\¥ e lika noč' Kristusove zmage slavni dan! Nag največ- ^ ji praznik! Središče cerkvenega leta In njegovega svetega bogoslužja. Kristusovo vstajenje je temeljna, resnica,j ; e temeljni kamen naše vere. 1. Vstajenje je poroštvo našega o dre Šen ja .Kris¬ tus je zmagal sicer že na križu,toda tam šele skrivno, ne javno,ne pred vsem svetom očitno. j ti, če bi bil' . križ zaključni kamen v-Jezusovem življenju - bi bil Kristus in bi bilo njegovo delo le nerazumljiva uganka za nas ljudi. Vprašaj in nič več! Ne bilo bi Cerkve ne krščanstva! Saj pravi apostol Pavel;."Zaman bi bilo na¬ še o znanjevanje ,prazna naša vera$ bili bi na jbednejši med ljudmi". Ne, skrivnostni zmagovalec na križu je mo¬ ral postati javni triumf at or, zmagovalec praznega groba. In to je -velika noč! Po je resnica veli¬ ke no~i,to oznanilo velike noči,to radost-velike noči. Vstal je’ Na tej gotovosti in tej prekipevajoči moči te melji ta praznik', v to žarelo- luč je vtopljen ta dan. Kristus živi in mi z njim’ 2. Kristus živi; Tako imamo ne samo križanega, mameč tudi vstalega in s tem živega Zveličarja* "Vstal je - grob je prazen, in odprt!" =102 * Kristus Jo m o ml umreti. "P. 11 je položen v grela in v grobu naj "bi tudi ostal. Wih*e ni mislil drugače . Brežbožniki • in Vanj■ veruja^i.Fn jfa in Judje,Pilat in "Rimi janf.Vsi so si bili e - dini«. Zavarujmo grob in zapečatimo kamen' Thkc- ae je tudi zgodi¬ la. Nastopila je rimska straža,do, bi zavarovala grob. Jezus naj' ostane v grobu, grob naj bo njegovo poslednje na zamrl ji, njegov* ko¬ nec. Tako so želeli sovražniki,tako hoteli prijatolji,zato gred® na vse zgodaj h grobu,da bi mazilili umrlega. Zares,nihče ni niti zdaleč mislil na vstajenje. Pa j . prišlo velikonočno jutro:še od spodaj, aarve č od zgoraj. Zato se je stresla zemlja,ko'je sp rego v« - ril Eag. Bodi! Božja meč je razgnala skalo,ki je za njo ležal Zve¬ ličar,v moči in sili božji jo vstal Kristus od mrtvih, Kristus živi! Ne zgodi se ,kar hoče svet,ne,kar želijo ljud je , marveč t* ,kar hoče Bogjni 'dločilno,kar mislijo ljud ja ,marveč kar sklene Bog v svojih večnih načrtih. Vedno zopet se stresa zemlja - kdo. tega ne čuti in ne izkuša! -,grme skale in se odpira, zapečateni grob• Kristus živi! 'Devetnajst stoletij stoji zapisano, se oznanja in ve reje in izkuša in doživlja - 3 stre h om, po tudi z red ostjo; 1. rr ristus triumfi ra, zmaguje . Njegova stvarni izgub¬ ljena,ni nikoli izgubi jena,ni preminula,ne premine .v svotu je si¬ cer vedno nare. yv anje in padanje ,pos°bno kar zadava Kristusa. Toda ker Kristus živi.j^ zmagovalec in sicer reKni zmagovalec, Smrt in življenje bojujeta svojski dvoboj. ir nez živi jen ja,ki je zapadel smrti,vlada kot kralj in živi. S svoio smrtjo je premagal,použil s art.. 4 -. Na Njegovo zmago,na Njegovo vstajenje utemeljimo naše živijenje,našo srečo,našo prihodujost,našo večnost! Kajti Kristus živi in vlada in bo živel in vladal vekomaj' ic ne 12.ttn.rcn. smo obletnico kronanje. pnr>eŠa. p ljn 7TI..krmarja "Petrove ladje,poglavarja svete Cerkve. živimo v dobi velikih panežev. Kd^n največ j ib Je Pij XII. Velik je no svojem svatom življenju,velik,ka¬ dar brani Kristusovo resnico,velik,kadar tolaži svoje trpeče ver¬ nike , največ ji pa tedaj,kadar svetu govori, da brez pravičnosti in ljubezni ni mogoče priti do pravega miru. Leta 1849 so sovražniki Cerkve izgnali iz Rima papeža Pija IX. Ves potopljen'v dušno trpljenje je nekega dne pa¬ pež Pij 'M., stal v Gaeti in glodal v morske valove,ki so se z vso silo zaganjali v skale ob obrežju. Cb tem prizoru je papež'mislil na viharje,ki so tedaj besneli ir. se zaganjali v Cerkev in njene¬ ga poglavarja. Od tega dogodka je preteklo 93 let. Cerkev pod vod¬ stvom svojega poglavarja,namestnika Kristusov-ga .klubuje vs^-m vi¬ harjem in vsem napadom sovražnikov. Toda brezbožni vihar*je no bo strl. Kristus sam je napovedal o njej: "Peklenska vrata je ne bo¬ do premagala. Zato pravi papeška himna* Ko na svetu vse razpada, neminljivo e d-n vlada; Knez miru.izmed vladarjev, o*n bl«g in liubazniv, trden v sili vseh viharjev, temelj Cerkve nezru y liiv, V strašno t-=mo trpljenja ''love^kih rodov sije sv-^t - la. Iu8. Oči nesrečnih narodov se upirajo v Rim, kjer pr-biva na¬ mestnik Kristusov,sv.oče Pij XII, Štiristo Bilijonski kitajski na¬ rod ima pri sedanjem sv.očetu svojega zastopnika. Za njim bodo pri šli še drugi iz vzhoda in zahoda,s severa in juga .Uresničila se bo Kristusova napoved,da bo na vsem svetu ena čreda,en pastir. Živimo v dobi strašnega, preganjanja Cerkve .Pregan¬ jalci v zlobi in hudobiji kar tekmujejo med seboj. Toda ne bojmo se * Iz preganjanja bo Cerkev izšla še močnejša, še veličastnejša, še 1-pša; "Kje ste vi,preganjalci Cerkve - Neron ,71 oklici jan,T'e - cij?" se sprašuje konvertit kardinal Newton. ©dgovarj* si: "Molče in spe. Kje pa je Cerkev? Vedno trdneje sto ji,lepše in sijajne jše žari kot kdaj prej". To besede veljajo tudi za Cerkov današnje dobe .Kristus v Cerkvi zmagu je , zapoveduje in vlada. TTp rimo tudi mi,katoliški fantje, v sv. očeta svoje o x i.Ff jemu je Kristus z besedami*'^asi moja jagnjeta,pa si moje ov¬ ce ", izrodil oblast nad vs-rai verniki na zemlji,tudi nad nami. • Tbljubimo mu znova smo v tov3.n1^ lonbnzen in nokor~*inn ,predvs o m pa zvestobo. Molimo ob obletnici nn^^ovo ga kronanja z v a-'mi ka t olikani svota* Obrani, G'spod,papeža ^ija Tli, .poživlja j in o- srečuj ga na zemlji in ne daj garoke njegovih sovražnikov". -li. vm 4Sr l . 4-4.4-4-4.4~4 4-4- #0. & V N STORI LB,VA r T)P TT RAT-VT TT "T, T T T ATR T>ORAJ m Aj ¥A T> T r1 ’- 1T. 1 J^.I: (A.M. Slomlek>. 4-4- i’.4.LUl-UUl.Ll.UI.L'.I.UU.l.lU (-4-4- A. 1-4. 1-4-4-4-4 4-4-- ■444+4 PR0SM3A (Za praznik sv. Jožefa). Sveti Jožef ,vzor moža, kaži pot nam do Resnice, ti nam bodi lik ^revice, čuvaj čistost nam srca! V vseh viharjih Ti nas brani, nag zavetnik bodi, domovino zla nam osvobodi, Vri s tu V3i no. j bomo vdani’ vposlovi io j nam d rutino, u*i iib svetosti, deca naj rasto v kr^nosti, v blagor domovine » o. L Danilo Gorinšek Lastovica vrh vtcipiSa Krist Je vstali In vodica kraji gozdič /a* Krist Je vstal 5 Beli cv^t v zeleni tre.ti; Krist Je vstal J Pa, z neha vsi žarki zlati Krist Je vstal* Lastovica vrb stolpiča,, in vodica kraj gozdič a, beli cvet v zeleni trati P* 1 z neba vsi žarki zlati sc zbudili srce meje. Moje držimo srce poje: Krist je vstal * Krist je vstal* -o;- -'•i*'. £r»*v.' z/%* / rstv % vA\mv.\\« :/ atan,o x e laži in vsega zla na svetu, ima p ©v s od ovc- 4|-. pomočnike, ki aru pomaga io zapeljevati ljudi ter ( rušiti kraljestvo božje na zemlji.Ve dno,v vseh d® - / h ah so bili ljudje,ki so satanu pomagali voditi bor¬ bo proti Bbgu. Človek,božja stvar,se je Bogu izneveril ter se mu nehvaležno uprl. Poslušajme, ka j je napisal v preteklem stoletju francoski svobodomislec Proudhons 'Beg je zlo... fe je še kakšno bit je, ki je b®lj kot ni in prej kot mi zaslužilo pekel,je to Bog... “Pridi,o Satan,pridi, ti.od farjev zasovra ženi,pridi,da te objamem in pritisnem na svoje srce... Ti sam,c Satan,©življa? in plodiš del®? ti poplemenitilje§ bo ga šiv©, zato pridi,o Satan..." Strašno bogokletstvo ! Tudi v naši dobi imamo dovolj dokazov o delovanju b rezboštva, ki dela javno in rod talno, Tja Črtno uničenje morale in nravnosti,to je glavni cilj brezboštva,pa naj se skriva pod tem ali •nim namenom. ^ogie-hno zopet kaj je -pisano v neki tajni okrožnici brezbožne zveze iz leta 19 "“Pa. poru y irao katolištvo, je treba po¬ kvariti žen©..." Sledijo satanske besede", "kar hočemo, je korupci¬ ja in satanska pokvarjenost ki nam bosta n omahla pokopati Cerkev"., K. temu načrtu so bila dodana y e podrobna navodila*. 'Vcepljajte v srca strup.Ko boste po malem,kot slučajno,vcepili v srca strup,se boste sami čudili uspehom. Pokvariti je treba nravno življenje lju¬ di , vriniti se v družine... Treba je osvojiti gledališča, kavarne, gostilne , javnosti dostopne prostore sploh"... Tako dela brezbcštvo vedno.Kaj moramo storiti mi, katoličani? Ifv®je nam mera biti predvsem pred očmi* Bedimo edini! V slogi je meč,nesloga nam jemlje odporno silo in psmaga brezbož¬ nim silam do lahke zmaga, Bedimo pa tudi vedno na straži,da pravo¬ časno odbije ra® napade b rezboštva. 'Vcepljajte v srca strup".. .tak® se glasi navodilo brezbažnikov. "e©zimo za to na mladino! ' D azime, da nas brezboštvo ne zaziblje v brezbrižnost in v neko k®m$dn®st. Poslušajmo klic vrhovnega krmarja Cerkve papeža,ko nas kliče na ©kep® ,v obrambo ogrožene nravnosti in morale,v obrambo ^ravice in Besnice. tri pa dovolj,da se le branimo. ^©Iznest naša. je, da preidemo v nanad: A Te v d ofenzivi., marveč v ofenzivi se ©sva ja j©- s ovražne postojanke I - iv el je mladenič,katerega je pokvaril svet in slaba družba. Zastonj so bile materine prošnje,zastonj e- bile materine solze. Ni ljubil svoje dobre matere ,1 ju bil ra je neko dekle,katera ga je ujela v svoje za¬ peljive mreže. I Nekoč je tej ženski zopet zatrjeval svoj® ljubezen. "Ti,da me ljubiš? '"'©kaži mi'" - "Kako? S čim"? je silil vanje fant. "Pojdi,prinesi mi srce svoje matere",je odvrnile ne¬ človeške dekle,satan v leni ženski podobi. Zgrozil se je ljubi¬ mec ob tej zahtevi, A. strast j® bila mečnebša. vdal se je in ©d- »el,da izvr y i v neb ovni j o* zločin. fant je ubil svojo mater,n j®,ki mu je dala življenje,njo,ki ga je nesebi x nc ljubila. Iz njenih prsi,ki sa ga dojile,je iztrgal srce ter z njim bežal k svoji izvoljenki. Pot ga je vodila skozi temen gozd. Ves zmeden se je zadeval eb kamen¬ je in korenine. Nazadnje je padel in se pobil do krvi. Tedaj pa, Suj te, se je oglasilo krvaveče srce materine v morilčevih rokah ter ga sočutno vprašal©: "Sinico.otrok moj! Ali si se zel© uda¬ ril? Ali te hudo beli?" Tako terc j ljubi mati! Pozabi na sebe , mi sli le na stroka.še v smrtnih mukah misli nanj! Misli tud j. takrat, k© je žaljen®,poniŽano in zap o stavije no. Mati je vsoodpušča joča lju¬ bezen. Ljubezen,ki rešuje ,blaži in dviga. Vračajmo ji radi ljubezen za ljubezen. ,r £P-*. *V V. V*A-®V 0 *‘ P ”A OOOOOOO P' p ^,PrAl 9,kje na svetu zaklad je,kot je moja mati? Za vsa bogastva ne maram je zamenjati 1 /§:k lii4 iza in Zefa ata bili samici."iv^li sta v precej veliki hiši.‘^ravza.prav je bilo vse ned ene streh®: hiša,preša ,hlev za kravica in svinjak. Peljali sta pri sosedih za precej skopi in kot sovražnici moš¬ kega spola. V mladosti,tako -pravi j o, nista bila ta¬ ki, Kaj jima je zagrenilo moški svet,'tečno ni vedel nihče. Na svojem bregu sta sp,rali od rane zere do poznega mraka, dilje (žito'',pa tudi vso krmo za kravico, sta st overili na svisli na svoiih ramenih le ora v a sta dvakrat v letu naprosili.da je z ©ral nekaj njivic večidel pa sta tudi to dalo opravili sami z motikami. Zefa se je najprej naveličala garanja na tem bož¬ jem svetu. Zima,ki je bila ono leto precej trda, jo je pobrala nagli¬ ma. Liza je ostala sama .Dolg čas ji je bil po Zefi,s katere sta se večkrat,menda bolj radi spremembe kakor potrebe ,sporekli, fe pred- no je pomladni veter pobral sneg z goric,njiv in travnikov,se je za vedno poslovila tudi Liza. pred smrtjo je dala svoje premoženje za¬ pisati daljnim sorodnikom.Kmalu po pogrebu je žlahta odpeljala edi¬ ne kravico iz hleva,nekaj ščetincev in pernato živad.Koča je sedaj samevala in čakala novega, lastnika. V prvo kop je bilo,neka j dni pred svetim Jožefom. Pri Vranovih so kopaliJDucat kopačev,vmes se bile tudi ženske,se je petilo z delom. Zemlja,sama ilovica, je bila zbita. "Krepke je bilo treba vsekati z motiko,da se je odprla "vajža". dospedar je stal pred kopači s vin jekom in 3 trsno žagico v roki te'” pazn® nadzoro¬ val delo. "Kam hitiš,hojzJ dl ob oko odkoplji trs,Matija ! Lepše osna- Žij^ranc » " take je opominjal zdaj tega,zdaj onega, Ni mu bil® za¬ te,da bi 'mnogo opravili pač pa,da bi bilo delo debr® opravljeno.d trto je treba nam ra* skrbno ravnati. O.^ranov oče je bil deber vi¬ nogradnik in skrben gospodar, %d je postregel mimogrado*emu s ku - pice vinska. Na gorice pa je tudi pazil kot na svoje oko. "Pili ga bi,pili,toda trsov bi s' j radi ognili”,se je jezil, x e je videl,da so zabeli hiteti in se med seboj kosati.Tega pa on ni maral. Rajši bi segel v žep ter takoj izplačal kopača,ki bi hotel delati površ¬ no . Ročka je krožila precej pogost® iz roke v reko. Moš¬ ki so krepko nagibali,ženske pa so bile bolj sramežljive, "Treza,le nagni ga,da te ne bo motika metala",jo dražil Tre z© Lukažcv r k>rl. Treta,ki je imela jezik namazan kot malokatera,mu seveda ni ostala dolžna, "drdavž grdi! Kdo naj pije za teboj,ko pa svoja grde mušta- če namakaš v vina .Le poglejta ,knko s" - vn vino cedr po njegovih ščetinah"! Pravkar so prignali drugi "jam" do kraja,ko jo privo¬ zil mino Zadnikov Martin. kopači so nekoliko postali ter si od- dahnili.Ženske,ki niso bile vajene,pa so gledale žuljave dlani,ki s« pričel.e pe x i. ,rc *og daj sre x o"i, je pozdravil Martin in ustavil kon¬ je, ki se vlekli tež^o naložen voz kamenja. 'Beg daj"! se skero eno glasno odzdravili v ona v 'i. Toda že v isti sapi je pričel pripovedo¬ vati Martin da v Lizini ko x i straži. kopači so prisluhnili, ^i bila ta novica povsem nova. Že nekaj dni so vrbov^ke babe pri studencu in pri vaški mlaki,ko ' 30 prale p« ril o, pripoved avale, da v Flisarjevi biči, tako so namreč imenovali Liso in Zeto,straši. Eni se slišali,da peneči nekdo bedi po hiši,drugi šepet,da se sliši,kakor da nekdo vzdihuje .Tretji je celo trdil,da je videl Zef®,kako je prinesla na hrbtu domov težk® breme. Nekateri pa so bili tudi neverni Tcmaži. Ifrvedelsv Erič je bil že eden takih. "Eh,kaj boš lagal in čenčal", je zabrusil Zadnikov e- mu. "Pa se menda nisi v hlače podelal"? "Pri moj koklji",se je skoraj pridušil Martin. "Tak©, kakor resnične stojim sedaj pred vami,sera na lastna ušesa slišal, kako s® se odpirala in zapirala vrata in da nekdo bedi p® hiši". "Zakaj pa nisi pogledal? Te je bilo strah"? ga je dražil Prič.- Zadniku je bile skoro ne rodno ."'ri zna ti bi namreč mo¬ ral, da /ja je bilo res nekolike strah. Naglo je namreč pognal kan¬ je v breg,če pogledati si ni upal proti hiši,ki je stala tik ob klancu. " t Tp>že".kai pravite l" je viknila '''ra garjava T br?a, Tresal® bi plakati ma*, gotovo se Zefa in Liza vicata in iščeta p® - mo~i ". Beseda je dala besedo, tosoodar je prinesel n®v« ro*ke vina,hčerka Rozalka pa hleb belega kruha. Posedli so p® sepu in se krepčali. *e Martinu so ponudili. "La poplakne strah",ga je podražil Erič. "Jaz pa stavim Štefan vina,da na vsem tem ni prav nič res.In ..če j e, kiemansko, ni 5 se ne bojim, ©ča,dejte mi polič vi¬ na,pa grem in pogledam strahu v lice", se je širekeustil Erič tar pogledal okrog sebe,če je še kaj podobnih junakov okrog njega.. "Ne nori",ga je mirila Mravljakova Minca,,ki je fri- oa rada videla. Bala se je, da bi mu .strah le ute-gnil kak® škodo¬ vati. Z duhovi se namreč ni Šaliti. "Pobiš ga, ^rio ", je odločil oče v ran. "Zvečer,pa končanem delu,prej ne,sicer ne boš dobro videl^trs ja ". "Vel ja, ©če’ v si s te za prič®"! Že je planil pokon¬ ci. in naglih k o rak© v hitel r*o grebel proti Nlisarj®vi hiši,ki je bila le kakih pet minut oddaljena. šal. "korajžo ima. Jan na bi šel",'ga je pohvalil 7d ra Sar je v Austl. “Finka ,v°sela bodi,la imaš takega fanta"* Finka je sramež¬ ljivo zardela, ^obro ji je dol« Tusirlnova pohvala« Fala pa se je vendar le za ^rica "e bi ga 1“ duhovi... ^rie ie zavriskal ko je d osne 1 vrh hriba,kjer je stala Zefina ko x a. Zavriskal je tako rao~no,da s# zaklepetala ckna na bajti, "Presneti fant" so glasno ugotovili kopači,ki so peza • bili na kruh in vin*. Oči vseh so bile uprte v smer,kjer je stal Prič,ki se je prav ta hip pognal proti koči. Y dveh,treh korakih je bil pred hi : £o. Okna so bila od¬ prta ter so gledala v Priča kakor ugasla *či pred tedni umrl« Lize. Prič jo obstal in gledal. Napeto je prisluhnil, Srce mu je močneje bilo. "Strah? Saj ge. ni",si je delal korajžo. "Tok-tok-tok-tok", je zdaj slišal enakomerno udarjanje vrat v hiši. Srh ga je spreletež. Spet je napeto poslušal in po¬ gledal okrog sebfi. "Tok-tok-tok", je enakomerno udarjalo dalje v hiši. Zdaj v daljših,zdaj v krajših presledkih, ,ro resneta reč: Kaj le to pomeni?" kaj pa,če res 7efa. in Liza..." Še gre nazaj,s$ mu bodo vsi smejali,pa še ob polič vina. bo.*" pred Fin c 6 se bo osme- r il! Mak * Po gl e j mo ’ medni na j Q mo y neje potegnil veter, ,f Fumf"! so krepko zaloputnila vrata, ^ric ie n ostal pozoren. Splezal je ob trti,ki je ra s tla pri zidu k o’'nu. Sleda] jo v prazno sobo. v ra ta so bila le priprta. Skozi vrata ’*i so se ob sunkih vetra odpirala in žari - rala, je videl na podstrešje, Tudi rod s trezne dvori so bile odprte. Dobro je čutil prepih . Kmalu mu je bilo jasno,od kod st zah .Prepih je povzročal odpiranje in zapiranje vrat,kar se je dobro slišalo rfa cesto. Nasmejal se je na ves glas. Spustil se je na tla in za vriekalyAa je odjeknilo v dolino. Fantje in dekleta so ucvrli Pricu nasproti. "Kaj je bilo?" "Kaj si videi?" "Ali je res strah"? so ga spraševali vse križem. Prič pa sc je muzal in muzal. "Strah! Seveda,pa še kakšen! S kostmi in kožo požre vsa¬ kega, ki se cu neprevidno približa". "Ti si bil seveda previden?" "Seveda * Polič v m nove ga ara jbol jšega. ,pre žene vsb duhove, pa čo- hi tudi bili od rajne Lise in ?efe ,?og jima daj dobro*" se j e n c rčeval F ric . "Saj sploh nič' ni 1 Martin,ti si nas potegnil!" "Teda drugi so tudi slišali",se je branil Tadnik ocr.t- * "Vsem skupaj se je sanjalo »,30 trdili nekateri. m i~'ali so v ' ? rica naj vendar nove,k??.j je dognal, pripovedoval o strahu -i je selci za mizo in bral iz debelih ^ric jc črnih bukev. @?i je imel votle kakor mrtvaška lobanja,v rokah pa je imel kup mrtvaških kosti,katere je metal po tleh,enkrat v desni,nat'* pa zopet v levi kot. Iz ust mu je prihajala ta-ka sapa,da so se vrata odpirala in zapiral^." kri o ne je držal resno,t©da,-ko je videl napol neverne, napel prestrašene ©braze,se pa le ni mogel ubraniti smeha. Zopet so se uvrstili v ''jam" ter obračali težka ilov¬ nato zemljo ter jo z motikami drobno nasekovali. kljub delu je ži¬ vahno tekel pogovor. Največ seveda okrog stra.hu. kakšen je bil strah,pa kri c le ni betel izdati, ^roti večeru,ko so delo dokonča¬ li in lepo uredili "sep",sc se vstopili okrog ^risa in silili vanj naj pove,kaj je vidci v koči. rajne Zefe in Lize. "CčaVran! Vaj ste, mi obljubili dopoldan?" je prijel •^rio gospodarja za besed©’. "Vem. Toda -e nisi nevedni,kaj 3i videl, ^©vej.pa do¬ biš, in enega psvrh". "Saj sem povedal", se je otepal ^ric. "Liza in Zofa se pretepata". Toda vedno bolj je ^ricu plesal n red o*mi bokal vi¬ na,zato je le razodel s krovne st ,ki je že nekaj dni razburjala lju¬ di. in bila povod razburi j iv ih-'govoric . Smeha je bilo dovolj, zlasti še na račun Zadnik »ve ga Martina. Saška je krožila iz roke v reke .Tolič vina,kateremu je gospodar navrgel še enega,se Fricu pomagali piti tudi drugi kopa¬ či. Kc še je pri Tari "obesil me žanr" ter je zaklenkal tudi zvsnček v, v^ški kapeli,se vstopili v krog in zapeli: , "Je Angel j Gospodov oznanil Mariji"... nate na so navrgli še več lepih pesmi."e bi peli,pa je že gospo¬ dinja klicala k večerji. . Mine a je bilo strah kljub temu, da ga je Fric tako junaško razkrinkal.'Zato jo je ""ric moral pospremiti domov,prav do vrat. "Minček,kaj dobim zato,da sem te varoval ..pred strah® vi",se je ^ric ~alil. ".inča se je ozrla okrog,če jo kdo vidi,nato pa se je privila k ^ricu. ^ric jo je nol jubil.Fakje s® zaškripala vrata.* Mine a zbežala v bi Y o, w ric pa je zavriskal,da je odme¬ valo ne vasi.daj je tudi lahko, ¥ipca jenamreh deklič za pet drugih .Vranovc vino pa je tudi močno... (Na dal ievan je ) vornik sc je nasmejal in pritrdil: iafim "Kakor že rečen®,dam vse na razpolago. Sicer si pri¬ zadevam,da bi spravil vse v rad in tudi v redu držal, vsega človek tudi ne vidi. Pri sosedu ali kje drugod knalu opazim kak ne red,doma sem pa kar nekako navajen na vse,kakor, je. Veselilo me bo,če pokažete na ne d c? s ta tke in pogreške". "P-a,da! Tako je!" povzame zopet ref a rent. "Taka je ,ka-. ker ste dejali. Tiru ge d precej 1 opazimo napake,na domače pa smo kar navajeni in zdi se nam,da spleb niso napake,da mora tak® biti.Tuje oko pa brž opazi,da nekaj ni prav.^e se n.pr.ozre^o tja-le na gno¬ jišče,ali ge bol je,če gremo tja in si ga od blizu ogledamo,bomo go¬ tovo Gd krili marsikaj pomanjkljivega". Skupina se je dvignila in približala gnojišču pred hlevom. ge preklicane kure, ve dno razbrskaj® gnoj,če ga tudi na dan petkrat zloži" na kup",se opravičuje gospodar. ' ,T >a to je »na. Gnoii" x e ima sicer dober ped ,dasi ni ravno gladek, kar bi bilo priporočljivo, krajen je iz kamen ja, šp ran - ja pa s® zalite s cementom. Za silo že gre,dasi je mnogo bolje,da je dn® gladke,ker ni ovire' pri kidanju in 3e da lepo počistiti .Te - da to še ni najhuje. Gnojišče nima sten.Gnoj se od strani zelo po¬ suši. Amoni jak odhaja brez koristi v zrak. Ce ga od strani varuje vsaj 1/2 do 3/4 metra visoka stena,je mnogo bolje". "Kaj pa je to amsnijak?" je radoveden Okorn. "Sami veste,da vsebuje hlevski gnoj hranilne snevi,ki pospešuje j® rast na polju in travnikih. Med temi hranilnimi snovmi, ki so: dušik,f®sfor,kalij in apno,je dušik najglavnejši in ga hlev¬ ski gnoj tudi največ vsebuje. V gnoju ga je približne pol procen¬ ta,t.j.v le® kg gnoja je pol kile dušika, ^ušik je zastopan v obli¬ ki amonijaka,ki je plin in zelo rad izblapeva. Gnoj dalje tudi ni dovolj stlačen, ^©tlačite ga z gsveje živino, čimbolj je' stlačen,tem lepše z® rt in tem manj gre dušika v izgubo. Gnojišče tudi ni ob senčen©. Tu bi bil© potrabn® za¬ saditi nekaj širokolistnatih draves: kosten je ,lipe ali topole,ki ■ bi branili peko"im son x nim žarkom,da ne bi izsuševali gnoja". "Jaz ga pa z gnoinico polivam,kadar se posuši",pravi likovnik. "Ni dobro to L in ovni k", nov zame raferant. ,rir gnojnici je du*ik zastopan v oblici sejnine.(GO (N^.2). v tej obliki iz- hlapeva še hitreje. Torej gre v izgubo še ve"ja količina tega ta- k* potrebnega hraniva. "Belje bi bilo,da gnoj polivam# z vedo.Se¬ veda je glavni pogoj,da je gnojišče zasenčeno in .gnoj dobro petla n <5 va ^ "V mojem hlevu je gnoj vedno dobro potlačen",se ogla¬ si Jelen s ^odgore. "Jaz ga kar v blevu pustim od pomladi do jese ni, od jeseni do pomladi,pa je gnoj kot špeb. Tudi dela si.prihra¬ nim, ko ga ni treba vsak dan izvažati iz hleva". "Imate "e globoke hleve a" se obrne referent na Jelena. "Ni" slabega nis® globoki h le vi.potreb n o je pri tem le dobra na- 3 tiljati in pa ventilacija mora. brezhibno delovati,da je v hlevu vedno dober zrak. Dajte ,pavejte mi,ali so stene in strap pozimi mekre ali suhe"? , "Po stenah je vse mokre in tudi od stropa kaplja vo¬ da,. Saj sera že večkrat dejal,da bo treba prezidati ]glev,da ta ni prav sezidan. Je iz kamna,zato je tak® vlažen",pojasnjuje Jelen. "Ni vzrok toliko v gradnji hleva,dasi ima deloma tu¬ di to svoj vpliv,kakor v ■ zračenju hleva. Ko nastopi prvi jesenski mraz,zapazite akna in vrata,da ne pride sveži zrak v hlev, Sivina diha,amenijak izhlapeva in še drugi pli4ii,stene in strop se ovla¬ žijo in plesnijo*- vse to razširja slab zrak. kakor vi lažje diha¬ te v svežem z raku, tak® tudi živina. Dalje! V vlažnih stenah in stropu se gnezdišča raznih škodljivih bacilov,ki povzročajo obo¬ lenja. Tudi je vlažen in topel zrak sam velik, po speševalci j raz¬ množevanja škodljivih bacilov. TL se ne razmnožujejo tako hitro v suhem in hladnejšem zraku, videli smo torej vpliv slabega zraka. Zdaj pa si odgovorimo na vprašanje ,kako odstraniti slab zrak iz zatohlih hlepov 0 " "Vsak dan ga prezra‘iti * ",se oglasi Vrhnjak. "To je že en na "in, ki pa ni dober.- r 'e imame hlev dobro zapažen in se torej preko noči zadahne in ovlaži,pa ga zju¬ traj prezračimo,se nam živina lahko občutno prehladi inv hlevu imamo bolezen. : Drag in nepbimerne boljši način za ©hranitev do¬ brega zraka v hlevu je dobra ventilacija. Z njeno pemočj® skrbim©, da se zrak vedno izmenjava,po dnevi in ponoči." "Kak® pa se to napravi"? se nekateri radovedni. (dalje sledi). V sovražnika z oblakov rodu naj našga trešči grom* p rest, ko je bil očakov, naprej naj bo Slovencev dom, naj zdrob e njih roke - si. spone,ki jih še teže. O^rance 'Prešrren, Zdravicah, oooooo Dobra znamenja. ^vo je državnih ustav je bile v zadnjem času sr reje tih. Novo ustavo sta d©- ' bili bavarska in Dražili ja.Iz obeh ustav veje nov duh,zlasti iz b ra z 11 j skc u stave , k je r je posebej nagla"'e.no, da je vsaka oblast -ed B^a. Verouk je ob¬ vezen in kat,zakon je neraz- d raži j iv. Tudi v bavarski usta¬ vi. je zajamčena svoboda vere in vesti,verski pouk in vpliv verskih c.bSin na mladinsko vzgo¬ je. Prepovedana jo tudi unaza- na literatura. Ali, že veste ,da je pogonsko sredstvo za nemško o rež je 'V 2 " bil alkohol,mešan s tekočim ki¬ sikom? V preteklem poletju se delali c tem o rez jem poskuse v Nevv Mexiko, Ena teh raket je c © se gl a višino lok km in je vso p»t fotografirala zemlje- Ven¬ dar so ti? posnetki ostri in dob¬ ri le do višine km. TT^enjaki pa upaj o,da se bo nosre^ilo do biti v k.ra tke m v a su d ob re n o an° t - ke tudi v višini 15® km. Pri do¬ sedanjih poskusih so iztrelili osem ”V2" raket,ki so imele v se¬ bi vdelano samodelujočo kamere. Od teh csem raket je pet nepoško¬ dovanih pristalo zopet, na zemlji. Kamera je namreč tako vdelana v raketi,da se pri poletu nazaj, potom eksplozijo loči »d rakete in c padalom pada na zemljo. / Kuhinjski r a j.Kar se tiče kuhanja se zdi,da s® v Kanadi najbolj na¬ predni. Stene kuhinje se iz kovi¬ ne, ki ne rjavi ali pa iš kake umet¬ ne snovi. Na enem koncu te stane je štedilnik na plin ali elektriko, na drugem koncu pa hladilna omara, nod oknom pa školjke za izlivanje vode in nad njo pregibna pipa z mrzlo in toplo vodod r stene so vcc - lane omare ,v katerih se /hranijo je¬ di v najboljšem stanju. Pohištvo v kuhipji je brez oglov in robov, ker se pri udarcu dveh okroglih predmetov manj poškodujeta kakor pa,če sta estrih robev.v kuhinji imajo tudi termostat,ki nadzoruje in urejuje kurjavo in hladilno o- maro. Avtomatične ®če pa gledajo, da se pecivo v peci ne sežge;Ker pa so se v kuhinji s pridom upora¬ bili že elektroni in kratki valovi, traja čas pečenja le neka.j minut. v posebnem kuhalniku se p ©d pritis¬ kom skuha krompir v 3 minutah,grah se omehča v 15.minutah,goveje me¬ so pa je kuhano v 15 minutah ."°oleg toga imajo stroj za umivanje p©sa - de ki^z nekaj prijemi spremeni v pralni stroj. Baje za k rl vijo vozači av t ©m ob il cv ■ "največ nesreč v drugem letu. To sc razlaga taks,da v prvem letu vazi- jo bolj previdne,v drugem pa- se že čutijo dovolj vame in vozijo bolj malomarne, ne da bi ime J. j zadostnih izkušenj. Sl ©venska pesem zrcalo nage duše. Ni na svetu zlepa ka- terega naroda ,.ki bi s toliko ljubeznijo go .lil petje,kot Slovenci, Pesem nas spremlja povsod. Slovenec poje v veselju in v žalosti.S petjem se tolaži in s pesmijo še druge navdušuje, v pesem izlijem® svojo notranjost,vse naše čustvovanje .nesem z nami vriska,kadar nam srce p cini ve sel je,z nami joka,kadar je duša polna bolečine, "lake prisluhnejo mulci naši resmiJ Ne razum 0 j® sicer besedila,a me¬ lodija pove tc,kar *utimo v pesmi. Zlasti lepa je naša narodna pe¬ sem. Gojili so jo na°i predniki in se z njo navduševali in tolaži¬ li. Hn"i sovražniki pravilo,da nimamo svoje zgodovine. Imamo jo! x © v narodni iesrni živi ,na x a preteklost in pripoveduje © junaški dobi,ko so na y i dedje v turskih "asih bili krvave? in junaške boje za križ "astri in svobodo zlato. Pesem pripoveduje tudi ® našem trpljenju,ko je naš narod z nad loveš kitni. mo x mi c Igran j al. svojo sa¬ mostojnost. To je to izgubil, je postala naša pesem žalostna in tož¬ na. Skozi vse težave in trpljenje pa na 3 je vodila Mari ja .Mariji¬ nih pbsmi ,iz katerih se prav tako zrcali vsa naga preteklost,imamo tul ego in lepih. "Mari ja, p omaga j nam vsjskini čas" in ge druge , bed o vedto spominjale zanamce na vse,kar smo doživljali. Kako globok® je občutena naga "Mati Marija na tuje je sla",ki je pojem© sedaj dan na dan ter v njo izlivamo svoje trpljenjema tudi upanje,ko bora© Kraljic® Slovencev spet spremljali nazaj na milostni kraj. Te¬ šem je zrcalc nage duge.Taže notranje razpoloženje cl©v°ka.Sloven¬ ska pesem je mehka ,boža joče gani j iv a, kakor je mehak slovenski člo¬ vek,kakor ja vesel Tk)l«njc ali pa "tajerc ob kupici vina,fant med fanti. Pa je tudi junaška,kadar ja narod trpel in se vojskoval za like in svete ideale, prepletena je z verskimi in narodnimi obi¬ čaji, ki jih imamo toliko in kakor j° vse naše življenje povezan® z "Rogom, Mari jo in svetniki. Gojimo leno slovensko pesem tudi v tu¬ jini. Gojimo slasti leno narodno nesem. Ne pustimo,da bi naredna pesem ž nami izumrla. Tudi to sonda k naši veliki narodni dolžnosti. Tone D. Sm is el življenja. Nedavno sem "ital knjig® "Smisel smrti". Globok pomen ii£a~ta 'beseda,zlasti še za katoličana,ki se zaveda, kako odločilen in važen je ta .korak za njegovo večnost,Toda imeno¬ ma knjiga ne opisuje smisla smrti v luči krščanskega pojmovanja, marveč gledano le iz materialističnega vidika.. Smisel smrti je v tej zgodbi le temna misel:ločiti se od dobrin tega sveta,od uživan¬ ja.- Ni pa m^j namen,opisa ti smisla smrti,ampak le smisel življen¬ ja. Potrebno je,da se spomnimo večkrat smrti,kajti ravno zavest, kaj pomeni smrt za čl čveka,nas krepi in dela sposobne, globok® spo¬ znati smisel življenja. zzzzrzzzzz si mr: stas ;r:=r.=: = =2; : 117 ' = ■SiSZZi. :=: = =:: Mladi smo, tj cini življenja, mo* i in zdravja. v s » kipi v nas. "iveti h okorno .ustvarjati, 7.ato ja smisel življenja za nas tako va- važen. u 0 gl°j,dragi prijatelji w tebi je pomlad,mlad>.^sa bodoč- ncst jo pred teboj. 'Narod na tebe, na tvoje sposobnosti gradi.Ni torej vseeno,kako živiš j Sadi tega je ravno pomen in smisel življen¬ ja tako globok. Težko bo breme,katero bo padlo na naša ramena. Nevarnost je, da bo marsikdo omagal in klecnil pod njegova teža,ako globokega in skrivnostnega pomena življenja ne ba dovolj razumel. Zivl jen je,mladost kipi. v tebi! Ali se ne sramuješ svoje le¬ nobe? Poglej.mrtev si in praviš,da je življenje v tebi! Kako mo¬ reš trditi,da je v tebi življenje,ko pa stojiš prekrižanih rok in Čakaš usode,ki te naj zanese v vrtinec in pogoltne v. svoje temne globine. Tudi med nami so fant je,ki so mrtvi za živi j»nje ,k^r so duševno lsni. Bog j" vsakemu dal talente: vsi j o, razum, zdrav o in ■ krepko telo,zdravo reke. Mnogo jih je zakopalo te e& Boga dana ta- 1 a n te . Naši pradniki se v trudu in znoju gradili in ustvarjali,da so ohranili naše svetinje, ^ohl^r drugih narodov je cesta porušil sadove dela in truda. Toda niso izgubili volje. Gradili so znova,če¬ prav' s pomnoženimi napori. Njihova zasluga je,da kot narod še ži¬ vimo na tem viharnem ko**ku zemlje, vako skopo p« marsikdo vrača to zahvalo j Tn t p bi *e3to ni npr. kako živi tvoj bližnji,kako živi na¬ rodi Od nas vseh se zahteva.da neprestano delamo in gradimo .mudi v begunstvu! Saj ima* razum in v e bo* spoznal z razumom,da delo, katerega zamenjaš,koristi tebi,tvojemu bližnjemu ali narodu,potem delaj. Vedno bo boljše,da delaš,kakor pa da lenariš. Ako si predstavljaš življenje brez trpi jen ja,brez naporov, se varaš. Mar misliš,da boš večno dobival vsak dan svoj kes kruha, ne da bi moral zanj trdo delati? In ak® se vrneš domsv,ne misli, da ti bodo drugi zgradili tvoj porušeni dom! Ako tak® pojmuješ smi¬ sel živi jen ja, se motiš in prav bi naredil narod, ki pri .gradnji svo¬ je bodočnosti računa tudi na tebe,da te izloči Iz svoje srede. Mladost slehernega fanta naj bo neprestano delo in isp@p»l- , njevanje. Iz dela pa naj veje mladostne veselje in neutešeno hra - »enenje: koristiti sočloveku,narodu »domovini. Bes,ni lahke. živi jen- je ,saj tudi Gregorčič poje; "Ni praznik,predragi mi,nape življenje, življenje naj bode ti delaven dan", ^rav v teh besedah je zapopa- eter je tulil okrog hiš,ki so se stiskale* »krog vaške cerkvice kakor pigeeta pod kokijine peruti. Ped. neham s© se vlačile megle,kot velikanski umazani prti ter ^ žena še z maham,je sijala motna svetloba ter metala medle žarko na luže,ki so bile ood kapam.-Celo nekaj ostankov sne- • ga je ge ležalo o kr ©g hiše. ^isoki jagnjedi ob cesti so se ©h sun¬ kih vetra stresali v svojih vrhovih ,ve je s® bile ob ve je. Žive du¬ še ni bilo videti nikjer,le pes,ki je odgovarjal znancu v sosešči¬ ni, se je oglašal v tamn© no*. Hra je v va y kcm zvoniku udarila, enajst. 13 © ©krajni ce¬ sti ki leži nako 1 iko nad vasjo, je trudno stepal mož,oblečen v pono¬ sen in že scefran vojaški plašč, Ob berglji se je pcČasi pomikal dal.jeter od "asa do "asa obstal. 0"i so mu temi nekaj iskale. Ve¬ ter je za kratek hip razgnal oblake,videlo 30 je nekaj zvezd,ki s© radovedno mežikale na neznanega potnika. Tujec je ta hip zagledal v daljavi dvoje luči,ki. sta,kakor dve dsbro poznani očesci gledali vanj. Spreletelo ga je po vsem tslasn. 3a,tam je njegova hiša in v njej žena in otroci. Tri dolga leta je že od tega,kar je vzel slovo in odšel,kamor ga je klical ukaz - na vojske. Počasi je stopal dalje.Pospel je do križa cd katere¬ ga nedaleč se odcepi cesta, ki pelje v vas, p ib. v mimo njegove hiše. Križ je bil že star.7ob časa je zarisal vanj svoje poteze, pedeba Križanega je bila od dežja izprana, trn jeva krona je po strani po¬ čivala na (Ja sp od® vi glavi. V podnožju je bil šop suhega ©vetja, kat«rega je morda že pred več meseci položila, tja roka vaškega de¬ kleta. ti vasi. že je videl razsvetljena okna skromnih hiš,zdelo se mu jo .da vidi celo slamnate strehe in dimnike ,na katerih v poletju telesu in du*i. Naslonil so je na berglje in zrl preti vasi.Slišal je lajež psa,slikal cel®,kako so se nekje odprla vrata in je nekdo rabijo zakašlj&l. Misli so zaplavale naenkrat za deset let nazaj, ko je bil še mlad in zdi&vja poln fant. Brez 3krbi s® mu tekla leta. Na del® je hodil na grofevsko posestvo »dokler se ni oženil. Neznanec se je ozrl proti križu in krenil na pet pr»- gnezdijs "torki ie. konct je nos tal. Nekam tesne mu je bilo pri sr¬ cu. Kak© ga bodo snre jeli.. .0 zdre.v in čvrst je odhajal »vrača *>a kot ~©kve"en in izmozgan sta.rec - invalid... brez noge,bolan na Hitr* so minevala leta v tihi družinski sre v i.Le prahitr® s« mi¬ nila: Ko se je poslavljal,na bel® nedeljo b® prav tri leta, je za¬ puščal poleg žene tri otročiče,četrti ja bil še pod materinim sr¬ cem. .K® je pomislil na prestano trpljenje minulih let,je stisnil zobe in polglasno zaklel. "Fudika,kaj je bil® tega treba? čemu se je boril? Za tujca,prekletega,zemljelačnega in nasilnega"! Jezno je stisnil pesti,ko se je spomnil,da v treh letih ni bil niti en¬ krat doma,dasiravnc je prosil in moledoval. Zastudilo se mu je živi jenje,zlasti ko je bil ranjen pri Zamošču in s® mu morali od¬ rezati nogo nad kolenom;. "Le čemu vse t®? 7a koga je prelival kri"? Fred oči mu je stopila Liza,njegova žena.Ogrozil se je, ko je pomislil,da ji bo sedaj ne v opor®,marveč v nadlego.Za delo je ne sp o sobe n. To bi bil vsaj zdrav, ta ko pa-Suti,kako ga v prsih tišči in bode. In deca° ga bodo gledali' Kakor capin,ki Je po¬ gnal zdravje p® svetu,za prazen nič,se vrača... *li ga. bo mogla žena •'e ljubiti 0 Otroci ga. bodo gledali po strani kot tujca,ki je prijel domov le za nanote v ... TN voje solz se mu je utrnilo p® kos¬ matem licu. Veter ie znova zatulil in pognal dežetme kaplje možu v obraz. 'Težujejkjc pomislil in se s težavo nrestonil. "Ali naj grem res domov° Tomov da bom vs^m v nadlego 0 Mest® da bi jaz redil dru¬ žinsko morala družina rediti mene,.." Bolestno je zaječal in si p »pravil če pic o, ki mu je zlezla na uh®. "Ne,ne pojdem", se je od - ločil in zopet okleval. "Kam"? se mu je znova vsilil® vprašanje. "Svet je velik. Taleč preč od tod,kjer me nihče ne pozna. Lajn® b®m kupil in Šel od hiše do hiše kot berač,dokler mi ne da stalne¬ ga ioaa smrt,ki bo prišla.Saj čutim,da ni več daleč... Lažje b® Lizi brez mene,kakor pa ob takem pohabljencu. T, ojde.m",se je odlo¬ čil in se počasi okrenil nazaj. Zopet stoji ob križu, ^lot okrog križa j° polomljen in klečalnik je zlezel v zemljo. Le strohnela deska je ostala, ©zre se na vas,ki leži v dolini, vidi dvoje luči,ki sijeta iz dalje kot dvoje žalostnih oči. S težavo odtrga pogled od luči in ga. dvigne k Križanemu. "VriŽani",vzdihne mož in strmi v križ. "Tudi Ti si trpel..." glavi se ran križajo misli*, dom,žena,®treci,vojna,trp¬ ljenje,svet in zopet T,r rižani,ki je trpel pa ni klel. "^i pravice na. sv^tu" vzdiVp' 3 zamolklo, "^o bi bila pravica,bi bile vse dru¬ ga*«. Ta. k o pa reveža vsak odganja od praga in močnejši si dela sam pravico, kaj je pravica 0 Test mb*ne j^ega,begate jšega,zvijač¬ ne jšega, nasilne j~ega,.. Ne, na svetu ni pravice ,ni ljubezni in je ne bo. Le Ti,Križani,si pravica,le Ti si ljube zen..." fse , kar je videl zadnja leta,priča,da je vse le laž. O pravici govsre i» • ljubezni,na skrivaj pa mislij®,kako bi koga ®ciganili. "Mene,glej, ^Zdelo sfi mu je,kakor da sliši tih in prpseč glas: "Vzemi cvoj^kriz in hodi za menoj.*," Spet- mu je roje misli po glavi. " T riz°"... torzije 0 So li mar to njegov križ? M©ž sloni, cb berglah m misli, ^olgo zelo dolgo. "P sitih o govori sam z seboj, "če je ta¬ ko, - potem - ootem - zgodi se it o ja volja J Ti že vež, kaj je zame najbolj prav".j Utrujenost se ga rolama, ^olge štiri ure je že na poti. Ali naj sede, za trenutek vsaj in si odpočije? Petem pa - kam? Na - ^re j ? Iv štet, kot-berač? Ali pa nazaj ,v imenu bež jem,k ženi in © - t rekom. Le kake ga bodo spre jeli,mu roji spet po glavi. Liza ga i- ma rada. Krivice ji dela. Spomni se na besede,ki jih je nekoč sli¬ šal; "ljubezen vse premore , v se premaga,vse pretrpi..." 8na,Iiza.ga ne bo varala,kakor ga. je varal svet. Ne! ©na je dobra,-ena ga ima rada... Odložil je torbice in sedel na klegalnik, Zavihal si je ovratnik in ga potegnil čez ušesa,bergle pa je položil zraven se¬ be. "Same nekaj trenotkev si edpeoifem", je mislil, "potem pa poj¬ dem. £a res,pojdem. Nosil bom križ - morda mi ga bo pomagala nositi tudi Liza in otroci' če ne nositi,pa vsaj lajšati..." Veter je po jen jal, zato pa je pričelo zopet de žiti. tj robne kapljice s© polzele po plašču in čepici. On pa je sedel sključen in ni x util mokrote,ki se je vpijala v oblkke. '"enio mu je posta¬ lo. "Pred seboi je videl Lize. Tr kljub berglam je stekla k.njemu in ga objela. Otroci*. ^t^ek.Mi^ko in upldika. se skakali okrog njega... iti klicali* "Ateki AtekJ" Le naimlaiša, Lenka ga je začudeno g le dala-, njega tujca, pa ni v ud 9 , saj ga ni videla »e nikoli. .Spet so sedeli pri mizi in se pogovarjali,on pa je odgovarjal in pravil sv® je doživljaje. Prihajali so k njemu sosedje in ga spraševala? to in ono.On pa je razlagal. Križ,katerega je nosil,ni bil več tako te¬ žak... Velika n&č b® kmalu", je predel misli dalje. "O,kako bo le¬ pe po dolgih treh letih. Tudi on bo spot šel v cerkev in k spove¬ di. P® bergljah,seveda! Slišal bo spet veseli Aleluja,videl bo od mrtvih - vstalega Zveličarja. Saj ga menda še vedno nosi stari ?uš-. Ijan..." Sanjal je in sanjal... V sanjah je slišal,kako ga je nek¬ do pozval; "Š tefan,pojdi j, odpočil se,dovolj si trpel". Slišal je pesem,ki je donela tako pri jetno,tako tolažeče ,tak® veselo kakor Aleluja v domači cerkvi pred leti... Zdanilo se je. ^ež je prenehal. Ljudje so šli k maši.^ed križem se našli mrtve po tujca. Spoznali so *a. " lalnarjev je! čol¬ narjev Pišta" t je šl® po vasi od ust do ust in bridke udaril® Lizo. Zajokala je obupno, za jokali so "tef ek,Miške in P©ldika,le najmlaj- ša, Lenka je dela. prstek v ugtah in začudeno gledala. "tefana so položili v domači hiši na mrtvaški ®der. ir en- njegova križeva pot. Mriž, katerega mu je naložil -1® spod, je prine¬ sel do zadnje postaje. Na veliki četrtek se ga položili k večnemu pooitkir. liho in skromne,kakor je bila skromna njegova življenj¬ ska pst. pe zvenovi se niso oglasili,ker s®' odšli v .Rim,da za .te - 1ikoneS slovesno zapojo pesem Vstajenja. vlado ?. T ider pridno dela in lakomen ni,lahko brez vsega bogastva živi. ;vyi7iy\V (Načini levnn je ~Tp?L? .. _ , r _Ori~' • _ . ^ .»wwittWwaw eno posteljo in ema- rs bom ukazal prinesti. Mislim,da ne b® dolgega časa. Tako,kar od¬ loži stvari,pa nejdi malo z menej,da se ogledag okrog". Lovro odloži in sledi gospodarju. Ta ga vodi v drag konec podstrešja. T7 do bi si mislil kaj take .ga. Tu je vendar cela zalega vseh mogočih p ra cime tov doma ■ ega, ročnega izde j-ka,. ^r p* vrsti si ogleduje, rr 'u nekaj svežnjev le.se n ih senenih vil.^n sveženj ma¬ lih J. rugi ve jih. tretji ~ -tirirai rogi i, tore j gostejšimi. Aha,za, otavo pomisli ogledujoč si li'no in nrinrevno orodje. Tam grablje. Zopet različne velikosti kakor tudi mzli v ne po gostoti zob v cel - justi. Nekaj železnih vil ,mstik - kramprv , lopat-) vse prav rečno nasa¬ jen®.' i'am v, ®pet kakih 5 o brezovih me tel ."V kotu ste ji sklad pehar¬ jev,sklad škafov,kakih deset golid,vevnipe za žita vseh velikosti. Na kavljih vise novi. komati in. oprava za konje in vsle. Jarmi in mmm- —122 == ©prava za konje in vole. Jarmi in telege,eno-in dv ©vprežni. Glej, glej,še igo se vidi tamle. Jakega je Lovre videl v planinskih kra¬ jih ped Pec® in Olševe, "»a lesene trlice za lan,ene-Ave-tri-in šti¬ ri grebenaste. Grebeni za strga.nje lanenih glavic, met ©vila, kolovra¬ ti in ^og ve,kaj še vse ... "Orodjamica*? ^o ni orojamica. Jo bova videla kasneje. To je le rezervna shramba. Tr adar v orod jamici zmanjka tega ali ©ne¬ ga orad ja, takrat gr° x v to shrambo in vzameš,kar je pač treba. Za srroti.za normalno potr°b o na je vs°ga v orod jamici”. "'emu no. imate toliko vrst vprege 9 Saj s°n mimogrede ona- zil,da vise nmd hlevom konjski in volovski komati.Terej vpregate konje in vole v komate. Zakaj potem tukaj jarmi,ižesa,telege in p® • d ca no? " , "La,imaš prav. Vpregamo v komate .Trda, če moram kupiti vo¬ le v planinskih krajih,ed koder s® zelo priporočljivi za naše kraje in znajo delati n.pr.same v ižesu.mi torej ne kaže drugega,kat vpre¬ či jih v igo. Če ga pa nimam pri r»'ki,je ne redno. Ne?" "La,da! Na kaj se vse ne spomnite!" "Tako. Zdaj pojdiva pa ge v vozamico in ©rodjamice". Za hlevom je stala obgirna zgradba,©bita okrog in okrog z deskami, 9 est širokih dvokrilnih vrat cd vsake strani je dajalo možnost dovoza in odvoza posameznim vozovom in poljedelskim strojem. Vaker povsod, je bil tudi tukaj str« g red. "Za vsak voz je potrebno toliko prostora,da lahko tudi na¬ loženega s senom ali snop jem v slučaju nevihte, postavim® pod stre¬ he. Med vsakim prostorom za voz stojita,kakor vidiš dva stebra. Na tleh io ©b vsakem stebru presna "etveroroba lesena pedi ega za deske vozove dno in stranice. Vire na lesenem stebru vidi? železne kline za vozovne lestve. Zgoraj vidi? kavlje za žrdi. * TNavadeii vdz g stranicami Na drugi strani vidi? širše stranice za žagovino ,list je in po¬ dobno. ^iše gori vidi? zaboj za pesek,prst in slišno. T 'a bi pa dvi¬ ganje težkega zaboja bilo olai*nno, vidiš zgoraj škripec in z njego¬ vo osmo" jo se delo lahko opravi. Tam vidi? žično'vrv. Nanjo so ebesi oje vaza,da ne trpi in se voz dalje obrani. Nekatera, nerada ima to navado,da sede na oje se nasloni ali kakorkoli. Voz,zlasti "škarje" in'vilice" ,kakor tudi "polž" radi tega zelo trpi. *e z vrvjo s Sp a - »ere®9j]s rep ritima mnogo škode. ]>, bi ne bilo raznih pomet in zamenjav,kar povzroča zmešnjavo in zamudo časa,vidiš,da je voz,tudi vsak kos,ki spada’ k temu vozu, označen s številko. Tako je vsaka zamenjava izključena ..Vsak kes se lepo sklada z vozom,katere mu pripada, (dalje sledi). -++++++ Kar je res,goveri,kar je dobro,stori. da je zemlja mrtva stvar,katero je pa* treba najprej preorati,da ra¬ di in prinese pridelek. Kaj bi ra v li. n.or.^evl jarju ,ki izdeluje čevl-je ,pa ne pozna kože .usnja iz katerega napravi "evlie 0 Ali mizarju,ki ne pozna lesa,iz katerega dela pohi?tvoa Obema bi rekli,da nista prava mojstra in da ne razumeta dobra svojega poklica. Prav tak© je pri kmetu.Ker T ' 1 Ker dovolj ne pozna svoje zemlje , zato dela v marsičem napake. Besnica jo,kmeti jstvo ni ob rt, ki se opravlja stalno p® enakem vzorcu in Eomlja vsako leto enak® ne obredi,ker so vremen¬ ske prilike vsako leto drugačne. Zemlja obrodi eno let® dobro,drugo leto slab®,tretje le¬ to nrav dobro nikoli na ne enako. Eno leto je deževna,drugo pa je suho. Eno leto ne buda zima in veliko snega,draga zima pa je suha in skoro brez snega. Eno leto je nomlad topla in traja že od kon¬ ca februar ja .do^im se drugo leto pri v ne čele 'anrlla. Da bi. kmet dosegel na svojem posestvu x im boljše uspehe, mora vse svoje znanje,izkustva in sile porabiti v svojem gospo- darstvu,da bo imel od njega čim ve5 koristi. Da to doseže,mora predvsem dobro poznati svojo zemljo. Zemlja je zibelka človeškega»živalskega in rastlinskega življenja in istočasno tudi njegov grob. Vsako telo,brez razlike na snov,iz katere je zgrajena, izhaja iz zemlje .P o tem, ko je svoj namen dosegi o, se vrača,prej ali slej zopet v zemljo. V zemlji se ta snov raztvarja in razpada v takšne snov, katera potem zopet služi kat sredstvo za zgraditev novih pokrlenj. Seme bilke pade v zemljo. Tu požene svoje Klice in kore- ninice,katere črpajo bro.no iz zemlje. Iz klice se sčasoma razvije bilka,katera lahko ostane majhna,ali pa zraste visoko (drevo)*,to¬ re j je za rast bilke potrebna zemlja,ker v njej najde bilka hra¬ ne,ki ji je potrebna za uspešen razvoj. čreden pa preidemo na preučevanje p oglavja? kako je na¬ stala z-emlja,bomo na kratko rekli« Zemlja je zmes drbbnib delcev • kamenja- mineralov .humusa, 1 vode »zraka in bakterij ali pa taka zmes, ki je nastala s pojasnim razpadanjem kamenja pod vplivom atmosfer¬ skih in vremenskih ~initeljev,s sodelovanjem živih bitij (bakte¬ rij). (dalje sledi). " O plug,o ralo,® drevo! Ti kmetu naj zveste jši drug! Imen ti mnogo svet nadeva, moj skromni duh pak te speva? Omike pxvi ključ si,p~&~ug. (Anton Medved. slika noč' Prašnik vstajanja' Težko pričakovana od de- ce,°e težje od starih ljudi, G«nca l»o zopet ogrel* sta¬ re kosti,deca bo iirela svoj ringa ra.ja na zeleni trati. ^es n ost ' r i pri v ne s pepelnico, je priprava, m ^eliko no v ki ji pravico uri nas "inzem",drugod pa zopet "letnce". pe¬ sem utihne zve x er na vasi. Vsak opravi v nostu velikonočno spoved, le "težki kanoni" odla-ajo do Velikega "'etrtka, Takrat gredo k spo¬ vedi eni,ki jim pri nas pravijo "konjski tatovi". Velika noč ss prione s cvetno nedeljo. K veliki maši ne¬ sejo "presmece^jt. j. butare iz vrbovih šib,lepo okrašeno z brinjem, pušpanom in drugim pomladnim zelenjem. Presmec nese k blagoslovu go. ■ padar,če ga ta ne more,pa odrasli sin. pa tudi otroci imajo svoj "p resne c", seveda manjšega. Blagoslovljen presmec dene j c na podstreš¬ je .manjše presmece pa tudi v hlev in druge prostore .Posamezne šibe potaknejo na njive, gospodinja,ki devlje zaseko v "tunko",naredi iz presmeceve veje majhen križec in ga dene na dno "tunke" (posoda za zabelo ali zaseke). Ob hudi uri denejo suhe v°jice presmeca na ogenj. Za praznike je v hiši mnogo dela. T - T iše prebelijo zno¬ traj in zunaj. Nobena,še tako borna kočica tega ne opusti.Ra veliki petek peke gospodinje beli kruh za "žegen”. Spečejo velik, kolač in še toliko manj~ih,kolčker je otrok pri hiši in kolikor birmancev i- mata gospodar in gospodinja. Ra veliko soboto si vsaka hiša oskrbi blagoslovi i e ne vode ,s katero s « 3 zvr x er no vstajenju pokropi .hiša in gosnedars v o *> os * 1 on le. Tr "žegnu" nesejo navadno dekleta,ee teh ni,pa gospodinja.Redko na možkl. Jeibasi so li x no izdelani ter pokriti z lepo vezanimi prti. p o končanem bla^oslčvu zadenejo dekleta jerbase na gl a-* o. Tista ki pride prva domov,se bo x e to leto omožila.Vovsod, že oC jutranje glorije dal je, poka. ja topiči in moznarji. Vstajenje je v soboto zvečer. P« vstajenju zagore p« vseh hribih kresovi,ki so napravljeni v podobi križa ali pa monštran- ce. Že po zimi so moški nakopali smolnatih štorov za "kene",s kate-' ni kurija kresove. Pozno v noc doni vesela pesem kresujoče mladine. To jutranji maši na velikonočno nedeljo jed© "žegen". Gospodar ®i- aoli Angelovo češčenje,nato pa razdeli "žegen",t.j. beli kruh,gnjat, jajčka,klobase in hren. Tudi živina dobi "žegan",ki je pa črn. lu¬ pine od jajčk raztrosi gospodinja okrog hiše,da ne bedo kače lazile • krog in pa,da na bedo vrane jemalo piščet. ^esti od "žegna" se ne smeje obirati z zobmi,sicer bolijo zobje. Navadne jih sežgo,ali pa zakopljejo v goricah,da krtica ne pod je trsov. Na "viizemski" pon- delnek popoldne gredo •troci,pa tudi ©drastli k sorodnikom po "pi¬ sanico". Otroci obiščejo strica in tete t*r botre,odrasti! pa sorod¬ nike. v sak dobi hlebček belega kruha, odrastli na jajček in kos be¬ lega kruha."'itn ve r risank poje kdo.t^m močnejši b* to leto.""egen" nriferaniTO -e za «hvi.o ne del. jo" .Seveda ne gme za "vuzem" manjkati nova obleka s katero se dekleta "n o- tima j o", ko gredo k "ofru". iO-??Uii~=A 2.^Spominska plaketa. . . . tagina, . . . ica, . . (. . )grad, . . . „nec, . . kodem, . . novo, . . domlje, . . brava, . . t©čn±k,. . teren, Prive.. ja. j dobi^ iz donoln1°nih zle - g sva Zakaj ima mlinar bel klobuk? 3 0 MU OSTATI IJEJUOLŽNE EL A Č N E A K S Pi ' M U Z A S ? A T I K Pegi tv e ugank pošljite vsaj d® 11.aprila uredniku. Za pravil ne rešitve bo nagrada.Seveda samo za tistega,ki bo izžreban. Sešite v ugank is s.štev.L.^. 1. 71 o kovnica; Če Tinka ssnce . peče,v jeseni vinc.e teče. 2. ^tevilnica; Ob svečanu efz in sneg, kmalu bo zelen del in breg. 3. Uganka, Stari ®č&,njegev sin,ki tudi že ©če ter njegov sin. Pravilnih rešitev je bilo . Izžreban je bil Za nagrade prejme šolske potrebščine. 4 . 4,11 U..UH .U. 1 . «- 4 - L . 1 LJ-. 1 . 04 .E+.U -1 Li.i ix 4 - 4 * 4 -*-- 1 -4--44 44» 4-4-4-4-4-4-4--4-4-4-4--*-4-4-4-4-4-4-4*4-4* trak or nu.va,m.i bo še tako rodovitna,brez obdelovanja • ne more biti pl od onosna;tako tudi ne.duh brez pouka in i z ob ra zb e. . C iee r o. 4 4 . X U 111 Liui J- 4 . x lilll U .14 4X4* OOOOOO IH- •*4 4-4 4- - 11 * 4.4- um 44-4*4*4-4- 4 4 4- 4- 4 DO 1 1- r S M pri.jat-il jem, sodelavcem in *itateljem L ikono čnc praznike in obilo duhovne "Lepše bedodnesti". ve -