub, ki je v okviru ZSMS začel delovati na Tratah konec sedemdestih let in je postal središče tamkajšnjega punka Mladi, ki so se zbirali okoli lokalnega mladinskega kluba, so poleg organiziranja koncertov izdajali fanzin in sodelovali v lokalni kulturni dejavnosti.
Odmevi okolja na čudne mladce so bili različni. Vaška skup-
52
GLASNIK SED 36/1996, št. 2-3
OBZORJA STROKE - ETNO IZLOŽBA
nosi jili je sprejemala dokaj dobro, saj so bili tlel njih, medlem ko so pri lokalnih politikih vzbujali strah, Trudili so se. da hi njihov lokalni klub, v kalnem se zbirali, zaprli, vendar jim to ni uspelo Spori s policijo in družbenopolitičnimi strukturami so bili vaškim mladcem celo v zabavo. Včasih so scenarije za lake konflikte iudi sami vnaprej pripravili. Med sredstva za provokacijo pa je sodil iudi njihov zunanji izgled (obleka, frizura, nakit) in način obnašanja. Prek obiskovanja mladinskega kluba na Tratah se je šiiil punkovski način oblačenja in striženja lutli na druge. Vaški punkciji so razvijali svoje besedišče, izraze in fraze, kjer so se prepletali angleški izrazi in domač govor.
V	poglavju Center za ifeliumatiizacljo: zgodba o vaški ročk skupini Spoznamo mlade glasbenike, ki .so sodelovali v punk skupinah Slovenskih goric. Značilno zanje je bilo, da so izhajali iz delavskih in polkmečkih družin, kar zadeva glasbeno izobrazbo pa .so bili vsi samouki. Okoli leta 1980 je bilo pet lakih skupin, danes pa deluje le še CZD. Začetki C/A) sedajo na prelom iz sedemdesetih v osemdeseta leta. Ne gre le za glasbenike. Med njihovp dejavnost sodi tudi izdelovanje plakatov, video, snemanje, fotografiranje in vrtenje glasbe v diski) teka h. Leta I9K7 so zli svoje delovanje od ZSMS prejeli celo nagrado Zlata ptica. V svoje okolje so sicer vnesli neki Ulj kulturni vzorec, ki pa so ga znali prilagodili lokalnemu Življenju. Tako so poslali hkrati del lokalne in globalne ročk scene.
V	poglavju Med ljudsko in popularna glasbo se avtor ■sprašuje o odnosu med ljudsko in popularno glasbo, o nevar-
nosti, tla bi uvožena popularna glasba z Zahoda pokopala lokalne zvočne tradicije in o avtohtonosti popularne glasbe na Slovenskem. 1 golavl|a, tla z določenega vidika lahko razumemo popularno glasbo (ali vsaj nekatere njene dele) kot sodobni ekvivalent ljudski glasbi. I važanje popularne glasbe se mu ne zdi skrb vzbujajoče, ker meni. tla je ročk globalni fenomen, ki pa se lahko realizira le v mnogoterih lokalnih oblikah. Kjer gre vedno za avtohtone predelave uvoženih vzorcev. Besedilu so dodana stvarna in imenska kazala ler slovarček 'modre latovščine', v dodatku pa je še diskografija, videt) in drugi projekti CZD ter plakati in drugo vizualno gradivo.
Tematsko je knjiga v okvirih slovenske etnologije (in tudi antropologije) vsekakor inpvativna. Slovenski etnologi se doslej nismo lotevali te me I ji te ¡šega preučevanja sodobnih mladinskih pod kultur, kakor iudi ne ročk glasbe kol enega od njihovih izraznih sredstev Pred časom se je avtor pritoževal. tla se etnologija ne ukvarja s fenomeni, ki v živo zadevajo sedaj živeče ljudi, njihovo vsakdanje življenje, sodobnostS pričujočim delom je nedvomno prispeval k zapolnitvi vrzeli, ki jo sam vidi v etnologiji. Vendar gre. kol sani pravi, kljub še Živim pričevanjem in še trajajočim dogajati jeni v bistvu za zgodovinski pogled, /.a marsikoga, tako za nekatere strokovnjake-etnologe kot za laike, je lahko vsebina knjige presenetljiva. Vse. kar ji je ostalo od nekdanje predstave o etnologiji, je le še kmečko okolje. Nedvomno bo knjiga Hajka Muršiča razšii ila krog bralcev etnološke literature (predvsem s smeri mlajše generacije) in prispevala k (ponovni) spremembi predstave t) etnologiji.
Jerneja Hederih
tanja peršolja hohnec.
kam so vsi turisti šli?
Občina Slovenska Bistrica, Slovenska Bistrica 1996, 96 str., COBISS-IO 38579969
Predlog za gesclnik slovarja etnologije Slovencev ne prinaša pojma aplikativna ali uporabna elnologija, zasledimo pa poleni aplikativna antropologija in kazalko na pojem uporabna antropologija. V antropologiji sta tako termin kol dejavnost, ki jo označuje, očitno dodobra uveljavljena Pojem sam naj bi v družbene vede vpeljal C. D. Brinton leta 1K95, tla bi označil raziskovalno usmeritev, ki združuje analizo tlružbeno-kul-Uirnih procesov in praktično uporabo izsledkov take analize \ praksi se je orientacija kalila v začeku 20. stoletja, ko se je antropologija pričela vključevali v procese reševanja problemov Tretjega sveta. Aplikativna antropologija je institucionalizirana v The Socii'ty for Applied Ánthropotoiry od leta I 'Ki 1 od leta 1949 pa izhaja publikacij Applied Anthrapnlogy, pozneje imenovana Human OrncmizatUm.
¡n kakšna je povezava tega Uvoda s knjigo pod drobnogledom - Kam so vsi turisti šli?
Prizadevanja etnologov, tla svoja teoretična spoznanja vključujejo v sodobno življenje in aktivno pripomorejo k
Tanja PerŠolja Hohnec
KAM SO VSI TURISTI ŠLI ?
1 Riijh.ii Muršič. O m zmerja med etnologijo in kulturno antropologijo ter predvsem o teorfji v etnologiji. Glasnik Slovenskega etnološkega društva $4/1-2. Ljubljana 1994. sir. 10.
GLASNIK SED 3Ó/1 99ó, št. 2-3
53