V e s t n i k. Osebne vesti. Absolvirana učiteljska kandidatinja gdč. Julijana Kocijančič je imenovana za provizorično učiteljico na dvorazrednici v Bučki. — Učiteljica gdč. Antonija Hribar v Cerknicije imenovana za provizorično učiteljico na štirirazrednici v Št. Vidu pri Zatični. — Previzorična učiteljica gdč. Marija Znanc v Ribnici je premeščena v enaki lastnosti na šolo v Doberniče. Osebne veSti s Koroškega. Za podučitelje oziroma podučiteljice so imenovani: Terezija Kravina za Hodiže, Hermina Zablatnik za Crno, Hubert Va vpetič za Srednje Trušnje. — Premeščeni so: učitelj Josip Pezdir iz Radentheina v Lipo, učiteljica Klara Nagele iz Savodja v Kaplo. Učiteljske vesti z Goriškega. Definitivni nadučitelj je postal Josip Urbančič v Biljah; definiti učitelji in šolski vodje 3. razreda so postali: Josip Brič za Gabrije, Fran Zorn za Spod. Vrtovino, Anton Mušič za Plavo, Josip Drovenik za Renče, Maks Kuntih za Solkan ; definitivne učiteljice 3. razreda so postale: Hedvika Strel za Lokvo, Angelica Šusterič za Rajhenberg, Rozalija Bizjak za Dornberg, Zofija V i 1 h a r za Miren, Ernesta B 1 a ž i c a za Grgar, Ljudmila Eržen za Oseljan, Marija Konejc za Renče, Katarina Bastijančič za Dol, Justina Eržen za Tolmin, Gabrijela Vidmar za Žago, Frančiška Krajnik za Kanal pa kot učiteljica 2. razreda ; definitivni učitelji in šolski vodje 3. razreda so postali: Ivan G'erzelj za LogStimec, Miroslav Logar za Sočo, Izidor Koch za KamnoVolarje, Anton Stres za Idrsko in Franc Uršič kot defin. nadučitelj 3. razreda za Žago ; Plače I. razreda so dobili: Nadučitelj v Vrtojbi T""n Zorn, šolski voja Fran Vilhar v Kronbergu ; plačo II. razreda pa Rudolf Vižentin, nadučitelj v Renčah, in šolski vodja Anton Krmac v Vipolžu ter Josip Bitežnik v Batih. — Učiteljica Ana Klavčič v Sežani je stopila v stalni pokoj. f Dr. Gregorij Krek. Dne 2. t. m. je umrl v graški bolnici dvorni svetnik dr. Gregorij K r e k, vseučiliški profesor v p., odlični slovenski znanstvenik in pisatelj, star 65 let. Pokojni profesor Krek je bil odločno naprednega mišljenja in velik ter iskren prijatelj naprednega učiteljstva, ki se je živo zanimal za naše gibanje in našo organizacijo. Bil je, ko se je preselil v Ljubijano uživat pokoj, izvoljen v občinski svet, ki ga je poslal kot svojega zastopnika v c. kr. mestni šolski svet, kjer je krepko branil pravice učiteljstva. Svojo naklonjenost do našega stanu je pokazal tudi z dejanjem s tem, da je pristopil k »Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta« kot ustanovnik. Ves čas, kar je deloval kot vseučiliški profesor v Gradcu, je izdatno gmotno podpiral slovensko dijaštvo, ki je imelo v njem izvrstnega prijatelja in zagovornika. Znamenitemu slovenskemu književniku bodi ohranjen tudi med naprednim učiteljstvom trajen spomin ! »Savez hrvatskih učit. društava« je imel svojo glavno skupščjno dne 12. pret. mes. v Zagrebu. Članom deželne učiteljske skupščine v Ljubljani! Člani deželne učiteljske skupščine so vabljeni, da se prav gotovo in zanesljivo udeleže velevažnega posvetovanja, ki se vrši dne 17. t. mes. v hotelu »Ilirija« v Ljubljani. Vsak član dobi še posebno povabilo. Pridite vsi! Deželni šolski nadzornik Viljem Linhart je šel v pokoj. Pri tej priliki je dobil red železne krone III. razreda. Družba sv. Clrila in Metoda vabi vsa društva, naj kolkujejo vsa svoja pisma z narodnim kolkom. Kako nastajajo »Slovenčeve« novice. Ves »Slovenec« obstoja pravzaprav iz samih novic : novice od tukaj, novice od tam. Od samih novic ni videti resnega lista. Ali kdormisli, da so te novice izvirne, se bridko vara. »Slovenec« jih pokrade, kjer more, a kot pravi poštenjak tega seveda ne pove. V zadnjem »Razgledu po šolskem svetu« smo priobčili vest o dveh novih šolah na Štajerskem in o šolskem kopališču v Letušu. In glej dan pozneje smo brali istih dvoje vesti —¦ od besede do besede, od črke do črke — v »Slovencu« med — Štajerskimi novicami! Kdor zna — pa zna I Potencirana nesramnost. V eni zadnjih številk našega lista je bil obljavljen poziv na vse učiteljstvo, naj prepreči naročevanje šolskih tiskovin pri klerikalni tiskarni R. Šeber nasl. v Postojni. Gotovo bo zanimalo marsikoga, ako sporočimo, kakšen je uspeh tega poziva. Zalibog moramo takoj reči, da je jako žalosten, zakaj večina predsednikov naših krajnih šol. svetov so duhovniki in ti sedaj demonstrativno naročajo šolske tiskovine baš v tej tiskarni in po nekaterih krajih celo v toliki množini, da jih tudi v petih letih ne bodo mogli porabiti. To se pa godi zaradi tega, ker ti vsemogočniki niti ne vprašaj o šolskih voditeljev, koli ko komadov potrebujejo ene ali druge tiskovne. Opravičeno je torej vprašanje, kako odpomoči temu zlu. Naše mnenje je, da naj ne sprejemajo šolski voditelji teh tiskovin. Drugo in boljše sredstvo pa bi bilo, če ukaže višja šolska oblast, da gre naročevanje šolskih tiskovin, knjig i. t. d. edino le v to sposobnim šolskim voditeljem. Deželna učit. skupščina je pred durmi in od vas, izbrani učiteljski zastopniki, pričakujemo, da uredite to zadevo v občno zadovoljnost učiteljstva. Ne verjamemo! Prijatelj nam piše: Poročali ste o skupščinah različnih okiajih. Pazno sem čital o vseh teh skupščinah. Marsikaj me je zanimalo pri tem in tem poročilu. Ko pa sem čital o skupščinah v dveh okrajih, namreč v novomeškem in kranjskem okraju, sem obakrat ob koncu poročila rekel : »Ne verjamem !« Ia kakor ne verjamem jaz, tako ne verjame menda nobeden misleči učitelj, da nam želi večina duhovščine dobro in da nas in naše delo pozdravlja! V zgoraj omenjenih okrajih sta prišla pozdravit navzoče učiteljstvo v novomeškem okraju gospod prošt dr. Elbert in v kranjskem okraju v Tržiču gosp. župnik Špendal. Kakor sem zaznal iz poročil, sta oba pozdravljala navzoče učitelje in jim pela hvalo za njih delovanje. To je sicer laskavo za učiteljstvo, vendar pa obstoječega položaja ne izpremeni prav nič. Mi imamo svoje mnenje in osebno spoštujemo dotična duhovnika, vendar bi prav lahko pogrešali take špecijalne pozdrave, ker vidimo, da katoliška hierarhija na skri vnem izpodkopuj e ugled šoli in učiteljstvu. Položaj je tak, da je učiteljstvu sovražna večinoma vsa duhovščina s škofom na čelu. Zato prosimo tiste redke duhovnike, ki še upajo nas priti pozdravljat, da opuste to, za sedanje razmere težavno nalogo, ker učiteljstvo je v boju s klerikalizmom prišlo v položaj, da ne sme in ne more zahvaliti se za oficijalne pozdrave. Tudi ne vemo kako soglaša pozdravljanje odločno naprednega učiteljstva po kandidatu dr. Šusteršičeve stranke. Kakorse ve vsak spominjati, je bil pred 4. leti gosp. Špendal iz Tržiča kandidat dr. Šusteršičeve stranke za deželni zbor. To ne soglaša, ako pozdravlja kandidat dr. Šusteršiča (to ime je vsemu učiteljstvu v mrzkeni spominu in slabi veljavi) napredne učitelje. To smo napisali po mnenju vsega učiteljstva v.blagohotno pojasnilo, ne da bi s tem mislili omenjena dva duhovnika osebno žaliti. Te naše vrste so posledica naše — odkritosrčnosti! Pri učiteljskem koncertu v Gorici so plačali vstopnine: po 2 K gg.: Bratina, gostilničar, Ajdovščina; Po dgornik Filip ; Koritnik; Koren; C o t i č, trgov., Gorica ; Jerkič, fotogr. Gorica; neimenovan, Gorica; Fani pl. Braunitzer; Trost Ivan, c. kr. finan. oskrbnik ; Trost Marga ; B1 a ž o n, žel. ofic. ; F e r fi 1 a, ravnatelj ; J a k o b i; Mesar Andrej, kurat Lokavec ; TrpinAnton, Podgora ; — Volff Maks 2*10 K; Strassoldo grofica Edit 2*02 K; Znidaršič Josip 2.09 K, Renče; Hebat Franc 3*63 K; Lasič Josip 1*25 K, Renče ; Cotič Ivana 1.80 K; Znidarčič Josip, c. kr. prof. 1*60 K; Pavlica Urh 1*01 K; Kosovel, župan 2 K in dekan Cibič, Črniče; Rejec Ivan, kaplan, Dornberg; fetefan Koderman, kapl., Samokec ; Vinko, Šempas ; Maraž Jakob, Vrtojba ; Pečenko, c. kr. kancelist, Gorica; Dr. Brecelj, Gorica; Ličen Maks, Rihenberk; Josip Mrevlje, Josip Šinigoj, R. Laznik, Franc Zorž, Karl Kerševani, Dornberg; Štergulec Josip, Senožeče. — Po 1 K gg.: Dr. Berger, c. kr. nadzd.; Košir Miha, farmacevt; Boštjančič, Ivan Meljavec, Repenšek, Jeretič, Hedžet, Hribar, Zavnik, X>o minko, prof. Gvaiz, Poveraj, Jaklič, Bolko, Ferfolja, Ernest K 1 a v ž a r , Ivan K a v č i č, Gorica ; Kosec Josip, župnik ; Vodopivec Vinko, kaplan, Kamenje; Poniž Avgusta, Dr. Reja, Pečenko Karel, Jelušič Štefan, Vessely, Pugneti, Baumgartner, Mitri, Rihenberk ; Justin Ivan, Kocjanči č Andrej, Podgora ; S e d e v č i č Rudolf, Vogersko ; P a h o r Josip, P a h o r Amalija, Bajc Matilda, Rajmund Znidarčič, Renče; Dr. Kos, Gorica; Prinčič Ana, Vipolže; Rejec Jakob, župnik, Čepovan ; Prinčič Anton, tehnolog, Bavcon Alojzija, učit.; Brezavšček Ivan, kapl., ^t. Peter ; župnik Grča, dež. posl.; Hvala Josip, Hvala Fanica, Humar, Samokec, Virginija, Štrukelj Anton, Šempas; Peršič, Leban, Strel, Trnovo ; Lokatelli pl. Franc, Vrtojba ; N e m e c Franc, Janez C a h a r i j a , Nabrežina ; Poveraj, Rustja, Krnac, Zorn, Renko, Balič, M o ž i n a Anton, Rihenberk ; O z b i č Štefan v Svinu ; Cehovin Marica in Čehovin Ivanka, Branica; Pegan Jakob, Avber; Peternelj Alojzij, kaplan, Tomaj ; Pirc Ivan, Kopriva; M. Šinigoj, Dorenberg; Murovec Ivan, dekan, Cerkno; Kragelj Josip, Gradišče; — Po 50 h: gg. dr. Brovet in Krašovec, c. kr. pisarniški vodja, Gorica. — Gg. Čermelj Josip in Franc Lozar po 20 h. — Po 5 K: gg. Doljak Kristina, učiteljica, Solkan ; Matko Kante, c. kr. nadzornik, Sežana ; Ludovik Kumar, župnik, Ferdo Simončič, učjtelj, Biljana. — Po 2 K : gg. Boškin Franc, jurist, Josip Šuligoj, Čuk Anton, Franjo F., Fiegl Karel, Pavlin Ivana, Gravner Anton, Radikon Albin, Primožič Karel, Krajnik Štefan, Fiegl Anton in Tereza Illede, Pevma ; Trpin Franjo, Št. Frjan ; Dr. I. Vrčon, zdravnik, Al. Mašera, adjunkt, Stefan Sauli, lekarnar, Fr. Ulaga, hotelir, Kanal; Jan. Jarc, kurat, Ročinj ; A. Kovačič, vikar, Sovodnje; Gruden Urban, Petovlje ; Antonija Kocjančič, Oseljan ; Faganel Miha, Miren; Marušič Antonija, Solkan. Po 1 K : Velerod. gg. I. Pivetz, c. in kr. polkovnik, Gorica ; Maraž Franc, Mikluš Kristina, Pevma; Klanjšč ek Josip, župan, Gregorič Rožica, Otto baron Formentini, Maraž Janez in Štefan Pintar, Št. Frjan ; Anton Žerjal, jurist, Savo Jelič, ing., Mavricij Prinz, ing., Klodija Malnič, Anton Valentinčič.Tereza Ulaga, Al. Garlatti, Roza Trdan Franc Vidic, dekan; Leop. Pečenko, kaplan', Jos. Plahuta, kontrolor; Ter. Košir, Jos. Bavdaž, Ksaver Gorjup, Kanal; Faganel Alojzija, Josip lMrmolja.Mazzoli, Miren ; Dr. Jos. Gabrijelčič, prelat i. t. d., dr. Andr. Pavlica, stolni vikar, Gorica ; Jug Josipina, učit., Sovodnje. (Dalje prih.) Iz Košane nam piše prijatelj: Dne 24. pret. m. je imela naša šol. mladina vesel dan. — Učiteljstvo jije priredilo izlet v slavnoznano Postojnsko jamo. Ob 7. uri zjutraj smo se odpeljali otroci in učiteljstvo na 4 velikih vozovih med vriskanjem in petjem. Ob polu 11. url smo dospeli v jamo. Navdušenost otrok se ne da opisati: Z zanimanjem so opazovali podzemeljsko krasoto in se divili stvarem, o katerih so pač slišali neštetokrat v šoli, a videli so jih danes prvič. Veselje pa je prikipelo do vrha, ko smo dospeli, vračaje se, na plesišče. Kako navdušeno so peli otroci cesarsko pesem, kako je odmeval »živio« presvetlemu cesarju — to je bilo nekaj lepega. Po ogledu jame smo obedovali za majhen denar res prav dobro v gostilnici pri Arku. Po obedu smo si ogledali postojnsko šolo. Gg. šol. vodja Juvanec in učitelj Stritar sta nam razkazovala učila, ki jih ima šola premnogo, jili opiso- vala ter delala srečno uspele poizkuse. Nad eno uro smo bili v šoli: Ko se je nadučitelj Grad zahvalil gospodoma za trud in požrtvovalnost, smo odšli iz šole. Zaradi dežja, ki se je ulil, smo se mudili do 6. zvečer v Postojni. Med tem časom je dobila mladina malo južino. Tu je spregovoril nadučitelj mladini. Poklical ji je v spomin najlepše prizore v jami; navduševal jo je, naj ljubi svojo krasno domovino in naj bo ponosna na ime »Kraševec« in na svoj okraj postojnski. Zahvalil pa se je tudi vrlim, narodnim možem košanske šolske občine: gg. preds. kr. š. sveta Franu Fidelju, Štefanu Hreščaku, Jos. Sainsi, Franu Kaluži in Franu Kastelcu, da so brezplačno peljali mladino in učiteljstvo na ta izlet ter tudi še mnogcr^ žrtvovali v denarju zanjo. Tudi katehet in pom učitelj g. Jan Medved je v krasnem govoru navajal mladino k pridnosti. — Vodja okr. glavarstva gospod c. kr. nadkomisar Lapajne je pa poleg prostega vstopa v postojnsko jamo mladino razveselil z lepim daroin. Poslal ji je med obedom mnogo »Poročil Postojnske jame« ter toliko krasnih razglednic Postojnske jame, da smo jih nesli tudi onim domov, ki se tega izleta niso udeležili, namreč otrokom I. razreda in še vsak izletnik je dobil po eno. Srčna hvala gospodu ! — Mladina je temu mladinoljubu zaklicali trikrat: »Slava !« Tako se je završil ta izlet prav imenitno. Ker je bila to prva prireditev v Košani, je ljudstvo zlasti mladina še danes vsa navdušena. Vse se pogovarja le o izletu. Gg. šolski voditelji I Pokažite mladini ta kras kranjske dežele, zlasti vi iz postojnskega okraja! Mladina in starši vam bodo iz srca hvaležni, vi pa boste imeli zavest, da ste priredili mladini užitek, ki ga ne pozabi nikdar! Pokažite ji Kras — skalovje in pečine, a peljite jo tudi v notranje hrame ter ji pokažite krasoto kakršne, nima najbogatejša dežela. Recite mladini, naj bo ponosna na ime »KraŠevec !« Janko Grad. Okrajna učiteljska skupščina belokranjskega učiteljstva. Dne 12. pret. m. se je vršila v Metliki pod predsedstvom g. okr. nadzornika Turka okr. učiteljska skupščina belokr. učiteljstva, ki so se je udeležili tudi g. okr. glavar V. Parma in sosedni kolegi. G. nadzornik Turk je otvoril skupščino, pozdravil navzoče, predstavil nove tovariše in se spominjal umrlega kolege g. Kende, učitelja na Suhorju. — Temu je sledila poučna obravnava ber. vaje »Strupene jagode«. Poverjenik je svojo nalogo dobro izvršil; vendar se je na poziv g. nadzornika vnela živahna debata, ki je pokazala, kako dobro je učiteljstvo podkovano v novih metodali. Nato je obširno poročal g. nadzornik o posameznih predmetih lj. šole. Razdelil je tudi od njega sestavljen času in kraj. razmeram primeren podrobni učni načrt za ponavljalno deško in dekliško šolo. Prebrala sta se dva res izborna referata glede učit. vpliva na disciplino v šoli in zunaj šole. Poročilu knjižničnega odbora in njega volitvi je sledilo več samost. predlogov, nakar je g. nadzor. s trikratnim »Zivio« na cesarja zaključil skupščino. Zbrano učiteljstvo' je šlo k skupnemu obedu, ki je bil prirejen na prijaznem vrtu g. Makarja. Posetilo nas je več učit. prijateljev med njimi gg. glavar V. Parma, župan Jutraš, Gangl in drugi. Med prijaznimi napitnicami in živahnimi govori je le prehitro potekel za učiteljstvo tako redko odmerjen čas skupnega sestanka. Na snidenje v prihodnjem letu 1 Z Goriškega nam piše prijatelj : Ožji c. kr. okr. šol. svet za goriško okolico je imel 13. pret. m. sejo, v kateri so se dovolile razne naprave in poprave pri in v šolskih hišah. Končala se je neka disciplinarna zadeva. Sklenilo se je, da ni nobenega povoda, kazensko postopati proti toženemu. Ta in druge prejšnje preiskave so pokazale, kje ima učiteljstro svoj-e najhujše nasprotnike, ki iz bojazni, da učiteljstvo utegne dobiti kaj vpliva med ljudstvom sistematično tožijo veljavnejše učitelje. Mislijo si najbrže: Če ne dosežemo drugega, dosežemo to, da toženi postanejo manj pogumni, manj odločni in omahljivi. Oblastnije nam pojdejo na pomoč, da se izognejo dela, ki ga jim nakladamo s kupi preiskovalnih aktov. Tako postanemo nemoteni gospodarji, katerim ne bo nihče na deželi gledal med in pod prste, kaj delamo«. »Obrekuj predrzno; nekaj obvisi«, to je že stari rek, ki služi marsikje za navod. — In ti, učiteljstvo, kdaj spoznaš te svoje slabe prijatelje do dna njih pretkanega srcaf Ravnajmo vsi enako I Ob koncu šol. leta dobi mladina izpričevala. Čestokrat se zgodi, da raztrga kak hudobni učenec izpričevalo že pred šol. poslopjem ali po poti proti domu grede. Zgodilo se mi je prva leta večkrat tako, in tudi drugi tovariši so mi pravili, da trgajo nekateri dobri učenci izpričevala. Svetoval mi je pa neki starejši tovariš, to le: Napovej ob koncu leta učencem, da morajo prinesti v začetku prihodnjega leta vsi izpričevala k vpisovanju in tisti, ki vstopijo v ponavljalno šolo tudi pri nje začetku. Slušal sem nasvet tovariža in odkar ravnam tako, ni še nobeden učenec raztrgal izpričevala. Treba je pa, da bi se povsod ravnalo tako in v slučaju, da je prestavljen učitelj-voditelj, naj zahteva novoimenovani ravno tako. V slučaju učenčevega prestopka naj se ga strogo kaznuje. Tako bi se zgoraj navedena slaba navada prav jako omejila in sčasoma popolnoma odpravila, ako bodo šol. voditelji in voditeljice postopali enotno. — Ljudskih šol je v Avstro Ogrski 39.600 s 6 V2 miIijona učencev; na 1000 prebivalcev jih pride 138; v Nemčiji 59.000 z 8 milijoni učencev; na 1000 prebivalcev jih pride 142; v Italiji 59.530 z 2,600.000 učenci, na 1000 prebivalcev jih pride 80 ; na Francoskem 84.300 s 5,500.000 učenci, na na 1000 preb. jih pride 143; v Rusiji je 81.600 ljudskih šol s 4,300.000 učenci, na 1000 oseb jih pride 39.— Srednje šolstvo je v vseh teh državah enako razvito, pa tudi višje šolstvo se z malimi izjemami ne razlikuje dosti drugo od drugega.