gospodarske, obrtniške in narodne. Izhajajo sako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gold. 40 kr., za pol leta 1 gold, 70 kr.,za četrt leta 90 kr., pošilj po pošti pa za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold 0 kr za četrt leta 1 gold. 10 kr V Ljubljani 30. maja Obseg: Vabilo na občni zbor ..Matica Slovenska." Sadjarji pozor. Čistite sadno drevje. Tej«. Trgovinska in obrtna zbornica. Govor poslanca Kluna Zemljepisni in narodopisni obrazi Naši dopisi. No v i čar (lioNpodarNko stvari Poročila in predlogi podružnic. Nasveti in prosti govori posameznih družabnikov Vabil Opomba: Glavni odbor vabi vse gospode se gospodom družabnikom c. kr. kmetijske zborovanja popolud bodo udeležili občnega zbora, naj si blagovolijo na dan ob 4. uri skupno ogledati nove družbe kranjske nasade na družbenem poskusnem vrtu na občni zbor y Ljubljani Glavni odbor kmetij ske družbe kranjske 14. dne junija 1888. (Zbor je v dvorani mestne h L j u b 1 j j Jos. se prične ob pol dne 6 maja 1888 . Seunig uri podpredsednik 7 dopoludne.) Gustav Pire tajnik. 9 Vzp O red: 1. Prvomestnik prične zborovanje. 2. Poročilo o delovanji glavnega odbora 1. 1887. Sadjarji pozor! Kadar zadene kmetovalca kaka vremenska nezgoda Predložitev družbenega računa 1887. in pro računa za 1. 1889. (Račun in proračun dopošljeta se gg družabnikom še ob pravem času položena sta pa v bodisi da tedaj božjo m škoduj slana > toča ali pa kaj drugega mu n° u preostaja drugega, nego udati se v volj in pati nadroben pregled v pisarni kmetijske družbe) ukreniti Volitev enega odbornika v glavni odbor namesto minut vzame zaslužek celega leta da mu vsaj odpišejo nekoliko davka. ničesar nekaj Proti takim nezgodam kmetovalec res ne more mirno mora gledati kako mu včasih po 22. družbenih pravil izstopivšega gospoda odbornika Pa recimo da in c. kr. računskega svetnika R. Kastelica. imeli sredstvo proti toči > ki bi bilo zraven tega še lahko in ceno 5. Volitev tajnika. (Ker je veljala izvolitev tajnika ki tega sredstva ni hotel rabiti Kaj rekli onemu » 1884 za dobo pokojnega tajnika gospoda Janeza in mu je zato tudi pobil a Bleiwei8sa viteza Trsteniškega, in ker je toča? Rekli bi: Prav ti je 5 tvoj nesreče kriva ta letos dotekla i voliti vsled 22 društvenih doba pravil tajnika v novič) je lenoba. Prav tako je zelo malo pomilovanja vreden dandanes pogorelec, ki vsled malomarnosti svoje ni bil zavarovan. Kaj pa hočem s tem besedičenjem ? Nič Poročila in predlogi glavnega odbora, med temi drugega, nego našim gospodarjem povedati, da je pre- tudi predlog o prenarebi družbenih pravil. (Prenareje pozno po toči zvoniti, in naj vsak umen gospodar v pravila, kakeršna misli glavni odbor občnemu zboru pravem času ukrene vse potrebno, da se ubrani škode predložiti, dobodo vsi družabniki ob pravem času družbenim listom vred. z To velja pa tudi za nas sadjarje. Letošnja sadna letina obeta zelo dobra biti, morda boljša, nego 174 pred dvema letoma. Prav po malem računjano prišlo žice (Stahldraht-Obstbaum-Rinden-Bursten), s kojimi se je 1886. na Kranjsno več nego milijon goldinarj drevje čisti ne samo čednej hitrej temveč za sadje: vsota, ki je veča, nego zemljiški davek cele veliko varneje. Take ščeti, kakeršna kaže pod. 3L Kranjske, kmetovalec tudi do- Ali ni to dohodek, katerega se more veseliti biti je uže v vsaki železni prodajalnici sicer tem več, ker je drugim pridelekom tako grozno padla ? Ali njegovim nam je pa letošnja dobra sadna letina zagotovljena? Nikakor še ne: akoravno drevj prav lepo odcvita ? in se veliko sadj prijemlje, vendar pretij narediti gosenice in zlasti pa sedaj hrošči (kebri) mnogo škode Ta mrčes e j a. (Glej podobo 32.) Izmed žlahtnih rož, katere vzgajamo na vrtu, zav- nam more vzeti velik del dobre leti prav se nam godi, ako smo toliko gosenic in hroščev. V naših rokah letino. če nam jo vzame ? zema prvo mesto teja (Theerose da preganjamo odoratissima ali rosa thea) Cvetj latinski rosa inclica s njeno je različne j gotoviti sadno barve, vendar največkrat rumeno, izpuhteva pa vonjavo ako stori vsak svojo dolžnost in sili na podlogi postave tudi druge, da jo izpolne. Deželna postava iz da si fiuejši niti misliti ne moremo. Po krajinah z milim podnebjem cveto teje neprenehoma, malo da ne vs e leta 1870 veleva občinam pokončevanj pametni sadj pa silite županstva tva, da zvrsujeju iu ^»omv f^jv, autviv6u v«« Tožiti o slabih časih vzroka je konec jeseni mnogokrat mrčesov šujej vi to leto po drugod pa pomori šele hud jesenski mraz cvetno popje katerega je še tedaj prekoristno postavo. Kmetovalci veliko Iz tega prav nič ne pomaga j naredite si s pridnostjo in z in zato pozebe mnogo tej po zimi . , / • > umnim kmetovanjem sami dobre čase saj je to v vaši zavarujemo. Izvrstna je teja za les še nedozorel če tudi jih dobri *ojo v lonci, ker moči. Torej na delo, sadjarji združenimi močmi se v njem cvete, ako je umno ravnana, vse leto. Tej po Pomislite, da zaleže samo ena samica najbolj čislajo. kater potem azjedajo korenine po spravite na hrošče; ako jih uničite, ne samo sadjarstvu, ampak tudi gozdarstvu, zelenjadarstvu in poljedeljstvu preko 30 ogrcev vrtih, za pobiranje hroščev, saj povrnila liter hroščev en krajcar, in z stotin vrst, karerih znamo več hočem omeniti dveh vrst ki ne kaže navajati, vendar ji vrtnarji vsega sveta travnikih in njivah. Naj občina da majhno nagrado bode boljša letina tisočkrat Prvo je Marechal Niel (beri: marešal Niel). Ta teja ni neznatne stroške. Obljubite otrokom za vsak em bodo šli na hu deg kmetovega sovražnika Zlasti pa naj skušajo vplivati v tej zadevi po občinah gg. učitelji, ker oni morejo s poukom v šoli in zunaj šole mnogo storiti. Ni pa dovolj pokončavati samo hrošče, treba je vedno in vsako leto pokončavati pridno in dosledno tudi njih zalego t. j. ogrce To pa najlaž storimo, ako varujemo naše zaveznike iz živalstva ki neizmerno ko koristijo s pokončavanjem te podzemeljske zalege. Najbolj koristen je pa krt. Zato ga pa ne preganjajte, marveč ga raje k sebi vabite! Čistite sadno drevje! sadno mah. Najpoglavitnej drevj snaži t eogibno potrebno je, da sadjar da mu trebi z debel in z vej , lišaj in uže odmrlo lubad. Lišaj namreč ne jemlj drevesu samo prepotrebnega soka, ampak v njem ter tudi v mahu in v uže odmrli lubadi napravljajo mrčesi prva med • • svojimi vrstnicami, ampak tudi med vsemi rožami.Odlikuje po cvetji se svojem > ki svoje zalege teh pritepkov, ki je tudi drevje orodje tu je treba posebno paziti s strguljo se lahko rani lubad Toliko potrebneje je toraj čistiti Podoba 32. grdij posebno pa tako zvana drevesna strgulj to rabi različno i. Toda je zelo veliko, lepe oblike, temne zla-torumene barve in najfinejše vonjave. Ob dobrem oskrbovanji cvete kaj bogato in je izvrstna za vsako vrtnarsko porabo, bodi si za šopke ali vence itd ker Prekrasna teja je tudi G1 Dij (beri ali še mla provzroči les j to pa lahko da se drevo ali po Podoba 31 polnoma posuši ali vsaj zboli- Kakor vse, napredovalo gloar de Dižon), ki je rdečkastorumene, znotraj v cvetu pa bakrenordeče barve. Ta teja ima proti prvi to veliko prednost, da je dokaj manj občutljiva.*) Koža la France (beri: la Frans), ki je tudi med najlep- ie tudi orodj za čiščenje dreves. Mesto prej omenjenih širni, pa ni čista teja, ampak je nastala s križanjem teje in re- strgulj uporabljajo se sedaj vedno bolj ščeti iz jeklene montantne rože, je torej hibrida Drugi mesec bode čas okulovati rože z živim ki imajo v obsegu po 36*% Kako star očesom. Kedor ima podloge, naj jih ne pozabi cepiti s ta kostanj ? Nekateri sodijo, da 3600 let" tegnil biti tema najboljšima rožama. Cepiče je dobiti pri vsakem vrtnarji, ki se peča z ročno vzgojo, ker si ne moremo misliti lepega vrta brez Marechal Niel in brez Gloire de Dijon. Lipa je bila od nekdaj Slovanom sveto drevo, Go-rostasnih lip je več po Evropi. Posebno poznata lipa stoji pri Neustadtu v Virtemberškej obsegu 10"/, in sodijo 800 let. Deblo jej meri v da utegnila stara biti 700 do Pod učne stvari ena gorostasna krošnja ima v obsegu 133^, in veje so jej podprli s kamenitimi stebri. Dva stebra imata na sprednjem licu grba vojvode virtemberškega od 1558 Na drugih stebrih so vsekana imen onih Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. Jaroslav. 79. Velikani v pernatem gozdu. Med najogromnejša drevesa, katera v Evropi rasto. gre pravi kosthnj Na Gothardovem prelazu v kantonu Te- ki so jih postavili. Lipa ta gre v dva vrha je vihar polomil en vrh. (Dalje nasiednjič.) Skoda i da skem s to ji pri Fasdi v višini 700^ eden kostanj i ki r Matica Slovenska cc ima v bsegu okoli 8^. Najglasovitejši pa kosta ki stoji v Sicoliji na Etni, in nazivajo ga „Castagno cento cavalli", ker pod njim more, tako vele, do 100 v senci stati. O tem glasovitem kostanju nam je zapisal Tajnikovo letno poročilo o delovanji odborovem v dobi od 1. aprila 1887. do 31. marca 1888. Tudi na (Dalje.) zunaj se je naša »Matica v Houel to-le: »Odrinili smo z Aci-Reala gledat kostanj, v primeri s predzadnjo ki ga nazivajo di cento cavalli. Šli smo skozi Sant-Alfio živahnej vsaj toli zadnji dobi živahno, ako ne še gibal in razvijala, bodisi že pri različnih in Pireno. Povsodi smo videli dosti kostanjega drevja, slovenskih, bodisi tudi pri slovanskih slavnostnih Ker se še ni bilo stemnilo podvizali smo se, da naj likah bodisi v veselih, bodi žalostnih slučajih tacih da „Matica" pri pn- . Vselej prilikah preje ogledamo glasoviti kostanj. Njega veličina je tako je bilo odboru do tega, gorostasna proti ostalemu drevju, da se ne dade popi- ne zaostaje za drugimi narodnimi društvi, da primern sati utisek, ki ga napravi prvi hip na človeka. Najpreje in dostojno izraža svoja čutila in da se častno odzivlj sem ga začel risati in drugega dne sem risanje na- svoji alogi in dolžnosti daljeval. Napravil sem naris popolnoma po naravi, drevo ima v obsegu 160 črevljev. Rekel sem ljudem, mi povedo o tem drevesu, kar vedo." Kar se pred vsem tiče To naj slovenskih slavnostnih momentov, došlo je našemu društvu večj število častnih vabil meno, ali brzoj na katera je odbor ali pis To drevo nazivajo Castagno ako se mu je zdelo pa priličn tudi cento cavalli", osobno, po posebnih deputacijah odgovarjal. Omen ker s svojo gorostasno krošnjo dela toliko senco da vanjo more postaviti 100 konj. Pripovedovali so mi se da naj bodo večj slavnosti ker bilo preobširno na števati vse. 3. julija 1887 praznoval je zavedni slovenski je Ivan Aragonski, idoč s Španjolske v Napolj, naredil svet častni spomin matičinega ustanovnika in prvega ovinek v Sicilijo, ter šel na Etno. Bil je na konju, kakor večletnega predsednika dr. L. Tomana. Slovesnega od-tudi spremniki njegovi. Na potu jih je ujela nevihta, ali kritja spominske plošče in ž njim združenih slavnostnih vsi so se vstopili pod to drevo, ki je s svojo krošnjo momentov vdeležila se je naša rMatica" jih pokrilo, da niso bili mokri. Ta znameniti pripetljaj brojnih odbornikih, društvenikih, po mnogo- pred vsem je bil povod, dejali so mi ljudje, da je drevo dobilo ime svojem drugem podpredsedniku, ki je v svojem »Castagno pa po slav- cento cavalli". Drugi pa so mi zatrjevali, nostnem govoru jako jasno slikal pomembo slavljenčevo da Ivana Aragonskega nikdar ni bilo na Etni" za naše društvo. Ko so 15. avgusta idrijski sorojaki To glasovito drevo tako gorcstasnega premera pa praznovali spomin svojega in sploh slovenskega Mae- je votlo Stoj tako rekoč samo na svojej skorji ali cenata, škofa Antona Alojzija Wolfa, omenil je društveni vendar je lepo zeleno. Votlina je tolika, da so ondotni odbornik dr. Poklukar, v ta ljudj naredili celo hišo namen naprošen, hišo postavili peč, v katerej matičine čestitke. Zlatomašniku in soodborniku, tudi ne- suše kostanj, orehe mandlje in drugo sadje. Kedar po- vstrašenemu prvoboritelju koroških Slovencev, sedaj že grejo s pokojnemu Andreju Einspielerju, čestitala je „Matica" trebujej drv tedaj se več potov prigodi da sekiro in odsekajo od kostanja, kolikor potrebujejo, dne 21. avgusta pismeno po svojem predsedniku, osebno Zato je drevo uže zelo poškodovano j? Nekateri zatrjujejo, da ima drevo več debel ki in ustno pa po odborniku Kržiči. Slavnostne sedemdesetletnice svojega častnega člana in neutrudljivega so- so se sprijela in zrastla. Kdor po vrhu ogleduje drevo, trudnika, župnika Dav. Trstenjaka, vdeležila se je meni, da je res tako. Toda ko sem bil vse do dobrega ogledal, prepričal sem se, da je vse eno isto deblo tej okolici je še več kostanja, lepih in močnih ti ca t* 5 »Ma- septembra v starem trgu pri Slov. Gradci osebno čestitajoča po svojem odborniku prof. Pleteršniku in reves, poslala vrhu tega še pismeno čestitko. Ko je občinsko no upraviteljstvo v Maka naznauiln 20 maja tužno Pav- zdaj drži načela da je krošnjarstvo treba omejiti, vest o smrti svojega rojaka, poslanca in pisatelja linoviča, izrazila mu je „Matica" brzojavno svoje sožalje. a pridržati olajšila § 17., lit. od krošnjarskega patenta septembra 1852, štev. 252 dr. zak., za kar se je Isto tako spomnila se je sestre svoje, „Matice Srbske", zbornica že izrekla. Ako namreč pomislimo, da je temu povodom smrti njenega bivšega predsednika dr. Gjurota patentu podstava pateut od 5. maja 1811, od katerega razlikuje samo v nekaterih točkah, priznal bode Natoševiča, dne 26. julija v Novem Sadu umršega. (Konec prihodnjič.) se vsakdo, da so se prometni in trgovinski odnošaji od leta 1811 popolnoma, a od leta 1852 bistveno premenili. Po natančnem uvaževanju bodemo se uverili, da je v oni dobi bilo krošnjarstvo neka potreba v manjš :Aih Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje.) m Kazenski postopek. 24. Za postopek o tega zakona prestopkih dajočih v pristojnost političnih oblastev, imajo mestih, oddaljenih od državnih cest, ker je v oni dobi bila trgovina razširjena samo v deželnem glavnem mestu ter so bili kramarji samo v okrajih, v katerih je bilo sodišče, in še v teh dokaj manj, nego danes. Ko je , spa- veljati bil izdan krošnjarski patent leta 1852, znane so bile železnice v več krajih Kranjske samo po imenu; blago so občni propisi za postopek političnih prestopkov. Pritožbe proti kazenskim razsodbam političnih oblastev sto pinje prijaviti je v 24 urah po razglašeni razsodbi ter v nadaljnjih treh dneh predložiti; za pritožbo o razsodbah II. stopinje je časa štirih tednov. Proti kazenski razsodbi, potrjeni ali ublaženi (olajšani) v II. stopinji, ni nobene nadaljnje pritožbe. tedaj morali odvažati na Gorenjsko, Dolenjsko in Notranjsko vozniki. Promet je toraj bil težaven in počasen. Tudi promet s pismi ni bil tako lehak, kakor sedaj. Te-legrafstvo bilo je še malone neznano. Potujočih agentov bilo je videti le redkokdaj, in to samo v glavnem mestu, današnjih potujočih in ti so se razlikovali znatno od Določanje glob. 25. Globe je izterjavati po upravnem agentov. Dobiti trgovinstvo ni bilo tako lahko v oni dobi, kakor danes. Krošnjarjev ]e bilo v oni dobi manj, njih zaslužek izvršilnem ni bil neznaten, ker sc prebivalci onih kraj > ki so potu bili oddaljeni od mest in trgov, morali kupovati pro in stekaj Globe, določene v političnem kazenskem postopku, izvode, ki jih niso proizvajali sami, od krošnjarjev, ako kupilo od blaga, zaseženega po političnih oblastvih, ) se v ubožni zaklad onega kraja, v katerem se ali ako si kdo ni hotel jemati vaškega sla, da mu ta so si hoteli prihraniti daljša pota do trgovine v mestih je izvršil prestopek VI. Poglavje. Prehodna in zaključna določila. nakupi potrebnih stvari. Vse to priča, da je krošnjarstvo v oni dobi bila živa potreba. Od one dobe pa so se tekom let odnošaj čisto predrugačili, osobito pa z obrtnim redom z dne 20. decembra 1859. Zdaj ni več Prehodna določila. jega Kra na Kranjskem, v katerem ne bi bilo več 26. Osobam, katere imajo krošnjarsko dopustilo trgovin. Pošta in telegraf premrežujeta deželo, a vrhu takrat, ko dobi veljavnost ta zakon, dopuščeno je kroš- tega olajšujejo železnice promet v mnoge kraje. Potujočih njariti do časa, do katerega jim 1, J ---—O™---J JO- . teče dopustilo ter se trgovinskih poverjencev (agentov) se je toliko namnožilo jim sme, če tudi niso dosegli dobe, določene v od da se je promet deželnega glavnega mesta z deželo stavek b) in če tudi ne spadajo v kraje, imajoče olajšila znatno zmanjšal, ker potniki pohajajo vsa večj mesta 12, ponoviti dopustilo po kar zahtevajo tega zakona določila. Kar se tiče izvrševanja krošnjarstva, veljajo vendar tudi za te osobe določila tega zakona od početka njega veljavnosti. Ta naredba velja tudi za pomočnike. Početek veljavnosti zakonove. 27. Ta zakon zadobi veljavnost šest mesecev po ako se v ostalem vse stori, dežele. Odsek je bil in je še mnenja, da ne bi mogel tisto zna nihče dokazati, da ima sedaj krošnjarstvo menitost, kakoršno je imelo, ko je obveljal zdanji kroš njarski patent, ali da ga je treba pridržati, kakoršen zdaj, ker smemo trditi, da krošnjarstva za deželno glavno mesto in za vse večj potreba. kraj na Kranjskem ni čisto nič tem zmislu izjavila se že zbornica o kroš razglašenju. Od te dobe nimajo več veljavnosti vsi prejšnji njarstvu in je prosila, da se košnjarstvo v mestih in trgih prepove in da se istočasno pridrže olajšila, dana zakoni in naredbe, govoreče o istem predmetu. Izvršilni pristave k. Izvrševati ta zakon je naročeno mojim ministrom notranjih stvari, trgovine, pravosodja in financij. o v § 17. krošnjarskega patenta z dne in septembra 1852 poznejšimi naredbami prebivalcem nekaterih krajev dolo- ter da se c. kr. okrajna poglavarstva pooblaste čevati rok v katerem sme krošnj krošnjariti po vaseh in pojedinih hišah. Načrt novega krošnjarskega Odsek se je natanko pečal s tem novim načrtom zakona ozira se samo nekoliko na želje stanovitnih zakona o krošnjarstvu ter izjavlja, da se še tudi trgovcev, ker pošteva tudi koristi trošilcev elikih obrt uikov in uboštvo v velikih mestih in v nekaterih nerodovitnih okrajih. Načrt se je tudi oziral na želje tr govcev v naši deželi, in ker ne moremo tajiti, da se je ozirati tudi na trošilce v oddaljenih krajih in na uboštvo v velikih mestih, takisto tudi na prebivalce v krajih, katerih ne more hrauiti zemljišče, mora izjaviti odsek, da načrt zakona v obče ustreza oanošajem naše dežele. Vendar pa želi odsek, naj se v novi zakon sprejmo naslednje premembe. V § 6. naj se sprejme nastopno določilo: „Krošnjarju je prepovedano prodajati blago v svojih hraniliščih ali začasnem stanovanji." Tega določila je zato treba, ker bi si brez njega sicer ne mogli tolmačiti določila v § 4., katero veli, da ni dopuščeno združevati kroŠDjarstvo s sejmarstvom ali z obrtovanjem kakega stanovitnega obrta jedni osobi. Odseku se je osobito z ozirom na odnošaje v po-jedinih krajih Kranjske izreči za olajšila, ustanovljena v § 12., ki se smejo dajati celim občinam. Po § 17., lit. f. zdanjega krošnjarskega zakona olajšano je prebivalcem Kočevja, Poljan in Ribnice na Kranjskem krošnjarstvo z ostrigami, laškim oljem, rožiči, citronami, datelji, draganskim vinom, smokvami, granatnimi jabolki, lešniki, kalamari, kaprami, kostanjem, limonami, lovorjevim listjem, mandelji, margaranami, školjkami, pomerančami, rižem, sardelami, želvami, vinskimi posušenimi jagodami, suhim grozdjem in z drugim blagom, s katerimi so doslej krošnjarili. 8J Tega olajšila še vedno potrebujejo prebivalci Poljan, to je ozemlje nekdanje grajščine Poljane, katero obseza občine; Stari Trg, Burotaj, Čeplje, Dobliče, Obrh, Ra-dovico, Planino, Dol in Dolenjo Podgoro. Isto velja za občine: Črmošnjice, Smuko in Poljane v okraji novomeškem. Svet je nerodoviten in prebivalci morajo, ker nimajo nobene obitnosti, po stari navadi preživljati se s krošnjarstvom. Odnošaji v političnem okraji kočevskem niso se tudi toliko premenili, da bi se prebivalci mogli odreči olajšilu. katero jim daje § 17. zdaj veljavnega krošnjarskega zakona, in smemo reči, da še zmerom veljajo razlogi, kateri so napotili postavodaja, da jim je dal to olajšilo. Svet je nerodoviten, žito si morajo uvažati, večjih obrtovalcev ni in ker tudi krošnjarstvo ne daje toliko zaslužka, kakor prej, zato se prebivalci znatno selijo v Ameriko. Odseku se je torej izjaviti, da se rečeno olajšilo dovoli vsem občinam sodnih okrajev kočevskega in ribniškega ter občinam Velike Lašiče, Sv. Gregor in Lušarje sodnega okraja velikolaškega. Izmed navedenih stvari trebalo iz zdravstvenih ozirov izpustiti: »ostrige in kalamare", kar se zgodi lahko tudi radi tega, ker krošnjarji ž njimi več ne krošnjarijo. Privzeti pa bi bilo treba: sardine, malagajsko grozdje, melise, ocukrano in suho sadje, sladne bombone, ker s temi proizvodi danes krošnjarji krošnjarijo. V drugih okrajih na Kranjskem ni potreba posebnih olajšil. Zategadelj predlaga odsek, slavna zbornica naj se izjavi v tem zmislu. (Dalje prihodnjič.) Politične stvari. Govor poslanca Kluna v državnem zboru dne 1. maja 1888. (Dalje.) Sicer pa tudi ni res, da si bo država kaj prihranila, ako odpravi gimnazijo v Kranji. Ravno nasprotno, gospoda moja. (čujte! na desnici.) Gospod naučni minister je rekel v budgetnem odseku, da ne zadostujejo ostale šole, in nam je obljubil novo gimnazijo v Ljubljani. Vprašam pa, gospoda moja, ali si bo država res kaj prihranila? V Kranji je občina preskrbela gimnazijsko poslopje, v Ljubljani bo naučna uprava morala še-le zidati poslopje, iu brez dvoma s svoto, katere letne obresti bodo znašale najmanj tretjino vseh troškov, ki jih potrebuje za kranjsko gimnazijo. V Krauji je mestna občina plačevala 1000 gld. za učitelje in poleg tega še vse šolske potrebščine. V Ljubljani bo država morala prevzeti vse te troške in še večje letne doklade profesorjev. Čestitam torej gospodu finančnemu ministru, da mu je njegov tovariš pripravil tak prihranek. A ne samo državni zaklad, tudi stariši imajo vsled ministrovega ukaza veliko škodo. Že pri šolnini morajo stariši toliko več plačevati, da bi za to svoto lahko svojim otrokom kupili obleko. Dalje se ne sme prezreti, da sta stanovanje in hrana v Ljubljani dražja, kakor v Krauji, in da bo pomanjkanje stanovanj v Ljubljani še občutljivejše, ako bodo učenci še v večjem številu zahajali v Ljubljano, ko se bo ustanovila nova šola. Tudi drugi navedeni vzrok ne velja, da je namreč treba omejiti duševni proletarijat. Kamor obrnete oči v naši deželi, povsod primanjkuje potrebnih omikanih moči. Duhovskih služeb je po letošnjem šematizmu 180 praznih. Deželna uprava ne more dobiti potrebnih jezikov zmožnih kandidatov in mora si pomagati, kakor more. Pravosodje je pobralo že vse moči, in zdravnikov nam tako primanjkuje, da sta deželni odbor in ljubljanski mestni magistrat bila v največji zadregi, kedar je bilo treba nastaviti sekundarija v civilni bolnišnici ali zdrav-nika v Ljubljani. Kje bomo dobili potrebnih zdravnikov, ako bo treba po novi sanitetni postavi nastaviti 30 novih zdravnikov? Torej pri nas na Kranjskem ne moremo govoriti o duševnem proletarijati, marveč nam manjka toliko inteligentnih delavnih moči, da jih nikakor ne moremo še v druge dežele pošiljati, kakor se je prej godilo, in zato bo v sosednih deželah še večje pomanjkanje od leta do leta, ako se mora po mislih naučnega ministra celo zmanjšati število srednjih šol. 13$ Zato je jasno, zakaj je odprava kranjske gimnazije tako razburila in vznemirila slovensko prebivalstvo, in to je tem jasneje, ako pomislite druge razmere, ki so v zvezi s tem dogodkom. Šola je sicer res imela koncem šolskega leta 1887 le 85 učencev, in akoravno ni malo število učencev v primeri z veliko manjšim številom dražje zgornje realk3, ki po izkazu šteje le do 130 in povprek 30 do 40 učencev, in akoravno ni to nobena nesreča, ker je pouk tem temeljitejši; vendar temu ni nikdo drugi kriv, kakor šolska oblast, ker ni izvrševala ukaza ministerstva z dne 13. sept. 1861, po katerem so gorenjski učenci morali v Kranj, in je vse sprejela, Kdor se je oglasil v Ljubljani. Naslednik je bil, da je število učencev na ljubljanski gimnaziji naraslo na 828 (Čujte! Čujte! na desnici.), kar ni na nobeni drugi šoli v državi, in da je bilo treba 10 paralelnih razredov. Koncem lanskega leta zdelo se je deželni šolski oblasti potrebno, da je ponovila imenovani ministerski ukaz in poostrila z opombo, da more le deželna šolska oblast dovoliti izjemo, in da morajo vsi gorenjski dijaki iti na gimnazijo v Kranj. In res je deželna šolska oblast odbila vse dotične prošnje. Nasledek je bil ta, da se je že v juliji oglasilo 39 učencev, ki so naredili sprejemne skušnje, plačali takse in bili sprejeti. Mej poletjem se je oglasilo še deset učencev in v jeseni bi se bilo gotovo oglasilo še nekaj učencev, tako da bi bilo v začetku šolskega leta gotovo 120 učencev. Mej tem pa je bila kranjska gimnazija odpravljena s znanim ministerskim ukazom z dne 8. avgusta 1887 in je bilo zapovedano, da se mora takoj opustiti prvi razred. Da bi se že sprejeti učenci ne odgnali, prosila je mestna občina kranjska ministersko predsedstvo, naj ostane prvi razred vsaj še letošnje leto, in je obljubila, da hoče prevzeti tudi one plače za suplente, katere si bo država prihranila z odpravo prvega razreda. Šoli prijazno prošnjo pa je naučni minister odbil, češ, da ne more dovoliti prvega razreda na tej šoli, tudi ko bi občina prevzela vse troške (Čujte! Čujte! na desnici.) Stariši, ki so zopet nazaj dobili vplačane takše, niso vedeli druzega storiti, kakor da so šli v Ljubljano z otroci, kjer prej imenovani ministerski ukaz sedaj ni imel pomena. Oni, ki so prišli prvi, mogli so svoje otroke vpisati brez ovire, tisti pa, ki so prišli drugi dan, našli so na črni deski naslednje naznanilo, katero je tudi uradna „Laib. Ztg." dne 15. sept. '.887 objavila (čita): „ Vsled ukaza Nj. ekscelence gospoda ministra za uk in bogočastje do, 6. sept. 1887, št. 22.784, došlega od visokega deželnega šolskega sveta do. 14. sept 1887 št. 1795, določeno je število oseb slovenskih paralelnih razredov po 60 učencev, in se nikakor ne dovoli nov paralelni razred, ker se je že v juliji in pri včerajšnjem sprejemu prekoračilo število, ne mora se nikdo več sprejeti v slovenski oddelek prvega razreda." (Klici na desnici: Škandal!) Razburjenost, katero je ta korak visoke naučne uprave provzročil mej slovenskim prebivalstvom na Kranjskem, more si le oni misliti, ki je videl prizore, ki so se isti dan vršili pred gimnazijskim poslopjem in na javnih prostorih po Ljubljani; razburjenost je bila še toliko večja, ker so bili stariši večinoma iz boljših krogov naše Gorenjske, ki po navadi pošiljajo svoje otroke v srednje šole, in se jim je nemogoče zdelo, kar je v večni spomin objavila „Laib. Ztg." Premožnejši so se vrnili v Kranj, kjer puste na svoje troške poučevati otroke kot privatiste ljubljanske gimnazije. A ni veliko manjkalo, in naučna uprava bi prepovedala tudi privatni pouk. (Čujte! Čujte! na desnici.) Večje število revnejših pa morda bolj nadarjenih učencev je morda za vedno odgnal iz šole ta korak naučne uprave, ki je brez primere v avstrijski kulturni zgodovini. To lepo osvetljuje učno prostost v Avstriji. Na dotične razprave našega zastopnika v budgetnem odseku opravičeval je gospod naučni minister, kakor sem že opomnil, svoj ukaz s tem, da seje nekdaj spodnja gimnazija v Kranji nstanovila v ta namen, da bi se zmanjšalo število učencev v Ljubljani, da se pa ta namen ni posrečil. (Dalje prihodnjič.) Iz IJubljane. — V državnem zboru sklenil je kakor smo v zadnjih „Novicahu brzojavno naznanili, g. dr. Ferjančič vrsto slovenskih govornikov v letošnji budgetni razpravi z govorom, ki je bil enako srečno vbran, kakor spretno govorjen in kateri je bil prav tako v svojem polemičnem delu zoper Foreggerja-kakor tudi v svojem stvarnem delu, na vsi desnici sprejet z veliko in zasluženo pohvalo. O levici državnega zbora sme se trditi, da je molče odobravala zahteve dr. Fer-jančič-eve glede pravosodja med Slovenci. Pa dosegel se je s tem govorom še drugi, akoravno samo na sebi nepomenljiv vspeh. Poročevalec tega oddelka državnega proračuna je namreč znani Lienbacher; njegovemu vplivu, nepozornosti desniških členov budgetnega odseka in pa posebno po bolezni pouzročeni nenavzočosti dr. Tonkli-jevi je pripisati, da se je vlani stavljena resolucija glede ozira na slovenščine zmožne sodnijske avs-kultante odbila s predlogom na prestop k dnevnemu redu. — V zbornici pri glasovanji o tem predlogu zadostoval je sami migljaj, da se je ta, našim namenom sovražni predlog zavrgel in v tem vsaj molče priznala pravičnost te naše zahteve. Onima govornikoma z naše vrste, ki sta še dalje brez povoda in potrebe segla v budgetno razpravo, pa bi zaklicali: Si tacuisses--! 119 — Zadnji Mauin. Minulo soboto dopoludne umrl je na svojem posestvu v Solkanu pri Gorici Anton grof Man in v starosti 66 let kot edini moški potomec zadnjega doža Venečanske republike Manina. — Otrok ni zapustil, pač pa dve omoženi sestri, in udovo, katera je rojena Blaznikova, hči pokojnega lastnika J. Blasnikove tiskarne. — Vreme. Po dolgem lepem iu gorkem vremenu, katero je deloma na plitvejšem polji in po bregovih pouzročilo sušo, nastal je včeraj lep gorak dež, ki je vsaj v Ljubljanski okolici polje namočil prav izdatno. — Umrla je v Ljubljani gospa Obrezova rojena Kosler-jeva, tašča pokojnega našega poslanca A. Obreza. — Pomenljiv odlok. Politično društvo „Edino8t" v Trstu vložilo je pritožbo do naučnega ministerstva zoper nepovoljno rešitev prošnje glede slov. ljudskih šol v Trstu. Naučno ministerstvo, katero je n. pr. v Ljubljani, brez ozira na kakoršno pritožbo, mestnemu zastopu naročilo napraviti nemško ljudsko šolo, postavilo seje pri oči-vidni potrebi slovenskih ljudskih šol v Trstu na stališče »prijatelja", ki je prijatelj nasprotnika, in je pritožbo odbilo z razlogom, da društvo »Edinost" nima pooblastila za tako pritožbo. Nadejamo se, da si „Edinost" potrebno pooblastilo poišče pri najvišji sodnijski stopnji — pri državni sodniji. Novičar iz domačih in tujih dežel. Z Dunaja. — Za posvetovanje državnega zbora bil je pomenljivi dan minuli četrtek 25. maja, ker dognala se je ta dan budgetna razprava ne samo brez burnih razprav, temveč zbornica bila je tako židane volje, da je brez ugovora dovolila, da se je takoj tisti dan, ne da bi bil na dnevnem redu, rešil proračun za leto 1888 in pa finančna postava v tretjem branji. Oglasilo se je sicer tudi ta dan nckai govornikov, n. pr. dr. Vitezič, M. Vošnjak in J. Hren k besedi, toda, predmeti o katerih so govorili, bili so deloma sami na sebi ne-pomenljivi, ali celo neprilični če ne prav napačno poprijeti. V petek vršila se je potem dolga vrsta malih predmetov in pa Lloyd-ova pogodba brez posebnega zanimanja zbornice. Kakor se čuje, pričnejo se s torkom tega tedna « počenši, v zbornici poslancev tudi večerne seje, akoravno po izreku strokovnjakov ni gotovo, da bi bila vrhovna razsvitljava dvorane brez nevarnosti. Iz krogov poljskih poslancev čuje se, da namerava Groholski po rešitvi postave za špiritov davek vodstvo kluba prepustiti mlajšim rokam Javorskega, ki se ima odlikovati z dostojanstvom „tajnega svetništva". V gosposki zbornici razpravljala seje minuli petek postava zarad nagrad katehetov in sta pri tej razpravi precej hudo skupaj trčila bivši naučni minister Conrad in pa sedanji Gautsch. Deloma je vsled tega dogodka zopet nastala govorica, da minister Gautsch odstopi. Gospodarska komisija gosposke zbornice pritrdila je Lloyd-ovi pogodbi brez premembe. V torek pričakuje se v gosposki zbornici razprava budgetna in se sodi, da gosposka zbornica ves državni proračun sprejme z všteto svoto 50.000 gld. dispozicijskega zaklada, ki je bila v zbornici poslancev izrečena za zavrženo, vsled dokazano napačnega štetja glasov. Ako se to zgodi, potem imela bode zbornica poslancev še enkrat sklepati o točki dipozicijskega zaklada. Kedaj bode sklenjeno zborovanje državnega zbora, še danes ni gotovo, toliko pa kaže vse, da se dela z vsem pritiskom na to, da bi se omogočilo, delegacije sklicati dne 5. junija, in ako bi to ne bilo mogoče vsekakor do 10 junija. Ogerska. — V državnem zboru poprašal je opozicijski poslanec Helfy ministerskega načelnika Ko-lomana Tiszo zarad vdeležbe Ogerske pri svetovni razstavi, ki se snuje za prihodnje leto v Parizu v slavljenje stoletnice prve francoske revolucije. Tisza odgovoril je jako diplomatično, da bi on na vprašanje onih, ki se nameravajo razstave vdeležiti, odgovoril: nikarte ! Prepovedati udeležbo pa noče in vlada je celo pripravljena, kolikor je to brez denarja mogoče, podpirati one, ki bi se hoteli razstave vdeležiti. Francozi nevdeležbe ne t- j • _ . • • v bodo niRakor smatrali za čin političnega sovraštva. S stališča Ogerske pa je želeti, da je vdeležba, ki bi se smatrala za vseogersko, tudi po vsem dostojna. Nemška. — Vsa noveja poročila potrjujejo vedno boljšanje cesarjevega zdravja, profesor Virhov, ki je bil ne zdavnej odlikovan z visokim redom, izrekel je sedaj po najnovejših preiskavah in z ozirom na vse prikazni pri bolezni, da bolezen cesarjeva ni rakova. Cesar je pri lepem vremenu, večji del dneva pod milim nebom, večinoma v parku Šarlotenburškem. — V deželnim zboru ♦ Pruskem imel je liberalec Richter pri zadnji seji zelo % i |l 1 _ » ^^ ^iff B y - ^B? 1 » 1 I Efl ^ , ojster govor zoper združeno stranko Bismarkovo, zavolj nedostojnih napadov in agitacij zoper cesarico oziroma zoper cesarja samega, vse to v proslavljenje Bismarkovo. Napadenci so se sicer branili in so privoščali liberalcem zelo malo laskove priimke, toda uzor v bližnjo prihod- njost z vladanjem sedanjega cesarja, jemal jim je sapo tako, da so skoraj vsi in na vsa usta naglašali svojo lojaliteto in ob enem obsojali one agitacije in pa čas-niške članke. V Lotaringiji začel je tamošnji nemški namestnik z največjo brezozirnostjo izganjati tam bivajoče in naseljene domačine, ki nočejo zatajiti svoje francoske narodnosti, vse to zato, ker so nekaj tednov pred Francozi z nekim napuhnjenim nemškim dijakom, tako postopali, kakor se sicer po vsem svetu ravna z mladiči, ki bi radi na prvi las svojih brli nabodli ves ostali, njem se ne vklanjajoč svet. Francoska. — Zastopniki vsih desniških strank sprejeli so sklep, da složno delujejo na razpust sedanje zbornice in da v ta namen ustanove odbore po vsi deželi. Konečni namen vsake desniške stranke pri tem delu je zelo različen, to da za sredstvo so vsi v popolnem soglasji. ISO i Laška Papež sprejel odbor za razstavo ter je Španska Kralj švedski dospel je v ponedeljek obljubil razstavo še zadnji dan pred sklepom obiskati v Barcelono, kjer je bil slovesno sprejet, kraljica na nagovoru svojim dovolj nost do odbora izrekel je svojo veliko pravi s svojim gostom izlet v okolico, priredi slovesen o lepih vspehih razstave naglašal je pa obed in slavnostno gledališko predstavo visokemu gostu vendar tudi sovražnih korakov proti cerkvi izrekoma z na čast. • » strani laške vlade predložen načrt novega kazenskega Ruska. Minister grof Tolstoj gre na odpust, kateri žuga cerkvi z nezaslišano strogimi veri- pa si pridrži reševanje važnejših stvari. Tolstoj potrdil zakona, gami zoper njeno prostost odboru svoj blagoslov. Konečno podelil je Sveti oče je izvolitev grofa Ignatieva za predsednika dobro Do dne 26. t. m. segajoča naznanila z Milana tr delnega društva Ogerska Pričela se je v ponedeljek v zbornici , da se zdravje cesarja brazilijanskega tako boljša, poslancev razprava o davku na špirit, potem ko se je da se je zadnje imenovani dan sam pokonci sklonil na via(jna stranka izrekla za postavo z malimi premembami. dijo postelj in da je potem z veliko slastjo zavžil zajutrk Španjska Avstrijsko vojno brodovje zapustilo Vlada predložila je tudi dolgo pričakovano postavo o odstranitvi zaprek na spodnji Donavi pri tako imeno- je zatišj Barcelonsko ter se vrne domu. Kraljico in pa vanih n eleznih vratih." Stroški z medčasnimi mladega kralja sprejemajo povsod z velikim šenjem in glasnimi pozdravi. Najnovejše vesti. navdu- obresti vred proračunani so na 9 milijonov goldinarjev in delo se ima dognati do konca leta 1895. Nemška. — Pri popravljanji gledališča v Bero-linu podrl se je strešni oder in več oseb se je ponesrečilo. Prvič sodilo se je, da je šest oseb po tej ne- sreči vsmrtenih, kasneje se je pokazalo, da je bil prav Dunaja 28 maja zbornici poslancev prečita do mrtvega vbit en sam, ostalih pet je pa zelo teško se pisanje ministerskega predsednika grofa Taaffe-a, v katerem naznanja, da je cesar sklical delegacije za poškodovanih, sicer pa je poškodovanih še več oseb dan meseca junija v Buda-Pešt. Vsled tega naznanila pa predsednik Smolka ob enem objavi da bode volitve v delegaciji odločil za večerno sejo prihodnjega Telegram Novicam u petka Potem se odobri volitev Vergani-jeva, za Ga liško privoli popravo povodnjih bregov 49.000 gld Z Dunaja 29. maja ob 3. uri 17 minut popoludne Po rešitvi nekaterih nujnih peticij, prične se razprava o postavi zarad odpisavanja zemljiškega davka vsled Zbornica poslancev je danes dispozicijski zaklad sprejela z 169 glasovi proti 116 ? takoj vremenskih god tej v gosposki zbornici v toliko spremenjeni postavi, da ji more vlada pritrditi, poprijela sta besedo poslanca Vošnjak in Richter ter konečno poročevalec dr. vit. Meznik, potem pa se je postava vsled predloga tirolskega poslanca dr. Kathrein-a takoj tudi v tretjem branji spiritovi razpravi govori glavni protigovornik Plener. Vladini predlog zarad konverzije kranjskega zemljiškega dolga je ta teden zagotovljen. Konec zasedanja krog . maja. sprejela tudi v tretjem moma samo do branj Ta seja trajala je izje Ziftm cena " i /j1. Za včerajšnjo sejo (dne 29. maja) stavlje je bil v Ljubljani 26. maja 1888. na dnevni ed po dovršilnih volitvah v davkovski in gospodarski odsek: poročilo odsekovo, o postavi davka na špirit, ki bo gotovo spolnil vsaj dve ako ne tri seje. Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 95 kr. banaške Vrli tega je določeno, da pride kot prva točka današnjega .(sredo) dnevnega reda na vrsto sklep gosposke zbornice, da se v državni proračun po predlogu 7 gold. 32 kr 75 kr. ovsa 4 gold turšice 5 gold. 70 kr soršice gold 5 v • rzi 5 gold. 30 kr ječmena 3 gold. 10 kr. kr ajde 5 gold. 60 kr ovsa 2 gold 44 kr. Krompi 2 gold 05 kr. 100 kilogram vladnem sprejme: d i s p o z i c i js k k 1 a d s 50.000 gl V Kranji 28. maja. Budgetna komisija gosposke zbornice sklenila je so gl dispozicijski zaklad zopet sprejeti o proračun Hektoliter: Pšenica 6 gold. 18 k Rrž 4 gold. 55 kr Kardinal G angel b je binkoštni teden vsled obolel Oves 2 gold. 60 kr. Turšica 4 gold. 54 kr. Ječmen prevtrudljivega delenja zakramenta sv. birme in ga še do sedaj slabost ni zapustila popolnoma, tako da je večinoma v postelji. 1 gold. 22 kr. 1 gold. 60 kr 64 kr. Ajda 4 gold. 22 kr. Seno 2 gold. kr Slama 100 kilogr. Špeh 1 kilogr Odgovorni vrednik: Gustav Pire Tisk in založba J. Blaznikovi nasledniki