XIII. lotnik. V Gorici, dne 25. maja 1905. 21. številka. lov enako, ljudstvo ftp odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici, Po resnici k prostosti. Govoril .1. Kosec na shodu goriš kili krčanskih društev na Sv. Uori. Krščanski bratje in sestre ! Laž je privedla ljudstva v snžnjost. Lažnjivi nauki liberalstva in socijalne demokracije so ljudi tako zaslepili, da so se prostovoljno padali. s>'so%itjost, pod katero zdaj zdihujmo. Znan je latinski rek: „Mundus vult decipi, ergo decipiatnru, po naSe bi bo reklo: „Svet rad vidi, da so ga slepi, torej slepimo gal“ Že prvi liberalni agitator, hudič, zvita kača, je v n«5i prvi materi Evi vzbudil napuh in poželjivost, da je s posebno radostjo sprejela lažnjivi liberalni nauk: Ni res, kar vama je Bog razodel, marveč, ako bosta jedla prepovedani sad, se vama bodo Sele oči odprle, da bosta kakor Rog, neodvisna od Boga. Vsied tega sleparskega nauka so nuši prvi stariši pahnili vse človeštvo v HužnjoBt greha. V sužnjosti je zdihovalo človeštvo nele v starem veka, ampak zdihnje deloma tadi v sedanjem veku lažnjivo prostosti in napredka. Sažnjosti ni kriva odvisnost služabnikov in podložnih od gospodarjev in predstojnikov, tudi ne razlika med nbožci in bogatini, ampak človekova zaslepljena samovoljnost, ki je zavrgla staro resnico: .Ljubi Boga nad vse, in bližnjega ko sam sebe/ Človek neodvisen od Boga se da slepiti od priliznjenih zapeljivcev. Kar se prileže njegovi pože-Ijivosli in prevzetnosti, to rad posluša in sprejme, naj bo Se tako škodljivo ; resnico pa zavrže, ker jo zoprna človeški samopaSnosti. Kdor hoče ljadstvo oslepariti, ga omami z vsemi mogočimi nasladnostmi. Zelo pripravno sredstvo, da se omami ljudstvo, da ne spozna sleparstva svojih sovražnikov, ki. mn hočejo oropati prosto voljo in osebno prostost je alkohol. To je tista moč, ki je v vinu, pivu in žganj n, in človeka omami ali vpijani ; LISTEK. Večerni ave ... Zdrava Marija .. . Vsi logi Šepetajo, šumijo vse vodč in zvezde v harmoniji nebesni te slavč. In koder božje solnce ogreva solzni dol ozdravljaš mnoge rane, ozdravljaš mnogo bol. O sprejmi prošnje tudi, o zvezda visočin, ki pred Teboj jeca jih Tvoj — izgubljeni Bin I — Milosti polna ... Ro solnce izza sinjih gor čez polje cvetno se razlije, kdo ume naj lepoto to njegove večne harmonije? Ko v grešne Ti vpreš oči z ljubavjo tiho, sladko silo, kje srce je, ki milosti ne bi čutilo, ne Ijobilo ? In blagoslovljen sad Tvojega telesa... O cvet, o roža mistična, o čudes vseh čud^s! zato pravimo takim pijačam : alkoholne ali opojne pijače. Dahovnik nekje v hribih pride v neko hišo. Postrežljiva gospodinja mu brž ponudi žganja. Duhovnik ga hvaležno odkloni. „0, naj le vzamejo,“ sili ona, rssj ni narejeno, ampak prav domače.* „Ga ne pijem,* odgovori duhovnik. „Naj mi verujejo, to ni kakšen špirit, ampak prav ta pravo žganje.* .Ne pijem !“ «Prav res, naj mi verujejo, je prav ta pravo 1“ »Verujem, da je ta p ra v o, “ de duhovnik „pa tudi hudič je ta pravi, in ako bi prav ta p ra vi hpdič prišel k vam, ali bi ga sprejela ?■* Žena je zdaj razumela, da se duhovnik boji žganja, kakor hudiča. S tem nočem nikakor reči, da je alkohol hudič in da ga je treba tako sovražiti, kakor hudiča, pač pa mu j? zelo podoben. Slavni angleški dramatik Šeksp ir je izrekel Bvoje mnenje o alkoholu v igrokazu nOtelo“ tako-le: „0 nevidni duh vina, ako nimaš še imena, ki bo te značilo, imenuj se hudič11. Dragi posluSalci 1 Tega hudiča Vam hočem pokazati. 0 njem vam hočem povedati resnico. Resnica je sicer zoprna, pobebno prijateljem in sužnjikom alkohola; pa Kristus pravi: „Resnica vas bo oprostila." Rekel sem, da je alkohol podoben hudiču. Komaj se je ljudem prikazal, brž jih je premotil, da so ga imenovali spi-ritus t. j. duh. Akoravno nima življenja, vendar mn pripisujejo moč, da daje življenje, „aqua di vita*, t. j. voda življenja. Človeka tako oslepari, da vidi vse drugače, kakor je res ; ne čuti lakoti, pač pa žejo, četudi je pil do vrha ; ne čuti ne mraza, ne vročine, ne bolečine, ne trpljenja, ne uboštva, ne sramote. Marsikoga tadi obsede. Takim obsedenim pravimo, da so pijani. Tedaj glavni deli hudiča, sleparstvo in obsedanje ima tudi alkohol. Kdor se mu uda, zgubi prosto voljo. Ni več sam svoj gospod, ampak suženj svoje strasti in pivskih navad ; izgubi Tvoj Bog si v tempelj svet izbral telo je vseh telčs .. . Vsi voki Te slave poslej, ljudje vsi Te časte, in On, Tvoj sin, na gOro, glej, spe kri prelit za nje. O cvet, o roža mistična, vselej proslavljena, rodila si nam Jezusa, zat6 — pozdravljena I Jezus ... Le naj hrumi, le naj besni viharja moč, demon noči — ne bodemo se zbali mi, ne bomo trepetali mi I V nas luč je in sam Bog je v nas in čuva nas vsevečni čas. Saj ko v nočeh se jočemo in divjih koli stočemo, ime Njegovo med slad&k hropi naš duh, preganja mrak. Gospod h Teboj ... Ko temelj je zemlji polagal, družica si bila Mu Ti, Ko luči nebeške je vžigal, si zrla v Njegove oči. moštvo. Japonci imajo pregovor : „Naj-prej vzame mož požirek, potem vzame mož še en požirek, nazadnje pa vzame požirek moža.u Pivske navade vladajo ljudstvo ; vsi od kraja se jim klanjajo ; nele pijanci, ampak tudi tisti, ki se prištevajo zmernim. Kdo bi se upal odkloniti kozarec vina ! Vsa družabnost se jo preselila v gostilne. Društva imajo svoj sedež v gostilnah, shodi bb prirejajo v gostilnah. Ljudje pijejo ne iz potrebe, ampak ker je navada tako. Pijejo kadar jemljejo slovo in ko se zopet snidejo, Pijejo, ko so lačni, da zamorijo lakot, ko so siti, da zopet dobijo apetit; če so žejni, da žejo vgasijo, če so že pili, ker so vedno z nova žejni. Pijejo če jih zebe, da se ogrejejo; če je vroče, da se ohladijo; čo so zaspani, da se zdramijo; če ne morejo spati, da zaspijo; pijejo, če so žalostni in če so veseli, na jezo in korajžo ; pijejo zato, da pijejo. Nikoli ne zmanjka vzrok. Zadnjo šeatico da pijanec za pijačo ; „še kikeljco prodala bom, za sladko vince dala bom*. Premoženje, zdravje, čast, družino in slednjič še samega sebe proda pijanec temu hudiča. Ali ni to suženjstvo sedanjega časa, razširjeno med vsemi stanovi ? (Dalje pride.) Politični pregled. Parlamentarni položaj. — Zasedanje češkega deželnega zbora se konča 2. ali 3. junija. Rešiti nameravajo začasni proračun, predlogo o podporah po uimah oškodovanim, predlogo o deželnih prispevkih, za vodne zgradbe in nekaj manjših gospodarskih predlogov. Državni zbor se snide zopet 6. junija in zboruje do srede meseca julija. Ogrska kriza. — Skupni fin. minister Rurian se je v nedeljo povrnil na Dunaj. 1 V Rudimpešti pogovarjal seje z raznimi voditelji koaliranih strank, a najdalje, kakor se samo po sebi umeje, s Košutom. V nedeljo pa je imel tudi z grofom Ju- Ob Njem si stala, ko umiral na ki-ižu Bog Tvoj ... In zdaj v nebesih kraljuješ in On kraljuje s Teboj. Itlagos'ovIjena Ti mej ženami In tisto jntro trudna šla je Mati k grobu, vso težko pot je jokala — Pastirja vdaril je Gospod in čreda, giej, ne ve ne kam, ne ve ne kod. Ne vidiš nič ? — grob je odprt, Tvoj sin, Tvoj Bog premagal spone je in smrt. Prod grobom angeli poj6, pojo na glas in Mater vsi tolažijo. Sveta Marija, Mati božja .. Zvončvi zazvonili so otožno čez otožno plan ; in zopet eden je dokčnčal življenja trudupolni dan. Večkrat je padal, ali Tebe pozabil, Mati, ni nikdar, in večkrat klical Te je v sili, in bil s Teboj je mnog vihar. Zvonovi zazvonili so otožno čez otožno plan ... lijem Audrassijom jedno uro'trajajoč pogovor. Naloga, katero je dal cesar ministru Burianu, bila je, kakor pišejo listi, ta, da se z voditelji kaoliranih strank dogovori glede osebe, ki naj bi prevzela sestavo novega Iministerstva. In ravno grof Jnlij Andrassi bil bi baje ta oseba. Kakor se poroča z Budimpešte je Ardrassi Burianu naznanil, da je voljan prevzeti uesto ministerskega predsednika ter sestaviti novo ministerstvo. Američan o avstrijskem bojnem brodovju. — .Standardov" tržaški poročevalec poroča, da je odposlala ameriška vlada admirala O. Neilla proučevat evropske ladjedelnice. Admiral je izjavil poročevalcu, da so avstrijske bojne ladije najurnejše na svetu in sicer plovejo za dva vozla hitrejše, kakor najhitrejše na svetu. One tri avstrijske bojno ladje, ki so bile zgrajene v „Stabilimento tecnico1* so take, da se jim ni bati nobenega sovražnika. Konference jugoslovanskih škofov v Rimu v zadevi glagolice in zavoda sv. Hieronima so se že pričele. Baje bodo izročili sv. očetu spomenico. V tej avdijenci bo predstavil sv. oče škofom svojega delegata, ki je pooblaščen voditi obravnave s škofi. V soboto je sv. oče sprejel v avdijenci zadrskega nadškofa, škofa iz Mostarja in zagrebškega nadškofa. Pismo sv. očeta francoskim ženam. — Aprila meseca je nadškof pariški, kardinal Richard, priporočil sv. očeta narodno zvezo francoskih žena. Sv. oče Pij X. je odgovoril predsednici zveze, baronesi de Rrigode, v prekrasnem pismu, ki slove tako-le: „Vam, ljubljena hčerka, in tovarišicam, ki so nam enako ljube, Vam, ki izvršujete v vaši domovini sveto poslanstvo, pošiljam prisrčen pozdrav. Vi ste plemenite hčerke tistih žena, ki so v začetka preteklega stoletja z močjo ostale zveste veri in potegnile Francijo stran od prepada, kamor so jo hoteli O, Mati božja, daj mn raj in brez viharjev dan I Prosi za nas nboge grešnike zdaj ... Odpusti jim, ki po tem&h blodeči hirajo. V obraze riše kes jim bol, bo k Tebi se ozirajo in vračajo iz potov zlih in hočejo po Inč, po dan . . . Izprosi milosti jim Ti zbog Njega boli, Njega ran. In ob naši smrtni url ... In ob naši smrtni ari Mati ob postelji stoj, ko življenje bode s smrtjo bojevalo zadnji boj. In pokaži iz bolesti nam od sreče jasen pot! Do resnice nas povedi iz laži, skušnjav in zmot 1 In pred Sina in Sodnika v6di Tvoja rOka nas, da slavimo -Te, častimo in smo Tvoji večen čas 1 — — J. U o h o r o v. 17 h a i i vMkhVirl* nh U. mi »lop ililiiir Rokopisi se m' \ri čjjo. Nefrankovan pisma se ne spre lemajn. Cena istn znaSa za celo leto •! ktone. za pol leta 2 kroni Za in a n j premožne ta celo lelo 3 krone, za pol leta K P50 Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge deželeizven Avstrije 6 K. Rokopise sprejema .Narodna Tiskarna* v Gorili, ulica Vet-lurini St. 9. Nirofnlno In n»-zninlla s p r e j r m 9 upravniStvo v Clorlrl, SemeniSka ulica 5. 18 Posamezne Številke se prodajajo v loba-karnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kallSfu nasproti mestnemu vrtu in na Korenjsketn bregu (Riva Corno) Sl. 14 po R vin. Oglasi in poslanice se rafunijo po petit vrstah, in sicer: fe se tiska enkrat 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi. >■ ■“ | —_ Tiska »Narodna tiskarna1* (odgov. J. Marašič)|v Gorici. pahniti ; naslanjajoč se na njihov zgled, Vi dokazujete z Vašimi deli, da je ne izogihna poguba, če ne ne uvažujejo verska načela in izvrševanje krščanskih dolžnosti. Vaše matere ho vkljub sarkazmu in zasmehovanju, ki so mu bile izpostavljene, ohranila v svojem srcu in življenju načela vere Kristove in so popravljale ter okraševale cerkve francoske Tako so dosegle, da je Francoska prizanesla katoliškemu knltu. Ista slava čaka Vas in tudi priznanje tistih, ki Vas sedaj napadajo. Ti namreč shranjujejo na dnu srca nek čut občudovanja, kreposti se divijo in klanjajo tako, da jo želijo imeti sredi svoje družine ; ponosni so, če imajo žene, ki so pobožne in delavne obenem čuječe, mile in požrtvovalne, zmožne vzgojiti zarod sinov bolj krščan-skih, kot so očetje in zato tudi bolj srečnih. V težkih prilikah, v katerih se sedaj nahaja cerkev, zahvaljujemo Gospoda, ker se je vera in ljubezen zatekla v Vaša srca kakor v posvečen kraj iii želimo, da ohranite z Vašimi žrtvami ta zaklad nedotaknjen in da ga izročite kakor kal novega življenja prihodnjemu rodu. Vam pa, Vašim obiteljim jn Vašemu delu podeljujemo z vso prisrčnostjo apostolski blagoslov14. Boji v Macedouljl. — 2000 Albancev je obkolilo Gibljane, kamor so hoteli udreti. Iz Skoplja je odšlo vojaštvo. Cesta v Totovo je zasedena od Albancev, ki ropajo potnike. Rusko-japonska vojska. General Linevič je due 21. t. m. brzojavil: Dne 19. I. m. je en ru9ki oddelek zasedel vas Šaholse; naslednjega dne je oddelek prodiral dalje. Istega dne je neka kolona prišla blizo postaje Can-tufu v boj s topništvom; Japonci so bili prisiljeni zapustiti postajo ter so se dne 20. t. m. umaknili proti jugo. Kolona, ki se je istega dne približala Manhentse, je ta kraj zažgala. Istega dne se je blizo vasi Armagan, štiri vrste zapadno od Kinhuantse, ki je bil zaseden od močnega japonskega oddelka, vršil boj med pehoto. * t Osebe, ki so dospele v Čifu iz Port Arturja, pripovedujejo, da je t soboto vsled nete brzojavke iz Tokija sto oboroženih Japoncev zasedlo parnik „Kazan“, ki se nahaja tamkaj. Izjavili so, da hočejo to ladijo, ki je za časa oblegovanja služila Rusom kakor lazaretna ladija, smatrati kakir vojni plen. « # # „Daily Chronide" od pondeljka javlja iz Hongkonga od 21. t. m.: Parnik „Arabia", ki je dospel v Hongkong, poroča, da je včeraj slišal gromenje topov v Pedro Blanco, otoku, ki se nahaja vztočno od Hongkonga in da je baltiška flota preplula kanal Baši, ki se nahaja južno od otoka Formo?e. Parnik .Šanka" jo dne 19. t. m. sr6čal 4 ruske transportne ladije, ki so plule proti jugu. prišedši iz kanala Baši. Ladije so imele Marconijev brezzični brzojav. Dopisi. V (iorlci, 22. maja. — (Majnik in o t r o c i.) — Kakor se v lepem me-secn majniku vse oživlja, cvetlice odpirajo svoje dišeče čašice, log in gaj odmeva petja velikih in majhnih pevcev, tako se tudi v človeški mladosti godi. V njej se prikaže cvetje, razvijajo se zmožnosti. Pa li veste, komu je lep bujen rnajnik posvečen? O, ne dvomim, da že vsako olročece zna. Majnik, katerega je narava nakitila, podarjen je Mariji. On ima izmed vseh mesecev to prednost, da proslavlja nebes Kraljico. Pa tndi mladina ima prvo mesto in skoraj nekako sveto dolžnost pred vsemi drugimi, da skaznje divni Kraljici nebes in zemlje čast in slavo. Iz teh nagibov podalo Be je bilo tudi nekaj razredov „Šolskega Doma* pretečeno nedeljo, t. j. 21. t. m., na Sv. Goro pod vodstvom g. kateheta in nadzorstvom nekaterih gdč. učiteljic. Otrok je bilo vkljub slabegu vremenu nad 70. Dospevši do svetega kraja Marijine božje poti, so jih čč. oo. frančiškani s križem in zastavo sprejeli. Zraven tega je slovesno zvonenje prav ginljivo uplivalo na nedolžna otroška srca, vneta za Marijo. — Ob 9. uri je imel g. katehet primeren govor, v katerem je povdarjal moč in dobrotljivost Marijino, kako naj otroci Njo častijo posebno z molitvijo sv. rožnega venca. Končal pa je s tem, da je otroke .Šolskega in Malega Doma" Mariji v varstvo izročil. Pri sv. maši so g.čno učiteljic« z otroci ginljivo pole. Popoldan jo bil sv. rožni venec in peto litanije. Bil je zareB prazniški dau za otroke. Toda kakor je sploh v teh dnevih mnogo deževalo, prelilo je to neljubo vreme tudi pot proti domu z dežjem presenečiti. „Prosile in bodete prejeli" in sicer z živo vero je treba prositi. Tedaj se gotovo zadobi, ako le ni našemu dušnemu zveličanju nasprotno. Otroci so so vrnili zopet v cerkev in goreče prosili Marijo. In glej — zjasnilo Be je tako, da so brez vse težkočo došli na svoj dom, polni veselja in vdanosti do Marije. Tem potom pa se zahvala izreka čč. oo. frančiškanom za sprejem, kakor tndi g.čnam nčiteljisam za nadzorstvo in petje. H koncu opomnimo, da naj se nam ne zameri, ako vpletamo ta spis med druge, kakor da bi se iskalo časti. Držimo se samo izreka: .Opera Dei revelare bonum est.“ —o. Iz Kobarida. — (Občni zbor »Slovenskega katoliškega političnega in gospodarskeg h društva" za kobariški okraj.) — V nedeljo, 14. t. m., vršil se je v Kobaridu društveni občni zbor Čeprav so ljudje večinoma odšli po delu v svet, sešlo se je vendar nad 100 drnštvenikov v Nemčevem salona. Predsedoval je deželni poslanec Ivan Lapanja in podal kratek pregled društvenega delovanjs v preteklem letu. Spominjal se je sijajnega javnega shoda ob priliki blagoslovljenja zastave bralnega društva; opomnil je, da je z odhodom g. Cirila Metoda Vuga zgabilo društvo delavno moč, a nadejamo sp, da ga bo g. kaplan Zamar uspešno na-domestoval. V teku leta si je društvo osnovalo drevesnico, ki bo okraju lahko v veliko korist. Društvo je zadobilo v ta namen deželno podporo in pričakuje tudi državne. S pozivom, da društveniki in odbor tndi v bodočem letu izvršujejo svojo polžnoBt, ter ostanejo tako društvu zvestit je predsednik končal svoje poročilo. Sledilo je temu poročilo blagajnika, Janeza Koren, o društvenem denarnem stanja, kar se je vzelo z zahvalo na znanje. Nato je bil izvoljen nov odbor: Predsednik : Ivan Lapanja; tajnik: Ciril Zamar; podpreds.: France Šlunder in Alojzij Miklavič; blagajnik: Janez Koren; odborniki: Janez Volarič, Janez Berginc, Jakob Sknbin, Valentin Sok, Anton Hrast, Anton Bajt, Tomaž Kranjc, Va-loatin Kuntib, Ivan Lenkič, Andrej Ma- Sprejele so se potem naslednje resolucije. 1. Franceta Šlander za posušenje kobariškega blata in regulacijo hudournika Šjaka; potem da bi se priredili poučni tečaji za čevljarje in krojače tudi v Kobaridu. 2. Valentina Sok za zagrajenje Nadiže in njenih pritokov. 3. Antona Bajt, da bi se kmalu pričela izvrševati postava za povzdigo živinoreje, in da bi vlada bolj podpirala zidanje okrajnih in občinskih cest. 4. Janeza Berginc, da bi vlada po šiljala okrajnega živinozdravnika po občinah predavati o živinoreji in živino-zdravilstva. 5. Alojzija Miklavič: Protest proti uvedbi novega občinskega reda v laki obliki, kakor ga je sprejel deželni zbor; dalje da bi vlada tudi letos poslala erarske žrebce za pleme v Kobarid, kakor druga leta in naj bi bili kmečki mlini, ki ne meljejo žita za prodaj, prosti obrtnega davka. 6. Žuber iz Sužida predlaga, naj bi se nadomestnim reservistom dajali erarski čevlji za čas orožnih vaj, ter bi ne bili siljeni rabiti lastne; orožne vaje naj bi bile v mesecu majniku, ko imajo ljudje največ časa. 7. Predsednikovo: Naj bi bili vsi napisi ob progi bohinjske železnice skozi našo deželo pisani v slovenskem jeziku, ter naj bi se nastavili pri nji samo slovenščine zmožni uradniki in uslužbenci. Slednjič se je zborovanje zaključilo z ogorčenjem nad pisavo liberalnih listov o pokojnem škofu Strossmayerju. Sv. Krii pri Trstu. — Dne 19. t. m. so našli pod Sv. Križem mrtvega človeka na kraju morja, kamor ga je vrgla voda. Ko je prišla komisija na lice mesta, proneali so ga v Sv. Križ. Drngi dan so gu rezali in dognali, da je moral biti v vodi več ko 20 dni. Star jo bil okolu 32 let. Pravijo, da je bil mizar v Trstu in da je iz Skopega doma. Novice. Primorski ftkotje pri papežu. Papež je v torek vsprejel nadškofa goriškega, škofe tržaškega, poreškega, ljubljanskega, krškega in kolarskega ter poslanika pri sv. Stolici grofa Szecsena. Škof Mahnič Iii lirvalNkl jezik. — S Krka poročajo, da je škof dr. Mahnič opeiovano poizkušal uvesti pri poučevanju veronauka hrvatski jezik v laško" šole na Kvarnenskih otokih. Okrajni šolski svet in deželni odbor sta nastopila proti. Škof Mahnič Be je pritožil na naučno ministrstvo. Za „Sloven8ko slrotlfiče": P. n. gg. Marija Stepančič 1 K, Frančišek Vrtovec 20 v, Josip Ličan, kn. nadškof, tajnik 10 K, Anton Breščak, trgovec 2 K, .Slovenska Beseda" 1 K, Henrik Črnigoj, žup. upravitelj 1 K. Bog stotero poplačaj I Za Alojzljevlftfe: Preč. g. Jo* Kosec 20 K in za nov kip M. B. 10 K; odbor politič. in gospodarskega drnštva za Kobarid 10 K. Bog plati I Uprava „Prlin. Lista' je projeia za „ŠoIski Dom" 1 K, katero ie darovala ^Slovenska Beseda"; Spquens: Kavčičev gramofon in vesela družba pri „ Zvezdi" 10 K. Za „Alojzijevišče“ 6 K, katere je daroval g. Fr. Kodrič, karat. Izpred porotnega sodišča. — V četrtek Ije sedel na založni klopi 15-letni Alojzij Nunin iz Chioprisa. Tožen je bil, daje ukradel, ko je služil kot trgovski vajenec pri trgovcu Ernesta Zardini v Korminu, več malih zneskov in nazadnje tudi znesek 10 kron, kakor tudi, da je ukradel mesarju Delorenzoniju istotako denarnico, v kateri se je nahajalo 610 kron. Obtoženec je vse to priznal. Porotnikom stavljeno je bilo jedno samo vprašanje., in sicer glede tatvine 10 kron in 610 kron. Porotniki so na to vprašanje odgovorili sicer d a, ali s pristavkom, da Nnnin ni imel namena ukrasti nad 600 kron, ampak manj nego 600 kron. Vsled tega je obsodilo aodilče Nunina na 14-mesečno ječo, poostreno vsaki dragi mesec z jednim postom in samotnim zaporom. Državni pravdnik si jo pridržal pravico prijaviti proti ti razsodbi pritožbo ničnosti. V pondeljek in v torek vršila se je pred tak. porotnim sodiščem kazenska obravnava proti zakonskima Mihi in Tereziji Križnič iz Anhovega, ki sta bila oba tožena zaradi goljufije. Kakor smo svoječasno poročali, tožila je Terezija Križnič Miho Peršolja iz Kojskega zaradi 1800 kron, katere bi ma bila posodila ter tudi v navzočnosti prič odštela v krčmi „AII’ Universita" v Gorici. Križnič dobila je pravdo v vseh treh sodnih instancah, ker sta priči Ivan Gravenica in Anton Žniderčič s prisego potrdili, da sta bila v resnici navzoča, ko je Terezija Križnič odštela Peršolji v omenjeni krčmi 1800 kron. Pri vsem tem pa, da je Peršolja tudi v tretji inštanci izgubil pravdo, ni hotel še vendar nehati in je ovadil celo zadevo državnemupravdništvu, vsled česar je drž. pravdništvo po dokončani preiskavi tožilo zakonska Križnič zaradi goljufije, priči Gravenico in Žni-derčiča pa zaradi krive prisege. Proti pričama Gravenica in Žniderčič vršila se je že, kakor smo svoječasno poročali, pred tuk. okrožnim kot kazenskim sodiščem kazenska obravnava, in oba sta bila obsojena na več mesečno ječo, ker sta priznala, da sta krivo pričala ter da ja omenjenega dne, ko je Križnič trdila, da jo odštela Peršolji v krčmi „AI1’Universita" v Gorici 1800 kron, še v Gorici ni bilo tor da sta tako pričala le zaradi tega, ker sta bila od zakonskih Križnič podkupljena. Dobila sta namreč za to in sicer Gravenica 60 kron, Žniderčič pa 100 kron. V pondeljek in torek torej vršila se je pa pred porotnim Bodiščem kazenska razprava zaradi goljufije proti zakonskima Križnič. Križnič prišel je do precejšnjega premoženja, pa ne na lep način, kajti tožaril se je vedno in je bil zr.an kot hud pravdar. Na ta način spravljeno premoženje pa ni imelo pravega, teka in tako prisiljen je bil že leta 1902 odstopiti svoji ženi premožonje, četudi najbrže ne iz dobrega namena. Imel je pa tudi tu in tam več dolžnikov. Mod njimi hila sta tndi zakonska Markovčič iz Brostja v Brdih. Dolžna sta mn bila 2100 kron. Ta dolg prodal je Križnič Mihi Peršolja iz Kojskega za 000 kron, in je bila dolična pogodba spisana pri notarju 4. avgusta 1902, in takrat odštel je Peršolja Križniču dogovorjenih 600 kron. Križnič popihal jo jo polom v Ameriko. Ko je bil on v Ameriki, prodano jo bilo njegovo premoženje na javni dražbi. V mesecu januvarju 1904 jn pa tožila njegova ženil Peršolja za 1800 kron, katero hi mu hila, kakor zgoraj omenjeno, posodila v navzočnosti prič Gravenico in Žniderčiča, kar pa ni bilo res, kakor jo bilo že zgoraj omenjeno. Pri obravnavi pa se je izgovarjala, da je Poršoljo tožila za 1800 kron, kor ji je mož iz Amerike pisal, da je prodal Peršolji za ta znesek dolg, katorega je imel pri zakonskih Markovčič. Križnič, ki je prišel med tem časom domov, in katerega je istotako kakor ženo državno pravdništvo tožilo zaradi goljufijo, zvijal se jo na vse mogoče načine, pri vsem tem pa vendar priznal, da je pregovoril priči Gravenico in Žniderčiča, da sta krivo pričala. Trdil je pa vsejodno, da je Peršolji prodal dolg za 1800 kron in celo tudi, da jo on dal Peršolji onih 600 kron, katere ma je potem Peršolja pri notarja odštel, tako da bi bil po njegovih trditvah Peršolja v resnici njema ali ujegovi ženi dolžan še vedno 1800 kron, za katero je njegova žena Peršoljo tožila. Ali kolikor med preiskavo, tolikor tudi med obravnavo ugovarjal si je Križnič tako zelo, da je bil vsakdo trdno prepričan, da laže. Zagovarjal je obtoženca dr. R. Luzzatto. Porotna klop bila je mešana. Zato pa je bilo treba tolmača. Obtožbo jo zastopal državnega pravdnika namestnik g. Jeglič. Vsled pravoreka porotnikov, ki so potrdili jim stavljena vprašanja, obsodilo je sodišče Miho Križniča na 6-letno ječo, njegovo ženo Terezijo pa na 4-mesečno ječo, poostreno z jednim postom vsaki mesec. Dr. Tuma antikrist kali?! — V sobotnem „Slovencu" čilamo o dr. Tumi tole: Zmešan filozof je dr. Tuma. V Trstu je socijalnim demokratom pridigal o veri ter jim klobasal tako zanimive stvari, da jih ne smemo utajiti „Slovenčevim* bralcem. Dr. Tuma je Beveda nastal — to se pravi: on misli, da je nastal iz opice in sicer po „vaji možganov". Pravi, da je bilo tisočletja treba .vaditi možgane*, preden so se tako izurili, da morejo proizvajati tako učenost, kakor jo prodaja dr. Tama. Govoril je: Tadi žival ima pamet, samo da je pri nekaterih bolj razvita, pri drugih bolj zaostala n. pr. ps9- človek, ki se je tisoč let razvijal, je prinesel zaklad seboj, ki ga je podedoval od svojih pradedov, katerega so isti tisočletja zbirali; samo, da se ne zaveda. To je tista stvar, ki žene dr. Tumo, da mora razlagati svojo učenost. Ti nesrečni možgani so tisočletja delali in se izpopolnjevali, pa niso žalibog vedeli, kaj in čemu se pravzaprav tafo silno izpopolnjujejo. In še dandanes se človeški možgani ne zavedajo — razen dr. Tumovih, ki so nemara za nekaj tisočletij preskočili drage. Dr. Tuma pravi, da je vera v Boga nastala iz tega, ker je človeku grom in blisk imponiral. Modernemu človeku pa nič več ne imponira, in zato pravi dr. Tuma : V 19. stoletju pa je človek toliko znanosti na dan spravil, da je človeku učenjaku skoraj vse znano. Z^to pa tudi vera peša, ker človek mnogo ve In kadar bode človek vse vedel, tudi vere več ne bo. Dr. Tuma je gotovo „človek učenjak11, sicer ne bi socijalnim demokratom govoril, saj je pri njih znanstvenik vsakdo, ki mu nič ne imponira. A da je dr. Tuma toliko „znanosti na dan spravil", nismo vedeli. Veliki prirodoslovci pišejo o zagonetkah in uganjkah, a dr. Tuma je prišel tako daleč, da mu je že skoraj vse znano v zraku in v vodi, na lani in na Bolncu. Samo malo je še treba, prav malo, pa bo vedel popolnoma vse. In takrat bo vere konec. Takrat bo imponiral dr. Tuma samo še sam sebi. In tega se zaveda, kajti z avtoriteto kakega Buddha ali Zarathustra je v Trstu naznanil novi Evangelij s proroškimi besedami : .Kaj naj delavec veruje? Delavec naj veruje vero nekaterih velikih .nož, ki so prišli do ednostavnosti." Tako je! Tuma jo nekje briti o monizmu, p a ni ilohro razumel in jo priSol tako —do MfinoHlHvnoHli nokalorih volikih mo?.". Kako ho počnli la „veliki mož" v svoji „fiHnoalavnoali“? popolnoma komično, kajli v kemiji vidi on vir svoje modrosti. Kemičarji il la Tuma ho dognali, da je „vho lo ena tvarina”. Hočeš -nočoš-moraš priznali, da je vho, kar ol>-ntoji, bodisi težko ali lahko, iivo ali inrlvo, vse je le ena tvarina. Dr. Tuma na primer in nlara bukev ata popolnoma ista tvarina, čislo enostavna in nič jima ne imponira. Pač nekaj jo še, kjer se dr. Tuma ni mogel povspeli do popolno „ednOHlavnoslia in kjer se zdi, da mu vendar Se nekaj imponira. Piše namreč : »Bolj h« razvija znanost, tembolj vera peša in bode propadla čim bode dokazano, kdo da goni zadnjo moč." Pri tisti .zadnji moči* bo so loraj ustavili dr. Tumovi izvcžbani možgani. On ve vso, skoraj vse, samo tega Se ni iztuhtal, kdo goni listo zadnjo moč, ki aače svetovja, ki daje gorkoto in svetlobo in življenje. Seveda bo dr. Tuma tndi to rešil m kemijo v najkrajšem času in tedaj bo popolnoma — ednositaven. Tudi njegovi poslušalci so morali biti strahovito „ednoslavni“ ljudje, kajti »Rdeči Prapor' priobčuje to ednoslavno neumnost pod naslovom „Znanstveno predavanje* in obljubuje, da bo dr. Tuma o tem govoril še šest večerov I Upajmo, dotlej najde tistega, ki goni zadnjo moč I Popravek. — G Miha Marinič nas prosi, da popravimo poročilo o porotni obravnavi, ki se je vršila v torek dne 13. t. m. proti Alojziji Šinigoj zaradi detomora, v toliko, da ni bil on pri dolični obravnavi porotnik, kakor je bilo to v zadnji štev. našega lista po pomoti navedeno. Ogenj. — V Grgarju, in sicer v oddelhu Spdovec nastal jo ogenj, ki je popolnoma uničil hišo Štefana Madona ter hišo in hlev Josipa Skoka z vsem, kar seje nahajalo v hlevu in hiši. Zgorela je tudi jedna junica. Topovi na Sv. Gori. — „ Edinost" je priobčila svoječasno dopis iz Gorice, v katerem je bilo rečeno, da bo shranili topničarji štiri najmodernejše topove v kleti čč. oo. frančiškanov na Sv. Gori. Mi smo ge sicer na dotičnem mesta informirali in izvedeli, da je veat o modernih topovih, shranjenih v kleti samostana čč. oo. na Sr. Gori, popolnoma ne-osnovana. Dopisnik PEdinosti“ pa še* vedno vzdržuje svojo vest kot resnično. Mi ne rečemo drugega, nego da je omenjena vest neutemeljena, in da v kleli samostana na Sv. Gori ni nobenega modernega topa. Kdor pa hoče pri vsem tem verjeti dopisnika „Edinostiu, mu tega pač ne more noben braniti, kakor ludi dopisnika ne, ako hoče pri svoji trditvi vstrajati. Saj bi se mu ne moglo celo braniti, ako bi hotel tndi trditi, da leče Soča od Gorice proti Sv. Luciji in no od Sv. Lucije proti Goric«. „Ta presneti Mirenc 1“ — Ko je na Sv. Gori končal svoj govor g. dr. Dermastja, je stopil na oder priprost mož, ki nas jo naravnost osupnil s svojim nastopom. Marsikateri ni vedel, kaj prav za prav hoče ta mož na odra, katerega je ravnokar zapustil mož, ki je bil tu na svojem mestu. Začetka smo mnogi mislili, da je mož stopil na oder nepoklican. Ko smo pa spoznali, da nastopa kot zastopnik delavcev, postalo nam je tesno pri srcu in bati smo se začeli, da bi se možu kaj ne zareklo. A ta naš nepotreben strah in našo neopravičeno tesnost je mož s svojim odločnim pogledom in s svojim prepričevalnim govorom bliskoma pregnal; in prejšnja zadovoljnost se je povrnila in veselje je napolnilo naša lica, ko smo slišali, kako trezno razmotriva in kako navdušeno zasleduje mož pereče delavsko vprašanje. Objednem se je pa vse začelo povpraševati po imena in priimku govornika, ki se toliko upa. Dolgo so si šepetali na ušesa v moji bližini, čegav je in odkod je, ne da bi mogel jaz kaj zvedeli o njem. Naposled, ko je on že skoro končal svoj govor, se pririje do mene možak in pravi: „Ti presneti Mirenc, kaj se vse ne spomnil" Neko notranjo zadovoljnost je občutil ta moj sosed, ko je videl, da tudi priprost delavec lahko trezno misli in pametno govori; in ker v tem trenutku ni mogel ravno dobiti primernega izraza, s katerim bi povedal svoje zavzetje in iznenadenje nad takim govorom, je na ta najpriprostejši način jzkazal zasluženo hvalo govornika. Moja najljabša želja bi bila, da bi pri- hodnjič zopet slišal priprostega delavna, ki nam jasno Im trezno pripoveduje težave in trpljenje svojega stanu ter pa-melno in odločno zahteva opravičenega izboljšanja. Izgubila je ilne 19. t. m. neka 0H0ba oii svelogornke nerkvo do Solkana srebrno uro s srebrno verižico. Kdor bi jo bil našel, jo naprošen, naj jo princa* v naše upravnišlvo. Dobil bo nagrado. Slabo vreme.— Slabše,ga vremona si ta čas ne moremo misliti. Dež lije po noči in po dnevu, kakor da bi bil najet, in poalalo jo vsled tega lako mrzlo, da zimska snknja človeka prav nič ne škodi. Ni potreba omenjali, da škoduje la vedni dož neizrečeno poljskim pridelkom. O dobri vinski letini ne more biti skoraj več govora. Sadje se je večinoma poizgubilo. Ljudje, ki so se nadejali, da vdobe lepe novce za črešnje, ki so tako lepo kazale, so se v svoji nadi zelo varali, kajli črešnje pokajo in gnjijejo že na drevesu. Islotako gnjijo detelja, katero so pri nas že mnogo pokosili. Poleg tega pa je še vse polno dela na polju, katerega ljudje ne morejo opraviti. Jeden del slabe letino jo torej že tu. Po Furlaniji naraščajo reke in potoki, ki so na več mestih že poplavili polje. Z jedno besedo : Slabo kaže. Nesreča v tovarni v Zdravščini. — O nesreči, ki se je pripetila včeraj popoludne v tovarni v Zdravščini, so nam piše: Včeraj popoludne je šel nad-delavec Barnaba Tomšič (po domače „Brna“) iz Sovodenj, ki dela že celo vrsto let v tovarni v Zdravščini, k nekemu kolesu, da hi popravil pas, ki goni razne stroje. Vsled neprevidnosti ga zgrabi pas za jopo in telovnik ter ga potegne z vso močjo do stropa, kake štiri metre visoko. Ko ni mogel pas dalje vleči svoje žrtve radi trazmisijskega kolesa, se je jopa in Movnik raztrgal in Barnaba jo padel na tla. Sprva ae je mislilo, da je že izdihnil, a pozneje je prišel malo k zavesti tako, da je bilo mogoče mu podeliti sv. zakramente in da je izrekel svojo poslednjo voljo. Kmalu potem so najeli izvoščeka in vsega zavitega v razne odeje ga prepeljali v bolnišnico usmiljenih bratov v Gorici. Umrl jo g. Gvidon Fonzari, račun* ski asiaiont pri deželnem odbora. Izvažanje krme. — „Wiener Zeitung“ je priobčila naredbo minister-stva za flnance, trgovino in poljedelstvo od 22. maja 1905, s katero je preklicana prepoved glede izvažanja krme. Tržaške bombe pred dunajskimi porotniki. — V ponedeljek je pričela razprava pred danajskimi porotniki. Zatoženi so 30-Ietni magistratni davčni oflcial Oskar Suban, 26-letni trgovski so-tradnik Marcel Dipaali, 33-letai dimnikar Giusto Salatei in 38-letni dekoracijski slikar in Btrokovni učitelj Napoleon Cozzi, vsi iz Trsta. Državno pravdništvo jih toži, da so ustanovili 'ajni odbor, ki naj pripravi in podpira Garibaldijev napad na Avstrijo, izdelovali bombe in razširjali italijanske veleizdajalske spise. Lani 14. in 15. julija je našla policija v društvenih prostorih „Vita dei Giovanni" in „Societa Giunastica" več izvodov pesmi „AH’ armi“ (Zgrabite orožje I) in pod podom lesen zaboj, v katerem sta bili dve Or-sinijevi bombi. Več sumljivih •dbornikov je pobegnilo v Italijo, zaprli so pa obtožence. Preiskava je dognala, da so nameravali prekacijo. V Trsta ia Istri so poizkušali dob tudi naha-jajo angleška dvokolesa „Helical Premier" in stamoreani stroji, samokresi in razne puške, lastna meh. pripravljalnica, lilavno zastopstvo za Primorsko: Centrifug ,.Westfalla“. wwWWwwWwW St. 1248 Op. Baiglai. Naznanja se, da JAVNA DRAŽBA /astavtl I. četrtletja t. j. mesecev januvarja,februvarja in marca 1904, začne v ponedeljek dne 5. jnnija 1906. ter se b nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke. Od ravnateljstva zastavljalnice in i njo združene hranilnice. V Gorici, 4. maja 1906. 9»*999»9B9» Anton Kuštrin v Gosposki ulici št. 25, v Gorici, priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deleli svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Portoriko i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfu istersko in dalmatinsko. Petrolej v zab iju. Sladkor razne vrste. Moko It. 0, 1, 2,8, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč od '/, kila in ob enega funta. Testenine iz tvomice ŽniderSič A Valenčič v H. Bistrici. Žve-plenke družbe sr. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevega mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v AjdovSčini. Vse blago prve vrste. .1 Anton Krušič krojaški mojster in trgovec v Gorici Corso Gius Verdi 33. Izdeluje vsakovrstne obleke za vsaki stan in sicer za civilne, vojaške in državne uradnike. Za vse obleke je vedno v zalogi raznovrstno ravnokar došlo sveže angleško in doma&e blago za bližajočo pomladansko sezono. Ima zalogo gotovih oblek in sukenj za vsaki stan. o o o Cene zmerne o o o. C. kr .krojaški kroji, vsakteremu razumljivi raznih velikosti. Cena za celo obleko 18 K, simo telovnik in jopa 10 K. M. Poveraj v Gorici na Travniku. Vojaška in uradniška krojačnica, trgovina z manitakturnim blagom in z gotovimi oblekami. Cene brez konkurence. Vse priprave za uradnike in vojaštvo. Častniške in uradniške obleke z orožjem. Obleke za birmance po nizkih cenili. Lekarna % Prave in edine žel. kapljice znamko sv. Antona Pado-vanskega. Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva.—Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico (Varstvena znamka) popjje._ Okrepi ielodec, slorč, da zgine ' v kratkem času omotica in Si-votna linost (mrtvost). Te kapljice tndi stor6, da človek raje ji. Cena steklenici 60 vin. stiskalnice za vino in za M A SLI N K so stilskalnice „EIU'OLF/ najnovejšegn iu izvrstnega sestava s prikrojeni za dvostroki in trajni pritisek; zajamčena unjveca izraba, veža od vneli drugih stiskalnic; najbolje ailtOmatiČIIB škropilnice z»trte p*4''"4- UVPIlikVI koje delajo name, ? brez obračanja. Mlini za grozdje, vočje in uiasline. Kohkalniee z mastllom za grozdje. Plugi za vinograde, suš Ilire za vočje, kakor tudi za vse proizvode rastlinski1, živinske in rudne. Ilydrauličue stiskalnice, stiskalnice /.a seno, slamo itd. za ročno delo. Mlatilo za pienico, čistilo za lito, pr birtilo mečkalo za krmo in mlini za braSrsu, ročni in. razne velikosti, plugi, ter vseh drugih gosdodaokih strojev Iadelujejo in popravljajo 2 jamstvom kot poseb-noat najnovejše, iabome, obistinite, pripoanato najbolje in odlikovane tvrdka PH. MAYFARTH IN DR. gospodarskih in vinarskih strojev, na Dunaju, Taborstrasse štev 71. Odlikovani v vseh državah sveta z več kot 530 zlatih, srebrnih lu počastnlh kolajn. Iustrovanl ceniki in mnogobrojna Izpričevala pohvalna. Prekupcl ln zastopniki dobro doSU Samodelujoča škropilnica Stiskalnica za vino. ..Centralna posojilnica" registroflana zadruga ff Gorici, ulica Vetturini hiš. šteu. 9. Pnsojnje svojim članom nd 1. aprila 1901) daljo : na menico po 5'laV na vknjižbo pa po 5°|0 z Vs% n p ravnega prispovka zh vsaeega pol leta. OhreHtna mera za hranilne vloge ostane nespremenjena. pzi And. Fajt, pekovski mojster, Gorica, tekallšče Fr. losipa it. 2 (lastna hlia), In podružnica it. 20. I Izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejšega, kakor za nove maše in godove, kolače aa birmance in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po Selji naročnikov. Ima in prodaja različne moke, fina peciva, fina vina in likerje po zmerni ceni. Zn Veliko noč posebno goriško pinco in potice itd. ]ahob Šuligoj urar c. ftr. drž. železnic v Gorici, Gosposka ulica štev. 25 Priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih žepnih ur, posebno zdaj ob času sv. birme prav ceno Anton Breščak Gorica, gosposka ulica št. 14, (blizu lekarno Glroncoll). Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu. Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Baz-lično poništvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Bazlične stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-mami in platnom na izbiro ler razne tapecarije. Beči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih. V zalogi ima najelegatneJŠo sobno opravo, na katero so še posebej opozarja p. 11. občinstvo! 1 J ♦ 1 ® © © © © © © ♦ ♦ © © © © © o © 1 — Ustanovljena tvrdka 1. 1866. Telefon it. 62. I, Drnfovka - Gorica* Glavna zaloga: Gosposke ulica 3 Podružnici: RaStelj 3, Sažana Odlikovana tvornica nadplatov, tovarna usnja na paro, velika zaloga domačega ln inozemskega usnja ter vseh potrebščin za čevljarje, usnje za sedlarje, knjigoveze in tapetarje. (liana zaloti ličila v brisi Hi sv. Cirila ia letala. Ceniki na zahtevo zastonj in frauko. I. i t ■ I. | u o M o o* i Prosiva zahtevati listke! Največja trgovina z železjem KONJEDIC i ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo c.inkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrežba! Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanske blagajne, da je kupil pri najn za 100 kron blaga. 1 ►D O M O