Kamniški OBČAN Št. 9 Tradicionalna spomladanska razstava »tulipani 97« v Arboretumu Volčji Potok Množičen obisk najlepšega cvetličnega parka in holandske vasi Že šesto leto zapored so v Arboretumu Volčji Potok pripravili razstavo cvetja, ki je bila tudi to- Leto XXXVI Kamnik, 15. maja 1997 krat res nekaj posebnega. V času prvomajskih praznikov, od 25. aprila do 5. maja, je zacvetelo 'besedi sta našo občino predstavila župan Tone Smolnikar in Primož Hieng. okoli dva milijona raznobarvnih tulipanov več kot dvesto različnih vrst, pa tudi posajeni so bili nekoliko drugače kot prejšnja leta. Razstavo je polepšalo trideset novih vrst tulipanov, ki so si na lanskem ocenjevanju v Holandiji prislužili zlata odličja. Poleg prekrasnih tulipanov se je na več kot tisoč kvadratnih metrih površin raztezala cvetlična razstava slovenskih cvetličarskih mojstrov in aranžerjev. Zanimiv je bil tudi vrtnarski sejem in razstava vsega potrebnega za opremo in oskrbo vrta. Posebna novost in zanimivost je bila ta-koimenovana holandska vas z 18 hišicami, mlinom na veter in lajno. Letos je namreč za promoviranje svoje dejavnosti nizozemsko ministrstvo za kmetijstvo, urejanje okolja in ribolov izbralo cvetlični festival v Arboretumu. ■ . ■ m mm m Pisane preproge tulipanov so v Arboretumu navduševale številne ljubitelje cvetja. VERA MEJAČ Nadaljevanje na 2. strani S 25. seje občinskega sveta Vj?' ki pi s< 9a radi ogledali tudi od znotraj, v vrtcu vabijo na dan odprtih vrat Vrtec v Novem trgu zbuja radovednost Na začetku tega leta in po nekaj tednih nepredvidene zamude se je približno 150 malčkov končno preselilo v svoj novi, svetlejši in sodobneje opremljen vrtec na Novem trgu. Selit-| ve so .ve vsi, skupaj z njimi tudi starSi 'i vzgojiteljice, predvsem veselili, potem pa se je kmalu izkazalo, da so z novim vrtcem povezane tudi povsem n°ve težave. Vzgojiteljice in starSe Valčkov, ki niso v vrtcu, najbolj skrbi znova obetajoča se prostorska stiska, SaJje v novem vrtcu za skupino manj Prostora. Poleg tega je lepi novi vrtec ,udi sad namenske stanovanjske Sradnje, ki za vrtec zagotovo ni najs-PrejemljivejSa - kot tudi ne vsebina lokalov, ki so urejeni v pritličju vrtca. Novi vrtec na Novem trgu se zaradi namenske stanovanjske gradnje razteza v tri etaže, ki pa žal niso povezane z dvigalom. Zato lahko star-*' malčkov, ki Se potrebujejo vozičke, no te kar pozabijo in Številne stopni-ce premagujejo le z malčki (in za nje Potrebno opremo) v naročju. Enkrat °' Se Slo, pravijo, dan za dnem pa zna postati taka pot sila utrudljiva. I *udl vzgojiteljicam ni vselej prav pri-\ ktno s svojimi skupinami v najvišje nadstropje, kamor pa malčki sila ra-■ * hodijo, saj jih tam čaka največja Pridobitev novega vrtca - večnamen-| "ki prostor oziroma sodobno oprem-I iiena telovadnica za najmlajše - s kakršnimi se Se ne postavlja veliko vrt-°ev v Sloveniji. Tudi zunanje igrišče je dokaj lepo urejeno in opremljeno, a že zdaj premajhno, za nameček pa si ograjo deli z vrtom gostinskega loka-Kot je povedala Marinka Boro- Sa, ravnateljica WZ Antona Medveda, družba res ni najprimernejša, a se za zdaj nekako Se prenašajo in dogovarjajo, večno pa to zagotovo ne bo Slo. Tako jim iz spodnjega lokala mariskdaj prinesejo igrače - s katerimi malčki radi kar prek ograje obstreljujejo goste spodnjega lokala, spet drugič pa zaradi hrupnih gostov malčki ne morejo zaspati... Najhujša zadrega pa so Se vedno zunanje stopnice vrtca, kjer zelo radi posedajo srednješolci bližnje šole in s cigaretami v ustih, pločevinkami v rokah, razbijanjem steklenic in kopico neprimernih besed malčkom zagotovo ne dajejo najbolj spodbudnega zgleda. Marinka BoroSa pravi, da nov kamniški vrtec Kamničane zelo zanima in bi si ga marsikdo rad ogledal tudi od znotraj, Se zlasti starSi, ki načrtujejo otroke. Zato bodo Se pred poletjem pripravili dan odprtih vrat in takrat v vrtec povabili vse, ki bi si ga radi ogledali. Je pa zanimivo, dodaja ravnateljica, da bi skoraj vsi starSi radi otroke vpisali v novi vrtec, čeprav ne stanujejo ali delajo v njegovi bližini. Zato bodo morali to jesen spet odkloniti na kupe proSenj za vpis v vrtec (lansko jesen so jih odklonili krepko prek sto), saj se stanje glede prostorske utesnjenosti v kamniški občini z novim vrtcem ni popravilo -čeprav se Kamnik postavlja z zelo nizko stopnjo zajetja predšolskih otrok v organizirano vrtčevsko vzgojo, ki znaSa le 30 odstotkov, medtem ko se slovensko povprečje bohoti z nad 50-odstotnim zajetjem otrok v organizirano predšolsko varstvo. Prav za- radi teh tako nizkih odstotkov se v kamniškem vrtcu Se toliko bolj trudijo za dodatne dejavnosti in popoldanske aktivnosti, v katere zajemajo okrog 600 malčkov, saj so pravzaprav edini, ki se v Kamniku organizirano ukvarjajo s predšolsko vzgojo. To pa je za vzgojiteljice, ki že dopoldne nimajo najlažjega dela, velika dodatna obremenitev. Že tako perečo vrtčevsko prostorsko stisko bi znala to poletje dodatno zaostriti Se zahteva sanitarne inspekcije, ki z avgustom prepoveduje obratovanje dvema vrtčevskima enotama in sicer Marjetici in Mojci. Ravnateljica meni, da prenova obeh enot ne bi smela hiti pretrd oreh, čeprav je občinski proračun dokaj omejen in se Se vedno spopada s stroški novega vrtca. V predlogu osnutka je kljub temu naSlo mesto 5,5 milijona sit za gradbena dela, za opremo pa jih bo treba Se izvrtati. Časovno prenovo načrtujejo v poletnih mesecih, ko sta enoti tako in tako zaprti. Ker prenovljeni enoti ne bosta prinesli dodatnih zmogljivosti, v vrtcu razmišljajo tudi o možnostih, ki bi malčkom in star-Sem zagotovile tudi te. Ravnateljica pravi, da se kot najsprejemljivejSa (najcenejša) možnost ponuja preureditev bivSe OŠ Loke, saj so se učenci preselili v novo OŠ Šmartno. A bo treba to možnost Se pretehtati in uskladiti... Tudi devetletka namreč vrtčev-skih težav ne bo omilila, saj hkrati prinaSa nižje normative in bo v vrtcih le Se več skupin. A. P. Naknadno uvrščen zaključni račun 96 sprejet - »zarote« svetnikov ni bilo Na 25. seji občinskega sveta 23. aprila so občinski svetniki potem, ko so na predlog občinske uprave naknadno uvrstili na dnevni red zaključni račun občinskega proračuna za leto 1996, tega sprejeli brez večjih pripomb. Kot je znano, je bil prav ta akt, ki ga je občinski svet na prejšnji seji zavrnil, razlog za demonstrativni odhod županove ekipe s seje. Kot je poudaril Alojz Kolar, načelnik oddelka za gospodarske dejavnosti in finance, znesek okrog 50 milijonov SIT iz naslova sredstev sklada stavbnih zemljišč v končnem seštevku odhodkov pomotoma ni bil upoštevan in se je svetnikom za to napako opravičil. Tudi z vsebinskimi pripombami svetnikov se po izjavi Kolarja predlagatelj strinja, vendar jih ni bilo več moč upoštevati. ZR je namreč dokument o že izvršeni porabi. Sicer pa so svetniki že pri pobudah in vprašanjih, ki so jih tokrat na predlog Dušana Jesenika, SLS, izjemoma uvrstili na prvo mesto, poudarjali, da pri zavrnitvi ZR 96 ni šlo za nikakršno zaroto proti županu, najmanj pa da so nameravali zavrniti tudi osnutek občinskega proračuna za leto 1997, kot je to na prejšnji seji dejal župan Smolnikar. Takega mnenja sta bila poleg Jesenika še svetnika Repanšek, SDS in Hu-maijeva, SKD, ki je poudarila, da bi morali občinski funkcionarji svoje izjave za javnost bolje premisliti. Pri tem je omenila tudi izjave o obsojanju zdravnice, ki je dala (domnevno neutemeljen) bol- niški dopust bivši direktorici družbe VP - Zaklad narave, pripombe k številu letošnjih občinskih priznanj in podobno. Poleg zaključnega računa so svetniki na dnevni red naknadno uvrstili še predlog odloka o spremembah odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora (tkim. črne gradnje), v katerem je bila zaradi administrativne napake izpuščena navedba ene legalizirane gradnje, in obravnavo županovega sklepa o zadržanju objave odloka o opravljanju gospodarske javne službe pri urejanju pokopališč in pogrebnih storitev, katerega 13. člen naj ne bi bil v skladu z Ustavo. Svetniki so brez posebne raz- Nadaljevanje na 3. strani Prvomajsko praznovanje na Kamniškem SC^Q Moste 88 A Prodajalna obutve in tekstila Ugodna ponudba trenirk od 999 do 3.999 SIT. Pohitite, da ne zamudite ugodnosti. Obiščite nas od 8. do 19. ure, ob sobotah od a do 13. ure. Naslednja, 10. številka Kamniškega občana bo izšla v četrtek, 29. maja; članke sprejemamo naj' kasneje do srede, 21. maja, oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 27. maja. Časi se spreminjajo in z njim tudi ljudje. Prvi maj ni več tisto, kar je bil včasih, ko so delavci skrivoma proslavljali svoj dan in si s tem nabirali moči, da so vzdržali težke napore. Danes pomeni 1. maj za mnoge spomin na zgodovino. Ko danes ocenjujemo razmere, se nehote zamislimo, če se zgodovina ne ponavlja. Tudi danes se za preprostega človeka, ki ima na voljo le delavne roke in željo po dostojnem življenju, razmere niso bistveno spremenile. V tem času velik del ljudi živi na robu preživetja, manjši del pa žanje rezultate njihovega dela. Veliko ljudi je brezposelnih ali so le deloma zaposleni, so na čakanju in ne vedo, kaj bo jutri. Brezobzirnost podivjanega liberalnega kapitalizma mnogim jemlje človeško dostojanstvo, medtem ko si drugi polnijo žepe. Pravice delovnega človeka, ki so za- pisane, se ne spoštujejo. A kaj bi ob tem prazniku dela samo jadi-kovali in govorili o težavah, to je priložnost, da se tudi sprostimo in razveselimo. Praznik 1. maj ne gre v pozabo, ampak nas opozarja, da bo potrebno marsikaj spremeniti, da bo delovni človek vendarle jasnejšega lica gledal v jutrišnji dan. Morali se bodo med seboj bolj povezati in odločno zastaviti svojo besedo. Kakor vsako leto so tudi letos na predvečer delavskega praznika zagoreli številni kresovi; na Starem gradu, v Tunjicah in drugih krajih. Ob njih so se zbirali ljudje in preživeli nekaj prijetnih uric. Tradicionalno povabilo na prvomajski golaž na Starem gradu, pri Lovski koči v Palovčah, v nekaterih gostiščih je privabilo veliko obiskovalcev. Na Starem gradu so pričeli s praznovanjem že na predvečer praznika, enako velja za Tunjice, pa še veliko je bilo podobnih srečanj. Ob živi glasbi so preživeli prijetno noč. Praznovanje je bilo ze-Nadaljevanje na 2. strani AHAČIČ SERVIS TRGOVINA Domžale, Prešernova 1/a, te). 722-107 MESEC GORENJA Akcijske cene! 15% gotovinski popust NOVO NOVO NOVO Odslej ALPINA tudi v Kamniku na Sutni (poleg trgovine Obuti maček) - z žensko, moško - planinsko in - športno obutvijo (ROLERJI!) Do 20. maja 15% OTVORITVENI POPUST! 15. maja 1997 V ZRCALU DVEH TEDNOV Kamniški občan Množičen obisk najlepšega cvetličnega parka in holandske vasi Nadaljevanje s 1. strani Uradna otvoritev holandske vasi in sejma je bila 25. aprila po- obletnici Evropske unije, seveda takrat že kot članica te organizacije. Slovenski kmetijski mini- Otvoritev holandske vasi in sejma je opravil Ciril Smrkolj s pomočjo prijaznih Nizozemcev. poldan. Slovesnosti se je udeležilo več uglednih tujih in domačih go- stov. Med njimi so bili slovenski *4*-~ ,; kmetijski minister Ciril Smrkolj. ISfV ki je sejem tudi odprl, veleposlanik kraljevine Nizozemske J. Th. H. C. von Ebbenhorst Tengber-gern, častni konzul kraljevine Nizozemske v Sloveniji Matija Škof, slovenski minister za pravosodje in drugi predstavniki vladnih institucij. Nizozemski veleposlanik je po pozdravu predstavil drobec holandske vasi s tipičnimi kulisami - fasadami hiš, mlinom na veter, izdelovalci.cokel in njihovo narodno nošo. Ob zvokih harmonike smo dobili občutek, da se je holandska vas naselila v enem od najčudovitejših delov Slovenije, v ozadju pa so se lesketale kamniške alpe, prekrite s snegom. Veleposlanik je poudaril, da je razlog za sodelovanje s Slovenijo tudi Evropska unija, kateri sedaj predseduje Nizozemska. Pohvalil je tudi slovensko domiselno darilo, najlepše božično drevo v Rimu. V tem mestu je bil pred štiridesetimi leti podpisan sporazum s članicami Evropske unije. Izrazil je željo, da bi Slovenija našla še kakšno drevo ob naslednji Domžal, Mengša, Kranja. Nove Gorice in Metlike pa so slovenskim cveličarjem in vrtnarjem podelili posebne nagrade. Na letošnjem šestem cvetličnem festivalu so se predstavile tudi občine Kamnik, Domžale, Mengeš, Moravče in Lukovica. Naša občina se je v organizaciji Turistično informacijskega centra občine Kamnik predstavila v petek, 2. maja. V uvodnem govoru in v povezovalnem besedilu je Kamnik in njegovo okolico zanimivo predstavil Primož Hieng. Številne zbrane domače in tuje obiskovalce je prijazno nagovoril naš župan Tone Smolnikar. Med drugim je poudaril zanimivosti naše občine v naročju kamniških planin. Nastopila je Mestna godba Kamnik, Folklorni skupini Društva narodnih noš na Ko-mendskem in Društva upokojen- Tehtanje kmetijskega ministra Cirila Smrkolja po nizozemskem običaju ster Ciril Smrkolj je ob tej priložnosti izrazil veselje, da v tako lepem okolju lahko pozdravi še zlasti nizozemske prijatelje, za kar imajo prav gotovo zasluge snovalci tega čudovitega parka in sedanje vodstvo. Izrazil je željo po sodelovanju z Nizozemsko. K ogledu parka in holandske vasi je povabil tako goste iz Holandije kot tudi Slovence, da bi spoznali lepote tega parka in cvetja, ki je Slovencem in Nizozemcem tako blizu. cev Kamnik, kamniška mažoret-na skupina Veronika, planšar.ji z Velike Planine pa so predstavili vclikoplaninskc običaje in pesmi. V Arboretumu, spomeniku oblikovane narave, je v desetletjih načrtovanega razvoja nastala enkratna zbirka rastlin, v kateri prevladujejo drevesa in grmovni-ce z vseh koncev sveta. Nasadi so oblikovani z izrazitim občutkom za vrtno umetnost in hkrati premišljeno izkoriščajo razgibano in pestro naravno okolje. Arbore- Sltkovita holandska vas In predstavitev občine Kamnik. Na sredini nas tupan med sproščenim pogovorom z udeleženci slovesnosti. Mimoidoči so občudovali ročne spretnosti nizozemskega izdelovalca cokel. Najbolj zabavno je bilo ob nizozemskem običaju - tehtanju domačega kmetijskega ministra Cirila Smrkolja, ki mu je tehtnica namerila 98 kilogramov. Sto tisoč tolarjev, kolikor je bilo vredno 130 kilogramov sira, ki so ga naložili namesto uteži, so Nizozemci podarili za novo pediatrično kliniko v Ljubljani. V času razstave je v Arboretumu potekalo več prireditev, med njimi tudi mednarodna konjeniška. Odbor cvetličarjev in vrtnarjev pri Obrtni zbornici je letos prvič podelil posebno priznanje ZLATI TULIPAN za življenjsko delo na področju vrtnarstva, ki ga je prejel ustvarjalec Arboretuma prof. Miha Ogorevc. Župani občin Kamnika. Pirana, lum vabi v vseh letnih časih. Sedaj v njem doživite pisano pomladno prebujenje narave, kasneje se bo ponudila lepota poletja, barvitost jeseni in mirna, vendar slikovita zima. Tekst in fotografije VERA MEJAĆ. Kamniški občan - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, ljubljanska 3/a, direktorica Saša Mcjać. occ. Ureja uredniški odbor. Odgovorna urednica in lektorica Breda Podbrežnik Vukmir. Strokovna sodelavka Vera McjaC. Tehnični urednik franci Vidic. Na podlagi zakona o PD in mnenja Urada vlade za informiranje sodi časopis med proizvode informativne narave, za kalere se plačuje 5% davek. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 11.2(10 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina). tel/fax: 831-311. Žiro račun: Bistrica, d.o.o„ 50140-603-53872. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Delo - Tisk časopisov in revij d.d. Ljubljana. Društvo za boj proti sladkorni bolezni Kamnik vabi na občni zbor, ki bo v četrtek, 22. maja, ob 16. url v gasilskem domu Kamnik, Livarska t Vabljeni! Prvomajsko praznovanje na Kamniškem Nadaljevanje s 1. strani lo solidno in na dostojnem nivoju. Ves čas ni bilo nobenih nevšečnosti, nam je povedal oskrbnik Starega gradu. To praznovanje je bilo najlepše v zadnjih letih. Še lo nam je povedal, da je na Stari grad prišlo veliko mladih z vrtnicami v gumbnici, postrežem so bili z golažem ali drugimi dobrotami. Veselo razpoloženje se je nadaljevalo do zgodnjih jutranjih ur, ko so pričeli prihajati novi, ki so prišli zaradi tradicije in spomina. Prihajali so ves dan do popoldanskih ur. Na tradicionalno srečanje v Kamniško Bistrico pa so prišli številni občani, ki so na ta srečanja prihajali tudi v preteklih letih. Tu je bilo več starejših pa tudi mlajših približno toliko kot v letu poprej, nekaj sto, čeprav je bila udeležba pred desetimi ali dvajsetimi leti znatno številčnejša. Prostor pri Jur-juje bil dobro obiskan. Udeleženci srečanja so čakali na praznični program. Tokrat so ga pripravili pevci Solidarnosti in godbeniki Mestne godbe Kamnik Zanimivo je bilo tudi to, da so praznovanje organizirali delavci Solidarnosti Marsikdo se je vprašal, kje so bili tisti, ki naj bi bili dolžni za to poskrbeti, a žal na to vprašanje nI dobil odgovora. Pevci Solidarnosti pod vodstvom Sebasti-jana Vrhovnika so ob spremljavi Mestne godbe pod vodstvom Francija Lipičnika zapeli Interna-cionalo. K besedi se je oglasil župan Kamnika g. Tone Smolnikar. Govoril je o pomenu 1. maja. njegovi zgodovini in o poskusih razvrednotenja vsega iz preteklosti. To je ponazoril tudi s trditvijo, da se tokratnega praznovanja od vseh občinskih svetnikov udeležuje en sam. V življenju je čutiti preveč strankarstva in premalo volje do realnosti. Pevci so zapeli več prazniku primernih pesmi, godba pa zaigrala nekaj prazničnih skladb. Vsi so imeli rdeče nageljne. G. Janez Maleš, predsednik Solidarnosti, je vsem navzočim zaželel prijetno razpoloženje in za- gotovil, da bo Solidarnost tudi vnaprej ohranjala tradicijo delavskega praznika, ne glede na od' sotnost zato poklicanih dejavnikov. Izrazil je željo, da se leta 1998 ponovno srečamo na leni prostoru. Razpoloženje udeležencev je bilo zelo dobro, postrežba pri Jurju je bila solidna in hitra. Ni česar ni primanjkovalo. Za zaključek uradnega delit srečanja so pevci Solidarnosti in Mestna godba Kamnik zaigrali in zapeli državno himno. Prvi maj bo mnogim ostal v prijetnem spominu ne samo za' radi druženja z znanci in prijatelji, ampak tudi zaradi ohranjanja tradicije delavskega praznika. STANE SIMŠIČ Pevci Solidarnosti med nagovorom župana Toneta Smolnikarja Nadaljevanje 25. seje občinskega sveta Proračun 97: veliko želja ob majhni vreči Občinski svetniki so prekinjeno 25. sejo nadaljevali v torek, 29. aprila, z razpravo o osnutku občinskega statuta. Med svetniki je seveda največ zanimanja, kako razdeliti 2158 milijonov tolarjev, kolikor župan in njegovi sodelavci računajo, da se bo nateklo letos v občinsko vrečo. Od 20. svetnikov, ki so se oglasili v razpravi, jih je večina navajala dodatne potrebe in želje, ki naj bi jih letos pokrili iz občinskega proračuna. Le malo med njimi pa se je lotilo vprašanja, kje bi lahko proračunsko porabo zmanjšali, nihče pa ni predlagal, kako naj bi občina prišla do da-datnih dohodkov za kritje nalog, ki jih je dolžna financirati. Med tistimi, ki so predlagali zmanjšanje nekaterih proračunskih postavk, sta bila Milan Windschnurcr, SKD, in Vida Romsak, SDS. Vvmdschnurer je menil, da je za plače občinskih uslužbencev namenjenega preveč denarja, naj denar za Mednarodni bicnalc akvarela v celoti zagotovi država, ne pa občina, da naj črtajo sredstva za komendsko telovadnico in podobno, zavzel pa se je za večja sredstva krajevnim skupnostim in za to, da se ves denar od občinskega premoženja nameni za obnovo kulturnega doma v Kamniku. Romšakova pa je bila mnenja, naj se na račun financiranja obnove cerkve na Gozdu, javne razsvetljave v Kališu, treh planinskih pašnih skupnosti zmanjšajo ali v celoti ukinejo predlagani zneski npr. za spomenik sodstva v Motniku, za javno razsvetljavo Podliruška-Srcd-nja vas itd. Po mnenju Demitrija Perčiča, LDS, je treba ločiti občinski proračun in spisek želja, za katerega je dejal, da ga ima tudi on za deset strani. Predlagal je, naj bi vodstvo dmžbe Velika planina zaklad narave do obravnave predloga proračuna posredovalo občinskemu svetu oceno sedanjega položaja družbe in vizijo razvoja, na podlagi česar bi se svet lahko odločal o zagotovitvi nujno potrebnih sredstev. Občinska uprava pa naj bi predložila svetu bodočo obliko delovanja stanovanjskega sklada. Oba predloga je občinski svet na koncu tudi sprejel kot svoja sklepa. Sicer pa so svetniki imeli največ predlog za zagotovitev proračunskega denarja za financiranje programov KS (Tonin SKD, Rajsar, SDS, Repanšek, SDS, J. Štele, SLS, Oresnik, SLS, Hočevar, SLS, in drugi). Ob tem so nekateri svetniki znova načeli razpravo, katero območje je v preteklosti imelo prednost pri zajemanju iz občinske vreče. Je bila to Tuhinjska dolina, komendsko območje ali Kamnik? Na koncu so svetniki soglasno sprejeli predlog Rudija Capudra, LDS, naj občinska uprava pripravi pregled, koliko denarja je v zadnjih treh letih prispevala občina posameznim krajevnim skupnostim in koliko denarja so zbrali sami krajani. Sprejet je bil tudi njegov predlog o pripravi pregleda o tem, kakšne so zakonske in druge stalne obveze občine in koliko denarja Se ostane za »prosto razpolaganje«. Vroče teme, obnove in dograditev osnovne šole v Mostah seje lotil Vinko Ovijač, SKD, ki je občinskemu vodstvu očital premalo razumevanja za rešitev tega vprašanja. Z razpravo Zamika, LDS, o razlogih za gradnjo večnamenske telovadnice v Komendi in o potrebi, da občina letos zagotovi obljubljenih 16 milijonov SIT, se je razvila že znana polemika med Komendčani in Moščani (Špenko, SDS: ali boste Moste zbrisali). Pavel Ocepek, SKD, pa je ponovil svoje odklonilno stališče do gradnje komend-ske večnamenske dvorane. Igor Podbrežnik, SDS, je med drugim dejal, da SDS ni proti komend-ski naložbi, pač pa proti načinu, kitko naj bi ta prišla med občinske obveznosti (»ponudiš prst, pa te zagrabijo za celo roko!«). Pod- brežnik je spomnil tudi na obvezo občine do ureditve Palovške ceste, soseske B8 in ploščadi pred vrtcem v Novem trgu. To naj bi se pokrilo z. denarjem, ki ga bo občina dobila pri gradnji bencinskega servisa. Pod tem pogojem so namreč krajani dali svoje soglasje k zazidalnemu načrtu. Ker ima občina Kamnik kot svoje prednostne naloge opredeljene kmetijstvo, podjetništvo in turizem, so nekateri svetniki (Podbrežnik, SDS; Romsak, SLS, Mcrsak, Zeleni, Hočevar, SLS, in drugi) spomnili tudi na te obveznosti občine. Na koncu obsežne razprave, ki je ni moč podrobno zajeti v tem sestavku, so občinski svetniki z 18 glasovi sprejeli osnutek letošnjega občinskega proračuna. Sklenili so tudi, naj občina pri Ekološkem razvojnem skladu najame 14 milijonov SIT posojila za gradnjo kanalizacije v Podgorju in 15 milijonov SIT posojila za gradnjo kanalizacije v Smartnem v Tuhinju. Doba vračanja posojila z obrestno mero TOM + 6% bo 15 let. Občinski svet je nato brez razprave sprejel še osnutek odloka o občinskih upravnih taksah. Pri obravnavi osnutka odloka o spremembi odloka o komunalnih taksah pa je Demitrij Perčič, LDS, predlagal, naj se upošteva večje zmanjšanje takse za napisne table in sicer naj bo taksa za table do 0,5 lir 2000 točk, za table od 0.5 do 2,5 pa 4000 točk. Vrednost točke je 7 SIT. Ker je bil del odloka o opravljanju gospodarske javne službe na področju urejanja pokopališč in pogrebnih storitev v nasprotju z zakonom o lokalni samoupravi, je župan zadržal njegovo objavo. Zato so svetniki odlok dopolnili tako, da občinski svet k izdaji odloka o koncesiji za opravljanje te dejavnosti daje le mnenje, ne pa soglasje. Ob zaključku seje so svetniki brez. razprave vzeli na znanje poročilo o uresničevanju sklepov občinskega sveta. FRANC SVETEU Kamniški občan OBČINSKI SVET - ŽUPAN 15. maja 1997 3 Svetniki sprašujejo in predlagajo Za izredno sejo občinskega sveta o Veliki planini Na zadnji seji občinskega sveta je Marjeta Humar v imenu poslanskih skupin SKD, SLS, SDS in SND dala zahtevo za takojšen sklic izredne seje občinskega sveta občine Kamnik, na kateri naj bi svetniki obravnavali problematiko gospodarskega položaja družbe Velika planina - zaklad narave. V ta namen naj strokovnjaki - ekonomisti pripravijo gradivo o gospodarskem položaju družbe in Predlog izhoda iz sedanjega stanja. Umirjanje prometa v Komendi Na pobudo svetnika Pavla Ocepka in predlog Osnovne sole Komenda Moste ter na druge Pobude iz te KS v zvezi z ukrepi ža umiritev prometa v naselju Komenda Ivan Pristovnlk, tajnik občine Kamnik, odgovarja, da je komisija za tehnično urejanje Prometa v občini Kamnik, da je bila lani mobilna ovira pred šolsko stavbo nezakonito odstranjena. Nameščena je bila po predlogu OŠ Komenda-Moste. Ker je bilo to odstranitev razumeti tudi kot individualni ali kolektivni S 25. seje občinskega sveta protest krajanov, je komisija zavzela stališče, naj se v bodoče do posameznih individualnih pobud neposredno odpredelijo sveti KS, ki predstavljajo in tudi razrešujejo raznolike interese krajanov. Zato bo pristojna komisija župana podala povsem konkreten predlog tehnične rešitve. Seveda pa je za kakršno koli rešitev treba zagotoviti tudi proračunska sredstva. Šest metrov dolga in 3 cm visoka ovira stane npr. 80.000 SIT. K temu pa je treba prišteti še stroške odstranjevanja v zimskem času. Stroški nameščanja stalnih ovir pa so še večji, ker zahtevajo ustrezen gradbeni poseg v prostor. Prav zato reševanje pobud in zahtevkov za nameščanje takih ovir ni zgolj tehnično vprašanje, pač je treba za ta namen sredstva vnaprej planirati. Na koncu pa občinski tajnik še dodaja, da čeprav te ovire zmanjšujejo hitrost motornih vozil, za posamezne »cestne dirkače« niso povsem učinkovite. Zakaj ni odgovorov na vprašanja svetnikov Rudi Meršak je postavil vprašanje županu, zakaj v zadnjih mesecih ni odgovorov na zastavljena vprašanja s strani občinskih svetnikov. Obenem pa je tudi on predlagal sklic izredne seje občin- skega sveta, na kateri bi poleg problematike družbe Velika planina - zaklad narave obravnavali uresničevanje sklepov občinskega sveta v zvezi z Veliko planino in se lotili odlokov, s katerimi bi celovito uredili pravila, aktivnosti in življenje na področju krajinske zasnove Velike planine. Razgovor o zapletih okrog OŠ Moste Vinko Ovijač je ponovno predlagal sestanek med vodstvom občine in vodstvom KS Moste, na katerem naj bi rešili zaplet okoli osnovne šole Moste. Predlog je dal že pred dvema mesecama, vendar brez uspeha. Če do sestanka ne bo prišlo v naslednjih desetih dneh (predlog je dal 29. aprila!), bodo zaradi nevzdržno-sti zadeve prisiljeni sklicati zbor krajanov. Vprašljiva združljivost funkcij podžupana in direktorja KP? Pavel Ocepek je predlagal Nadzornemu odboru in statutarno-pravni komisiji, da preuči zatrje-vano pravno neskladnost funkcije direktorja komunalnega podjetja, ki je pomemben porabnik občinskih sredstev, s funkcijo podžupana občine Kamnik. Po njego- vem mnenju ni dopustno, da direktor podjetja in solastnik sodeluje pri oblikovanju občinskega proračuna. SLS zahteva izredno sejo OS o podjetništvu, turizmu in kmetijstvu Ker do obravnave občinskega proračuni! v skladu s programom dela občinskega sveta ni bilo obravnave strategije razvoja podjetništva, obrti, kmetijstva in turizma, je Jože Romsak na zadnji seji v imenu poslanske skupine SLS zahteval sklic izredne seje občinskega sveta o tej problematiki. Ob tem je vprašal, ali so bila dosedanja prizadevanja 31 svetnikov v zvezi s tem vprašanjem bob ob steno. O lastninjenju Komunalnega podjetja naj spregovori Nadzorni odbor Franc Orešnik je v imenu poslanske skupine SLS predlagal, naj na vprašanje o lastninjenju Komunalnega podjetja, ki ga je zastavil županu, vendar doslej nanj ni dobil odgovora, do naslednje seje občinskega sveta odgovori Nadzorni odbor občine Kamnik. F. S. Na koncu svetniki predloga za nakup navedenega podstrešja niso sprejeli, saj so tak predlog podprli le trije svetniki. Občinski svet pa je z večino glasov dal soglasje k podelitvi koncesije dr. Ireni Dobnikar za opravljanje mladinskega in otroškega zobozdravstva. K sklepu o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča na območju občine Kamnik je odbor za proračun in gospodarjenje z občinskim premoženjem predlagal, naj bi v besedilu sklepa črtali letnico 1997 in da torej velja do sprejetja novega sklepa, ne pa samo za letošnje leto. Letošnji program CČN ni dobil podpore občinskega sveta Precejšen del razprave na 25. seji so občinski svetniki namenili trem dokumentom, ki jih je občinskemu svetu predložila uprava Centralne čistilne naprave (CČN) Domžale-Kamnik: poročilu o lanskih rezultatih, letošnjem programu in strategiji razvoja CČN do leta 2005. (Njihovo vsebino smo povzeli v prejšnji številki!) Svetniki so imeli h gradivu kar precej pripomb, od tega, da je preveč strokovno napisano in premalo razumljivo, da niso jasni podatki o poslovnih rezultatih pa do tega, da bi moral biti bolj jasno opredeljen delež občine Kamnik pri izkoriščanju kapacitet in seveda pri pokrivanju stroškov obratovanja in novih naložb na CČN. Nekaj pripomb je letelo tudi na sestavo in delo nadzornega odbora (sveta). Menili so, da je samo en član iz kamniške občine (Andrej Skodlar) v petčlanskem svetu glede na 40% delež občine Kamnik premalo. Čeprav je treba povedati, da je iz poročila tega organa razvidno, da je bil kamniški predstavnik v njem kar aktiven. To je kasneje potrdila tudi direktorica mag. Olga Burica. V odgovoru na pripombe svetnikov je še dejala, da so vsa podrobna gradiva svetnikom na voljo v občinski upravi in da so svetniki lahko brez skrbi, da njena ekipa dobro skrbi za občinsko lastnino. Povedala je tudi, da uprava dnevno spremlja kvaliteto in količino odplak, ki na CČN pritečejo iz naše občine. Na pripombe glede neurejenega lastninskega položaja CČN po razdelitvi domžalske občine na tri nove občine, ki si bodo svoj lastninski delež razdelile, je dejala, da bo to urejeno do konca letošnjega leta. Glede financiranja CČN je poudarila, da je v zadnjih desetih letih za obratovanje naprave država prispevala 45% nepovratnih sredstev, sedaj pa so na voljo le še ekološki krediti. Potem ko so svetniki poročilo Vi sprašujete, župan odgovarja V družbi Velika planina-Zaklad narave d.o.o. se marsikaj dogaja. Pospremembi v vodstvu je prišlo tudi do stavke. Zakaj pravzaprav gre? Res je, da se v družbi Velika planina in na sami Veliki planini dogaja marsikaj. Toda treba je reći, da ne samo danes, v minulih dneh, minulih mesecih, ampak že leta. Naj na trditev, da je v družbi prišlo do stavke, odgovorim, da stavke ni bilo. Delavci družbe so po spremembi v vodstvu ustanovili sindikat, organizirali stavkovni odbor in želeli po svoje urejati razmere. Bilo je pred prvomajskimi prazniki in to je bil po njihovem mnenju očitno pravi trenutek za organiziran pritisk, ki naj bi prispeval k hitrejši razrešitvi vseh problemov na Veliki planini. Nekajkrat so se predstavniki delavcev oglasili na občini, zadnjič smo imeli sestanek dva dni pred prvomajskimi prazniki. Na tem sestanku sem jim razložil sklepe pogovora, kije bil isti dan in na katerem so sodelovali predstavniki skupščine, in nadzornega sveta družbe Velika planina ter v. d. direktor. Povedal sem jim, da delavci ne morejo organizirati stavke proti županu oz. občini, saj občina kot ustanovitelj ni odgovorna za obveznosti družbe, ko gre za finančna sredstva, razen s premoženjem, ki ga je vložila v to družbo. Pojasnil sem jim vsa dogajanja, ki med drugim kažejo, da že v minulih letih niso bila v skladu z zakoni, Se posebej, ko gre za legitimno registracijo te družbe. Po tem sestanku je v. d. direktorja družbe s pred- o lanskem poslovanju CČN sprejeli, pa se je zataknilo pri sprejemanju programa CČN za leto 1997. S strani svetnikov so namreč padale pripombe, da je najprej treba vedeti, s kakšno firmo oz. s kom se pogovarjamo (Stane Zamik), kakšen delež bo padel na kamniški proračun (Marjeta Humar), da je treba rešiti vprašanje plačevanja kanalščine za porabljeno vodo v živinoreji (Jože Romšak), zakaj sta med dolžniki tudi kamniška plavalni in teniški klub (Stane Zamik) in še več podobnih vprašanj in pripomb so imeli. Mag. Olga Burica je pojasnila, da je CČN družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.), kalere lastniki so občine Kamnik in Domžale (bivša Občina), trije skladi in zaposleni, ki imajo v celotnem kapitalu 4% delež. Za obratovanje pa prispevajo sredstva le uporabniki, to je podjetja oz. pravne osebe in gospodinjstva. Same naprave ne mislijo povečevati, pač pa le nadgrajevati, saj bo treba z letom 2001 začeti iz odplak čistiti tudi dušik. Za naše kmete je bil vsekakor zanimiv njen odgovor, da v Domžalah ločeno merijo porabo vode za živinorejo, tako da rejcem tega čiščenja ni treba plačevati. Odpadne vode iz hlevov se namreč ne smejo stekati v kanalizacijo. stavniki sindikata In stavkovnega odbora podpisal dogovor o razreševanju težav, ki pa seveda zahtevajo dalj časa in v prvi vrsti ustanovitev družbe na pravih zakonskih temeljih. Isti dan sta dva strojnika pisno odpovedala delovno razmerje, po razgovoru z v. d. direktorjem pa so naSli začasno sporazumno rešitev, tako da sta gondola in sedeinica med prvomajskimi prazniki obratovali. Ne želim pojasnjevati podrobnosti, saj je potrebno takoj zastaviti vse korake in možnosti, da Velika planina dobi legitimni pravni status, saj bomo le na ta način lahko razmišljali o morebitnih novih vlagateljih oz. družbenikih. Istočasno pa je potrebno urediti lastninska razmerja, poiskati možne vire, ki bodo zagotavljali normalen razvoj Velike planine. Ob koncu želim poudariti le to, da vsi tisti, ki si želijo ohranitev Velike planine, in tudi tisti, ki so odgovorni za njen obstoj, niso storili vsega, da se ne bi srečevali s problemi, s katerimi se moramo ukvarjati dan za dnem. Ob tem želim poudariti, da so neprestano v ozadju tudi taksne in drugačne politične igrice, ki položaj Se zapletajo in onemogočajo dogovarjanja s tistimi, ki bi Kamniku in Veliki planini lahko pomagali. Ko so svetniki potem odločali o sprejemu letošnjega programa CČN, je zanj dvignilo zeleni kartonček le 13 svetnikov od 29. Potem ko so nekateri svetniki izrazili pomisleke, ali bodo kamniška podjetja in občina zmogla tak investicijski zalogaj, kot ga predvideva vodstvo CČN do leta 2001, da ni znano, koliko bo prispevala država, da se je treba izogibati nalaganju obvez za bodoče rodove in podobno, je vendar prevladalo mnenje, da je za naše preživetje potrebna tudi ta čistilna naprava. Zato so se z večino glasov odločili za podporo temu projektu. Ob tem naj omenimo še predlog Toneta Rajsaija, naj bi v ta program vključili tudi bodočo kanalizacijo z območja Tuhinjske doline. Po mnenju direktorice bo treba v prihodnje še več prizadevanj vložiti v izločanje meteornih vod. V strukturi cene čiščenja pa bodo morala v prihodnje večji delež nositi tudi gospodinjstva, ki sedaj od 60 SIT, kolikor stane čiščenje 1 m' odplak, prispevajo le 27 tolarjev. Za uvodnimi' obrazložitvami osnutka občinskega proračuna za leto 1997 je predsednik občinskega sveta Igor Podbrežnik malo po deveti uri zvečer sejo prekinil. F. SVETELJ Naknadno uvrščen zaključni račun 96 sprejet - »zarote« svetnikov ni bilo Nadaljevanje s 1. strani Prave sprejeli predlog sprememb in dopolnitev občinskega statuta, upoštevali so tudi dopolnilo svetnikov SKD, naj se v občinskem grbu dosedanji zadnji krajec zamenja s prvim mesečevim krajcem. Tako podobo je namreč imel kamniški grb nekdaj. Takega mnenja je tudi dr. Emilijan Cevc, umetnostni zgodovinar in častni občan Kamnika. Nobenih dopolnitev pa niso imeli svetniki k predlogu odloka o spremembah poslovnika občinskega sveta, s katerim so določili pristojnosti statutarno pravne komisije in svetnikov v zvezi s pripravo sprememb in razlago poslovnika. Svetniki niso soglašali s predlaganimi pogoji za zamenjavo trgov- K ponovljenim prejšnjim podatkom, da je vrednost 297 m2 velikih poslovnih prostorov na Ljubljanski v lasti občine ocenjena na 20,196.000 SIT, vrednost skladišča s površino 437 m2 v Tomšičevi ulici, last TP Kočna, pa na okrog 17,190.000 SIT in da Občina priznava Kočni njena vlaganja v skupne dele in naprave v objekt, v katerem je tudi Maleševa galerija, so predlagatelji dodali podatek, da je Kočna ob izvedbi te zamenjave pripravljena občini plačati še U milijonov SIT. Po podatkih, navedenih v obrazložitvi, naj bi občina ob zamenjavi za 20,198.082 SIT pridobila 28,189.877 SIT. Svetniki pa navedenim podatkom niso preveč zaupali in so izrazili precej pomislekov, da objekt (skladišče), ki ga je po veljavnem NEKDANJI HOTEL NAPRODAJ - občinski svet se je odločil prodati občinsko polovico nekdanjega hotela Planinka poleg občine. Bo novi lastnik za deset najemnikov prostorov (med njimi je tudi nekaj političnih strank) boljši od občine? skih prostorov za Kočnino skladišče Potem ko so brez razprave soglašali s prodajo lastninskega deleža na prostorih v stavbi na Glavnem trgu 23 (bivši hotel Planinka), kjer ima občina polovični delež, pa svetniki ponovno niso bili zadovoljni s predlaganimi pogoji za za-■nenjavo trgovskega lokala na Ljubljanski cesti za skladišče Kočne v Tomšičevi ulici. Že na prejšnji seji so uvrstitev te točke na dnevni red, kot smo že poročali, zavrnili. Svetniki niso bili preveč naklonjeni utemeljitvi Bojana Mlakarja, načelnika oddelka za okolje in prostor, ki je to zamenjavo utemeljeval s potrebo po dodatnih parkirnih prostorih v središču mesta, za kar je odgovorna občina, kljub sorazmerno visoki ceni za m2 parkirišča. zazidalnem načrtu treba podreti, za občino nima velike vrednosti. Zato bi bilo boljše trgovino v Zapričah obdržati in z zbrano najemnino v nekaj letih kupiti to zemljišče za parkirne prostore (Repanšek, Humarjeva, Winds-chnurer). Svetnik Meršak pa je k temu dodal, da dvomi v kvaliteto cenitve objektov in da bi bilo treba pridobiti še eno cenilno mnenje in se odločiti za javno zbiranje ponudb v skladu s predpisi. Načelnik Mlakar je na te pripombe dejal, da je objekte cenil sodno zapriseženi cenilec (cenilka). Objekt (skladišče) bo res treba odstraniti, vendar to na cenitev ne vpliva. Po njegovem ne gre za nobeno podtikanje, ker je dodatnih II milijonov, ki jih je Kočna pripravljena plačati, rezultat kar le- pega števila pogavorov. Ko so svetniki utemeljevali svoje glasove, so se Humarjeva, SKD, Romšak, SLS, VVindschnurer, SKD, Ocepek, SKD, Romšakova, SDS in Repanšek, SDS, opredelili, da bodo glasovali proti. Svoj glas za je edini pojasnil Stane Zamik, LDS, ki je dejal, da je treba dati javnemu interesu prednost pred profitnim interesom. Nato je županov predlog o zamenjavi objektov od 27 navzočih podprlo le sedem svetnikov. Povedati je treba še, da je odsotnega župana Smolnikarja na seji s pooblastilom zastopal podžupan Tone Štele. Poleg tega so imeli svetniki v obravnavi še dvoje premoženjskih zadev in sicer nakup štirih stanovanj in nakup dela podstrešja v stanovanjskem bloku na Župančičevi ulici 4 v Kamniku. Pri prvi zadevi so svetniku upoštevali predlog Rudija Mcrša-ka, Zeleni, ki ga je podprl tudi Stane Zamik, LDS; in se namesto za predlagani nakup dvosobnega stanovanja s površino 60 m2 v Zi-kovi ulici odločili za nakup dvosobnega mansardnega stanovanja površine 77 m2 na Poti na Poljane 2. V istem objektu so se po prvotnem predlogu župana odločili za nakup tudi dveh enosobnih in enega dvosobnega stanovanja. Zataknilo pa se je pri odločanju o nakupu dela podstrešja v stanovanjskem bloku v Župančičevi ulici, s čimer naj bi občina odpravila pereča sostanovanjska razmerja. Po mnenju odbora za proračun in gospodarjenje z občinskim premoženjem, ki ga je obrazložil njegov predsednik Rudi Capuder, ta nakup ni zadosti utemeljen, saj bi z denarjem, ki bi ga morali vložiti v preureditev podstrešja in obnovo strehe, lahko občina kupila dve do tri boljša stanovanja. Ob tem se je razvila razprava o potrebi boljše organiziranosti glede razpolaganja s stanovanjskim denarjem, ki ga ima občina. Predsednik Podbrežnik je med drugim predlagal, da je treba razmisliti o pobudi za oblikovanje občinskega stanovanjskega sklada in preprečiti, da bi posamezniki v občinski upravi razpolagali s temi sredstvi. Po mnenju Perči-ča naj bi župan v enem mesecu pripravil predlog, kako razdeliti preko 230 milijonov SIT stanovanjskih sredstev (sem je prištel tudi vrnitev po sklepu Vrhovnega sodišča za 65 milijonov SIT nenamensko porabljenega stanovanjskega denarja v preteklih letih). OBMOČNI ODBOR RK KAMNIK in MLADINSKI CENTER KAMNIK ORGANIZIRATA V ČASU LETOŠNJIH POLETNIH POČITNIC LETOVANJA 97 i za osnovnošolske otroke občine kamnik vletMmeWleW možnosti: I /. izmena: savudrija 10. 7. - 20. 7. 2. izmena: savudrija 20. 7. - 30. 7. 3. izmena: debeli rtič 30.7.- 9.8. 4. izmena: debeli rtič 9. 8.-19. 8. 5. izmena: zg. gorje__h. 8. -18. 8. ZA VSE PODROBNEJŠE INFORMACIJE IN ZA PRIJAVO NA LETOVANJA 97 SE OBRNITE NA SOCIALNE DELAVKE NA OSNOVNIH ŠOLAH. POHITITE S PRIJAVAMI, KAJTI ŠTEVILO PROSTIH MEST JE OMEJENO! 4 15. maja 1997 IZ NAŠIH KRAJEV Kamniški občan Venerina pot tudi v Kamniku Na Ministrstvo za gospodarske dejavnosti Republike Slovenije je točno pred letom dni prispelo priporočilo slovenske ambasado v Bruslju, da bi pripravili projekt s preprostim naslovom Venerina pot. Tudi vas zanima, kaj bi to bilo, kajne? Sosednji Avstrijci so se navdušili nad zamislijo, saj so začeli pripravljati velik mednarodni projekt. Z njim želijo svetu predstaviti novo turistično ponudbo in sicer kulturni turizem (leto 1997 je tudi leto kulture v slovenskem turizmu), ki temelji na zgodovinskem ozadju - na srednjeveški pesnitvi, ki jo je napisal Ulrich Leichtcnsteinski Frauendienst (Ženska služba). Pesnitev opisuje Ulrichovo popotovanje skozi dvainpetdeset mest, med katerimi je tudi sedem slovenskih. Na svoji poti se je Ulrich uspešno bo- bo predstavilo deset obrtnikov s prikazom izdelovanja starih predmetov. Vsak obrtnik bo svoje izdelke tudi prodajal za srednjeveške kovance, ki jih boste lahko zamenjali - recimo temu - v menjalnici. Pripravili bomo še srednjeveške igrice, kot so metanje podkvic, hojo na hoduljah in težkanje, nastopili pa bodo tudi žonglerji in bruhalci ognja. Zanimivo je, da ima Kamnik pestro obrtniško preteklost, saj je bila to ena od osnovnih gospodarskih panog v srednjeveškem mestu. Obrtnik v srednjem veku je bil tudi prodajalec svojih izdelkov. Že v začetku 14. stoletja so obstajale javne gostilne (nad Žalami so bili celo vinogradi), kjer so točili vino in pivo. Zaradi pomembne moči reke Kamniške Bistrice se je razvilo mli- Vitez Ulrich Ltechtensteinski, preoblečen v žensko, je potoval tudi skozi slovenske kraje. jeval, preoblečen v žensko, proti nasprotnim vitezom. Skupaj z avstrijskimi, češkimi in italijanskimi kolegi so spoznali, da bi to pesnitev lahko uspešno ponudili sodobnemu turistu na malce .drugačen način: v obliki prikaza srednjeveškega življenja. Poleg Kamnika so se v projekt Venerina pot vključili še Radovljica s svojo graščino, Škofja Loka z znamenitim gradom nad starim mestnim jedrom, Ljubljana z gradom, Komen z gradom Štanjel in Postojna s Predjamskim gradom. Kaj in kdaj se bo »srednjeveškega« zgodilo v Kamniku? Kamniška Venerina pot se bo dogajala 6. in 7. junija. V petek zvečer bomo predvidoma pripravili predavanje o srednjeveškem Kamniku. Na prvo junijsko soboto, torej 7. junija, bomo na Trgu svobode postavili srednjeveško tržnico, ki se bo začela ob 10. uri. Tržnica je sestavljena iz raznobarvnih paviljonov, na njej pa se narstvo, veliko je bilo čevljarjev in usnjarjev, kasneje pa se je razvila tudi krznarska obrt. V oddaljenejših krajih se je razvilo železarstvo, že v 14. stoletju pa se je razvilo ko-vaštvo. nožarstvo in izdelovanje mečev. Konec 15. stoletja se že omenjajo lužine, kjer so izdelovali žeblje. Posebno mesto so zavzemali mesarji, saj so v tistih časih pojedli v mestih sorazmeroma več mesa kol danes. Prodajali so ga na mesarskih stojnicah na mostovih, kjer je bil zrak hladnejši, pa tudi odpadke govejega mesa so metali kar v vodo. Pekov ni bilo veliko, saj so meščani kruh pekli kar sami. Razvilo se je lončarstvo, ilovico pa so kopali v tunjiški dolini. V 16. stoletju naj bi bilo na Grabnu kar šest lončarjev. Prav takrat se že omenjajo svečarji, znali pa so poskrbeti tudi za zdravje ljudi. Pred mostom prek Kamniške Bistrice je bilo kopališče, kjer so delovali padarji, ki so oskrbovali kopališča, svoje goste £~ m p mt TEKSTILNA TOVARNA, d.d. gtHZgu pri Vipavi, kjer se je »med številnimi pevskimi zbori odlikoval prav vipavski pod vodstvom učitelja Antona Hribarja«. Tako je shod na mali šmaren, 8. 9. 1862, dal povod za ustanovitev čitalnice v Gorici. Na prvi prireditvi te čitalnice, prvo nedeljo v decembru istega leta, je nastopil Hribarjev vipavski zbor, ker domačega še niso imeli. In naslednje leto zopet, »kjer je požrtvovalnemu zborovodju in pevcem od vseh strani donela zaslužena hvala«. V Vipavi seje Anton Hribar oženil z AvguStino Juliani (15. 1. 1863), hčerjo uradnika Antonu in njegove žene Mari- Matična knjižnica Kamnik Dnevi slovenske knjige V okviru Slovenskih dni knjige je bilo v kamniški knjižnici več kulturnih prireditev. 22., 23. in 24. aprila smo že drugič doslej praznovali Slovenske dneve knjige, da bi Kamničane spodbudili k večji naklonjenosti do branja in knjig. Vse tri dneve je v preddverju knjižnice potekala prodaja odpisanih knjig po simbolični ceni 300,00. Zanimanje je bilo kar veliko, kar je še en dokaz več, da tudi stare in malo oguljene knjige niso za v koš, prav nasprotno, za nekatere imajo prav te knjige posebno vrednost. V torek, 22. aprila, smo ob 11. uri organizirali zaključno prireditev za učence kamniških osnovnih šol, ki so letos dobili zlato bralno značko. Na začetku prireditve je ga. Marjeta Benkovič. svetovalka na oddelku za družbene dejavnosti občine Kamnik, pozdravila zlate bralne značkarje. jih pohvalila za pridno branje in jim zaželela Se veliko uspeha v nadaljnjem šolanju. Zatem pa je g. Cene Grilje prek diapozitivov prikazal utrip življenja v Peruju -deželi Inkov. Ob prijetni glasbi je izčrpno opisal svoja doživetja in vtise s potepanja po tej južnoameriški državi. Na zaključno prireditev smo povabili tudi skupino Machu Pichu, a uspel je priti le en član te skupine, ki je oblečen v znameniti) narodno nošo Peruja, prikazal glasbila in tudi nanje zaigral in s tem popestril zaključek prireditve. Mladim bralnim značkarjem tudi mi če- /c, rojene Šmuc. V Vipavi sta se jima rodili hčeri Ema Julijami (27. II. 1863) in Antonija Avguština (21. 10. 1865). Kmalu po rojstvu druge hčere je zapustil Kranjsko in z dekretom primorskega tiumestnisivu 3. 11. 1865 postal učitelj na vzorni glavni Soli v Gorici. Pozneje je postal učitelj na vodnici in njen vodja. Poučeval je tudi petje na gimnaziji. V Gorici se je ponovno srečal z Janezom Globočnikom, s katerim je prijateljeval že v Kranju. Ta je leto poprej postal tajnik goriškega nadškofa Andreja Goli-maverja, kije bil Globočnikov birmanski boter. Ta skromni, a izredno delavni mož, kije tudi pisaleljeval, je dosegel zaradi svoje pridnosti kar precej svetnih in cerkvenih počastitev: častni meščan mesta Kranja, papežev tajnik komornik, odlikovauec cesarja Franca Jožefa, škofijski konzistorijalni svetnik ljubljanske škojije... umrl je sorazmerno mlad, deset let pred prijateljem Antonom Hribarjem. Ob prihodu v Gorico je takoj prevzel vodstvo zbora v čitalnici, za vzgojo podmladka pa je ustanovil zbor slovenskih srednješolcev. Ta zbor je storil ogromno za dvigslovenske zavesti na Goriškem. Pomembna je tudi Hribarjeva vloga pri ustanovitvi znamenitega goriškega zbora Slavec, katerega prvi dirigent je bil. Ta zbor ima prav posebno mesto v zbo-rovstvu na Goriškem in celi Primorski, saj je presegel nivo čitalniškega petja in postal zgled vsem ostalim. Anton Hribarje za slovesne priložnosti rad organiziral mogočne zbore. Zbral je pevce več zborov in z njimi nastopal kot z enim zborom. Za tako delo je imel prav poseben talent, zato se ga je prijelo ime pevski general. Na koru sv. Ignacija je pogosto nastopal zbor z več kot sto pevci. Ob cesarjevem obisku Gorice 1882je zbral impozanten zbor 200 pevcev in z njimi nastopil pred cesarjem in ogromno množico poslušalcev. Kmalu nato je bil odlikovan z zlatim križcem za zasluge (cesarji imajo radi pomp). Enako veličasten zbor je vodil naslednje leto, ko je cesar stanoval vgraduMira-mare pri Trstu. Pevci so ga pozdravili z ladjic in čolnov pred obalo. Cesar je dirigenta poklical k sebi, da hi se mu osebno zahvalil. Ko seje Hribar malo predolgo mudil pri cesarju, seje stemnilo in pevci so se odpeljali nazaj v Trst. Ubogi Hribarje hotel i>eš v Trst, pa gaje v parku pred gradom zasačilo vedno budno oko postave in ga proglasilo za anarhista, ki pripravlja atentat na njegovo veličanstvo. Ker seje Hribar oh prijetju skliceval na cesarja, so ga odvlekli v grud in cesarje hitro spoznal dirigenta, s katerim se je malo prej pogovarjal in v smehu ukazal, naj ga s cesarsko kočijo odpeljejo v Trst. fe Janez Močnik stitamo z. željo, da bi še vnaprej ostali prijatelji knjige. Prav tako v torek, 22. aprila, pa je bil obl 9. uri literarni ve- Sandro iz Peruja je dopolnil potopisno in perujsko predavanje Ce-neta Griljca. čer poezije Benjamina Žnidarši-ča. Njegovo poezijo je predstavil igralec Slovenskega mladinskega gledališča Zeljko Hrs. Za zanimivo in izvirno glasbeno spremljavo je poskrbel g. Polde Mihelič z lajno. Sreda, 23. in četrtek, 24. aprila, sta bila dneva odprtih vrat za skupinske obiske. In prav v teh dneh nas je tako prvič obiskalo kar nekaj kamniških malčkov in osnovnošolcev. Zamisel za dneve knjige se zgleduje po katalonskem prazniku sv. Jurija, ki je 23. aprila: na ta dan je med Katalonci že sedemdeset let običajno, da si podarijo knjigo. Knjiga je prav gotovo najlepše darilo in kar nekaj ljudi je tudi v bukvami kamniške knjižnice kupilo darilo svojim najbližjim in tistim, ki jih imajo radi. Mnogi knjižni sladokusci pa so preprosto razveselili sebe in obogatili svoje knjižne police. Prijetno branje! MAJA Primož Hieng - fotograf, založnik, novinar, glasbenik, predsednik Turističnega društva Kamnik - luči malega mesta V kavarni Veronika na Glavnem trgu v Kamniku so v soboto, 19. aprila letos, odprli razstavo barvnih fotografij z naslovom Kamnik - luči malega mesta, ki jih je posnel Primož Hieng. Gre za nočne posnetke Kamnika, predvsem za motive z značilnimi uličnimi svetilkami, ki jih je zasnoval arhitekt Bojan Schlegl in o katerih pravi takole: »Na pobudo tedanjega župana smo prepričali direktorju banke, da je ponudil Kamničanom ugodna posojila in tako so začeli obnavljati fasade. Del denarja jc dala občina za tlakovanje, za nove luči. Tedaj jc bil Kamnik zelo neurejen, čez mesto so visele električne žice z neonskimi cevmi, potem pa sem nekoč na Zapričah v deponiji našel staro kamniško luč. Narisal sem jo, šel sem v livarno in li so naredili po njej takšne luči, kot jih poznamo še da- tografijc prejel kar nekaj lepili priznanj. Fotografski aparat je bil njegov prijatelj, od katerega se ni nikoli ločil. Vmes je bilo skoraj šestnajst let. ki jih je posvetil novinarskemu in vo-diteljskemu delu na Radiu Glas Ljubljane. »Ko sem se poslovil od radijskega etra, sem začel znova in kmalu so se na področju fotografije pokazali prvi uspehi in priznanja. Nekaj časa sem bil celo urednik za fotografijo pri reviji Turist, ki je žal prenehala izhajati. Lani sem v razstavišču Veronika pripravil prvo samostojno razstavo z naslovom Kamnik - pogled iz zraka. Julija 1995 sem v dveh urah posnel prek 500 barvnih diapozitivov Kamnika in okolice, Veliko planino, arboretum Volčji Potok, Mekinje, Stranje, Podgorje in še bi lahko našteval,« pravi Primož Hieng. Lani je prejel priznanje Društva fo- Fotografija: PRIMOŽ HIENG nes. Kamnik je postal svetlejši, lepši.« In kaj pravi avtor fotografij Primož Hieng: »Značilne kamniške cestne svetilke, svetloba, ki prihaja iz starih mestnih hiš, arhitektura v soju luči, nenavadne podobe, ki jih morda človeško oko ne zazna, vse lo so bile zamisli, ki so mc pripeljale do novega fotografskega projekta: Kamnik - luči malega mesta. In to mesto se skozi fotografski objektiv pokaže v povsem drugačni, morda celo še lepši in zanimivejši luči.« Pri uresničitvi razstave fotografij Primoža Hienga so sodelovali občina Kamnik, ki jc tudi pokroviteljica razstave, kavarna Veronika, podjetje Nordfoto iz Ljubljane, Calcit iz Stahovice, Nova Ljubljanska banka -podružnica Kamnik, Planinka - restavracija Kenda in firma Letvica - Uok-virjanjc Kenda iz Kamnika. Razstavo sta postavila Marija Prelog in Dare Gjurin. Avtor fotografij Kamnik - luči malega mesta se je rodil leta 1955 v Ljubljani, zadnjih sedem let pa živi v Kamniku. Že v četrtem razredu osnovne šole ga je mojster Vlastja Si-mončič navdušil za fotografijo. V fo-tokrožku je bil med boljšimi, saj je na takratnih razstavah pionirske fo- tografskih delavcev Slovenije za barvne fotografije, ki jih je posnel na Dnevih narodnih noš. V kratkem bo izšla njegova prva monografija o gasilskem zaščitniku s preprostim naslovom Sv. Florjan, za katero je poleg besedila prispeval več kot 50 fotografij in v to knjigo vložil več kot pet let dela, skupaj z ženo Mateo Reba pa sta prevozila na tisoče kilometrov, da sta odkrila in posnela zanimive motive tega svetnika, med katerimi je najstarejša podoba stara več kot 500 let. Poleg vsega je še direktor založe Harlekin. lani pa je prevzel še funkcijo predsednika Turističnega društva Kamnik. In kakšni so njegovi fotografski načrti? »Pravimo, tla je Kamnik lepo mesto, ima pa zanimive ljudi. Poleg uličnih svetilk je v mestu toliko zanimivih in drobnih podrobnosti, mimo katerih hodimo vsak dan, pa jih niti ne opazimo. Rad bi naredil serijo fotografskih portretov znanih Kamniča-nov, zanimajo me otroški portreti, rad bi pripravil kamniški Turistični vodnik- Jeseni pripravljam novo fotografsko razstavo, vsebina slik pa naj zaenkrat ostane še skrivnost. Mislim, da bodo mnogi nad fotografijami zelo presenečeni. Le dan je včasih za vse zadeve kar prekratek...« MOJ POGLED META LAH, asistentka za moderni francoski jezik in metodiko francoskega jezika, Filozofska fakulteta v Ljubljani Kar nekaj Časa so v Sloveniji aktualne teme o vstopu v različne evropske institucije. Nimam namena razmišljati o smiselnosti ali nesmiselnosti povezovanja z Evropo, saj se na politične, gospodarske in kulturne vidike te teme premalo spoznam. Na vsak način pa bomo morali znati tuje jezike, saj je naš jezik po številu govorcev eden šibkeje zastopanih - kar nas in našo kulturo hkrati bogati in omejuje. Ko opazujem dogajanja okoli sebe, se mi večkrat zazdi, da si pod pojmom »tuji jezik« vse prepogosto predstavljamo samo angleški, včasih še nemški jezik. Otroci že v vrtcu začnejo obi- skovati tečaje angleščine, z njo nadaljujejo v osnovni šoli, v srednji pa se ji pridruži še nemščina. Vendar v Evropi in drugod po svetu ne govorijo samo teh dveh jezikov. Nenazadnje je tu italijanščina, jezik naših sosedov, francoščina, jezik diplomacije in mednarodni jezik pošte, španščina, ki je po številu govorcev takoj za kitajščino in angleščino: če omenim samo najpomembnejše. Prepričana sem, da bomo v prihodnosti rabili ljudi, ki bodo obvladali več jezikov, četudi samo pasivno. Seveda bomo rabili profesorje tujih jezikov in prevajalce, vendar nam bodo potrebni tudi kemiki in biologi, ki bodo strokovno literaturo lahko brali v originalu, tajnice, ki bodo po telefonu znale v več jezikih podati osnovne podatke o svojem podjetju, inženirji v tovarni avtomobilov, ki se bodo s partnerji lahko o strokovnih zadevah pogovorili v tujem jeziku, prodajalke, ki se bodo s tujci lahko toliko sporazumele, da jim bodo prodale svoje blago. Slovenci smo brez dvoma nadarjeni za učenje tujih jezikov. Morda se imamo zato zahvaliti našemu naglasu, ki ni preočiten, morda dejstvu, da tako kot vsi Slovani prepoznavamo večji razpon glasov kot ostali narodi, nekaj gotovo pripomore tudi naša toliko opevana pridnost in prizadevnost. Zakaj se torej poleg angleščine ne bi naučili še utrinek dveh ali treh tujih jezikov? Do drugih tujih jezikov se tudi šolske oblasti obnašajo dokaj mačehovsko. Medtem ko je ku-rikularna prenova v polnem teku in že beremo poročila z raznih srečanj in seminarjev, člani komisij za francoski, španski in ruski jezik še niso bili niti imenovani. Povsem mogoče je, da bo maturo moč opravljati na višji stopnji zahtevnosti samo iz enega tujega jezika, kar pomeni, da bodo dijaki, ki dobro znajo več jezikov, na slabšem kot tisti, ki dobro obvladajo matematiko in en tuj jezik. Nekaj jezikom naklonjenih lastovk pa se kljub vsemu že kaže, vendar se bojim, da še ne bodo kmalu prinesle pomladi. Med njimi je gotovo tudi kamniški srednješolski center, ki svojim dijakom ponuja pestro izbiro tujih jezikov: italijanščino, francoščino, španščino, latinščino, celo kitajščino. Ta gimnazija je ena redkih v Sloveniji, če ne kar edina, kjer fakultativnega pouka tujih jezikov ni potrebno plačevati. Zal kljub dobri volji večkrat ni organiziran, saj se k njemu ne prijavi zadostno število dijakov. Lepo bi bilo, če bi starši tiste dijake, ki nimajo prehudih težav z drugimi predmeti, vzpodbujali k učenju jezikov. Zaenkrat bodo zanj potrebovali samo nekaj časa in dobre volje, kasneje pa bo za učenje potreben tudi denar. Pomembna osebnost polpretekle dobe je izjavila, da se je treba »učiti, učiti in še enkrat učiti«. To izjavo si je moja generacija dobro zapomnila, saj je bila v nekoliko daljši obliki zapisana v našem osnovnošolskem spričevalu. Omenjena osebnost me gotovo ne bo tožila za avtorske pravice, če njeno izjavo za svoje potrebe nekoliko priredim - učiti se, učiti se in še enkrat učiti se - angleškega, nemškega in Se katerega tujega jezika. Krajevne značilnosti vzgoje Spreminjajoči odnos do zemlje Vrednota zemlje Zemlja je pomenila in Se pomeni ljudem domačnost in varnost. Iz zemlje človek črpa prehrambene dobrine, se zaustavlja in občuduje njeno rodovitnost, ga pomirja in bogati. Nekoč so govorili o navezanosti na zemljo, kot da je to ukoreninjenost. Ivan Cankarje znal to izraziti iz globin domototja: »Z najmočnejšimi koreninami se ovija srca ljubezen do grude. Človeku, po svetu pognanem, se loti po njivah po senožetih.« Kahlil Gibran pa je v odnosu do strnjenih naselij zapisal takole: »O, ko bi vaše ulice bile doline in vaše poti zeleni drevoredi, da bi iskali drug drugega po vinogradih in se vračali z vonjem po zemlji v svojih oblačilih... Iz strahu so vas vaši dedje zbrali preveč na enem kraju.« Poznamo tudi pohlep po zemlji, saj je domala v vseli vojnah v ospredju telja po posedovanju novega teritorija -ozemlja. Zemlja je imela nekoč veliko vrednost v doživljanju ljudi; nanjo so bili navezani, pripadali so ji in radi so jo imeli. Po velikosti zemljišča je nekoč rasla tudi družbena moč; pomembne družbene položaje so prevzemali predvsem lastniki večjih posestev. Ko danes motrimo odnos do zemlje, opazimo nekakšno dvojnost; 1. Veliko naklonjenost in navezanost, skrbno negovanje in smotrno izkoriščanje njene rodovitnosti. Naklonjenost in skrb za zemljo vidimo na poljih ob ohišnicah in na vrtovih kakor tudi v ekoloških gibanjih. 2. Izrazita odtujenost in brezbrižnost se odraža v grobem onesnaževanju: divja odlagališča smeti v gozdovih, ob vodah, zapuščenih parcelah, marsikje raztreseni manjši odpadki, pretirano škropljenje rastlin, kulturno zanemarjeni predeli. Odtujenost pa je očitna tudi v »zapredenosti« ljudi zgolj v tehnične dosežke in stvaritve, kot nekateri pravijo ljubiteljem »betonske džungle«, kjer sta jim Se lončnica ali okrasni grmiček tuja. \_______ Krajevne značilnosti Kamniško območje je skrbno obdelano; lo velja tako za kmetijska zemljišča kol za ohišnice, ki so kot »izbrani vrtovi«. Ta navezanost je izražena tudi prek rodbinskega ohranjanja lastništva, zato je prodaja kmetij redka. Tudi višje ležeče in samotne kmetije so v večini poseljene in obdelane, kar pa ne velja v toliki meri za Štajersko, Dolenjsko, Notranjsko in Primorsko. Tam je relativno veliko zemlje naprodaj, tudi zaradi zapuščenih kmetij, zlasti v hribovitih in od mest oddaljenih področij. Mladina in zemlja MočnejSe spreminjanje odnosa do zemlje Je vidno predvsem pri mladini, ki se raje radostno zazira v mestni način življenja, v dosežke človekovih stvaritev na tehničnem in trgovskem področju. Med 240 vprašanimi osnovnošolci (mesto, predmestje, podeželje) sta odgovorila samo dva, da bi želela postati kmeta, ker doživljala v obdelovanju zemlje nekaj lepega in vrednega. Drugi so se odločili za drugo življemsko in poklicno pot. Hrepenijo po mestu in mestnem načinu življenja. Tudi vključenost otrok in mladine v delo na vrtu je (statistično) pomembno upadlo. Nekoč so bili veliko bolj vključeni v delo na zemlji (na kmetiji, na vrtovih, imeli so svoje gredice), danes pa je tega vse manj. Preokupacija z učenjem v šoli in za šolo, javno-mnenjsko usmerjanje v vse druge poklice (ne pa povezane s kmetijstvom) je z medsebojnimi vplivi vrstnikov zaznamovalo mladi rod Tudi otroci in mladina večjih in manjših kmetij pogosto ne vidijo svoje bodoče poklicne poti v povezavi z zemljo. Negativni odnos do kmeta in kmečkega dela, ki se je po drugi svetovni vojni močno izrazil, ima danes očitno svojo refleksijo (odsev) na otrocih in mladini. DR. ANGELCA ŽEROVNIK jena, pni Novi vrtec v Kamniku in vrtci na Kamniškem Trg svobode pod Malim gradom - pred bunkerjem, je »nastlan« z grdo navlako. Kje je odnos in spoštovanje do starega mestnega jedra? V.MEJAČ Popravek V članku Razmišljanje o grbu (Kamniški občan, 23. 4. 1997, stran 8) je bila zaradi tiskarske napake v drugem odstavku napačno zapisana beseda reksiologija. Pravilno je veksiologija (t. j. pomožna zgodovinska veda, ki proučuje zgodovino zastav). Avtorju članka in bralcem se iskreno opravičujemo! Uredništvo Vse, kar ste brali v prejšnjih številkah v Kamniškem občanu pod naslovom RAVNATELJI OSNOVNIH ŠOL OPOZARJAJO, v marsikaterem odstavku velja za vrtce v kamniški občini. Torej praktično vso amortizacijo že tri leta pobira novi vrtec. Sredstev za vzdrževanje, razen za obnovo komendske kuhinje, v zadnjih letih ni bilo. V letošnjem osnutku proračuna so namenska sredstva za sanacijo dveh enot, in sicer Marjetice in Mojce, vendar če letos ne bo razpis za sanacijo pravočasno objavljen, ne bomo mogli pravočasno najti izvajalca in če enoti ne bosta obnovljeni, bomo morali obe enoti 31. 8. 1997 zapreti. Poleg ostalih težav nam je pozimi začela puščati streha na komendskem vrtcu. Ustanovitelja in posamezne svetnike smo o tem obvestili in jim poslali dva predračuna za obnovo. Uprava vrtca, svet vrtca, svet staršev opozarjamo ustanovitelja na to, da imamo že sedaj 200 prošenj za sprejem otrok za naslednje šolsko leto preveč. Opozarjamo tudi. da je Kamnik predzadnji v Republiki Sloveniji po številu kapacitet v vrtcu za predšolske otroke. Novi vrtec je za en oddelek (24 ot- rok) manjši, kot je bil stari. Zato smo bili zelo veseli, da so krajani Lok začeli postopek za odprtje dveh oddelkov vrtca v stari izpraznjeni osnovni šoli. Ta dva oddelka nam bosta razbremenila novi vrtec, saj vanj gravitira največje število otrok. Zal nam je, da tisti, ki odločajo o našem financiranju, ne razumejo, da so naši stroški v marsičem podobni izdatkom v vsakem gospodinjstvu in če se poveča cena mleka, kruha, bencina, elektrike, moramo povečati ekonomsko ceno ali pa bi morali stroške pokriti iz občinskega proračuna. Kljub velikim finančnim težavam pa smo zelo zadovoljni, da so starši pripravljeni sodelovati pri vzgojnem delu, pri izvajanju dodatnih dejavnosti, pri organizaciji izletov, piknikov, poiščejo nam sponzorje in so pripravljeni svoje znanje prenesti na celotno skupino otrok in ne le na svojega lastnega. Upam, da bodo tisti, ki odločajo o naših prihodkih, imeli v bodoče več razumevanja za naše najmlajše v kamniški občini, mi pa se bomo še naprej trudili, da bomo čim bolje opravljali svoje delo in omogočili čim boljši razvoj najmlajših Kamničanov. MARUA BOROSA, ravnateljica VVZ ------- 1_t SU1SKC LHIUKC. l-NUVl VI LCL Jc Za CIl OUUC1CK. Ul" l¥l/»JVWrt uwnwrt, 1,1 VIDIC^H .1 Pisma - mnenja - odmevi • Pisma - mnenja - odmevi • Pisma - mnenja - odmevi Šumijo gozdovi domači - državni?! Množične referendumske pobude proti vračanju nasilno odtujenega premoženja v času komunističnega enoumja so samo maska za prikrivanje še hujšega dogajanja v slovenski družbi ob nastajanju novih kapitalistov iz vrst nekdanjih elit in strahotnem obubožanju bivših upravljavcev družbenega premoženja - nekdaj ope-vanega delavskega razreda. Dejstvo, daje večji del zahtevka po zakonu o denacionalizaciji za vračanje gozdov v pristojnosti ustanov katoliške cerkve, je za nekatere samo dobrodošla krinka za nadaljevanje ideološkega spopada s stalno nasprotnico komunizma in nebrzdanega liberalizma. Ideološki spopad pa je zelo pripravno voditi z revolucionarno metodo zakona ulice, saj pravnega soočenja ne zdrži. Gozdovi kot lastnina in kapital so pomemben element gospodarske moči in samostojnosti, ni pa to edino in najbolj pomembno dejstvo. Bistvo spopada je merjenje moči in želja po prevladi leve opcije na Slovenskem; hkrati pa je to področje izjemno pomemben element za uravnoteženje videza moči in vpliva Slovenske ljudske stranke kot partnerice vladajoče koalicije, ki bo s prizadevanjem za denacionalizacijske cilje porabila dobršen del svoje moči, vodilna - vladajoča koalicijska partnerica Liberalna demokracija Slovenije pa bo tako mnogo lažje zaključila prenos industrijskega in bančnega lastništva in izpeljala tranzicijo po začrtani poti. Iz zgodovinskih virov je nedvomno izkazano, da se prevlada da doseči na več načinov: v družbi, kjer ni meril za vrednote, so te možnosti še mnogo večje. Ustava Republike Slovenije kot najvišji zakonodajni akt države pa vendarle določa nekatera razmerja, katerih ni mogoče zaobiti in zanikati. Drugi člen določa, da je Slovenija pravna in socialna država. Če to dikcijo povežemo z vsebino člena, ki določa in zagotavlja pravico do zasebne lastnine, in 67. členom, ki zagotavlja pravico do dedovanja, se pokaže referendum- ska pobuda in zbiranje podpisov kot svojevrstno zanikanje z Ustavo zagotavljanih pravic. Lastnina je kot neodtujljiva pravica zavarovana tudi z mednarodnimi pakti in Deklaracijo združenih narodov, ki jo je Republika Slovenija podpisala in je zato neposredno zavezujoča. Tu vidimo vso neskončnost sprenevedanja in nespodobnosti tega početja. Pobuda poslancev SDS za ustavno presojo teh referendumskih pobud je torej samo logična poteza ozaveščenih poslancev, ki branijo dobro ime države s tem, ko skušajo preko ustavne presoje Ustavnega sodišča preprečiti grobo kršitev temeljnega pravnega akta države Slovenije in veljavnih (s strani države Slovenije ratificiranih) mednarodnih sporazumov. Ne dvomim, da bo Ustavno sodišče zavrglo to referendumsko pobudo kot nedopustno, saj gre za grob poseg v ustavnost in zakonitost države Slovenije. PAVEL OCEPEK Plečnikovemu delu v Komendi in spominu na g. Demšarja ob rob Faranl Komende naj bi bili v aprilski številki krajevnega časopisa »Aplence« seznanjeni s prestavitvijo taber-naklja v komendski cerkvi. Žal do tega ni prišlo z obrazložitvijo, da je Aplenca predobra revija, da bi se preko nje kregali. Pripominjam, da se ne bi bilo treba niti malo kregati, če bi imeli tisti, ki nas zastopajo pri fari, glavo na pravem mestu. Najprej se moram dotakniti nekaj dopisov iz aprilske Aplence. Dopisnik Simon v dopisu »Ljubimo prvi«: Kako lepo bi bilo, če ne bi bilo če-jev. Takoj sem mislila, poglej, kako dober fant. Ob natančnejšem branju pa v dopisu ugotoviš precej pikrega. Veš, Simon, ni nam vseeno, nam, ki še danes vemo, kaj je bil gospod Demšar in kje. bo stal »sporni« tabernakelj - spomin na g. Demšarja in zadnje Plečnikovo delo. Če bi ljubili, do tega predloga sploh ne bi prišlo. Ker pa je bil predlog dan, bi nas naši vodilni pri Jari morali vredno zastopati. Drugi dopisnik g. Jože Pavlic s člankom »Priprave na visoki jubilej«! Da, lepo se pripravljate, samo kdo vam bo ploskal? Sicer pa smo Komendčani dobro seznanjeni z raznimi datumi komendske fare. G. Demšar nam je to zares strokovno predstavil in tudi kar dolgo vemo, od kod izvira ime Komenda. To, dragi g. Pavlic, tudi vi prav dobro veste in tudi vaši prispevki v knjigi »Komenda« pričajo o tem, kaj in kdo je bil gospod Demšar. Zato sem vas tudi osebno imenovala, ker ste tako lepo opisali ta tabernakelj in kako so ga postavili. Bili ste navdušeni nad Plečnikovim delom, njegovo lepoto in vsebino. Prav zato vas glede na funkcijo člana pastoralnega sveta in Demšarjevega učenca pozivam, da pomagate ohraniti spomin nanj. Pa najpreidem na temo prestavitve tabernaklja. Imamo pastoralni svet, župnika in ključarje. Naj mi ne zamerijo, ker se med njimi nahajajo ljudje z akademskimi naslovi, da jih v nadaljevanju pisanja imenujem samo kot vodstvo komendske župnije. Temu vodstvu očitam, da smo »navadni« farani morali potihoma - »za ovinkom« - izvedeti, da se misli prestaviti tabernakelj in obenem rušiti še krstilnico, da bi tja dali ta sporni tujek (Plečnikov tabernakelj). Bilo vam je tudi razloženo, da je na mestu sedanje krstilnice nekdaj že bila kapelica. Če bi bila obveščena navadna raja, bi vam lahko povedala tudi odgovor. Predlagam, da malo pogledate v kroniko Komende. Jaz vam to težko razlagam, ker imam zaradi druge svetovne vojne nepopolno osnovno šolo. Večini vodstva očitam tudi to, da kogarkoli kaj vprašaš, nič ne ve, nič ni slišal in nič rekel. Dragi moji, zakaj vas pa potem imamo? Škoda vaših akademskih naslovov, če padete na tako nizek nivo, ko pristanete na rušenje take umetnine, kot je komendski tabernakelj, ki ga navadni farani jemljemo kot Demšarjevo delo. Ne bom vam razlagala, kdo je bil g. Demšar. Mnogi pa veste, kaj je naredil in to v času, ki mu ni bil naklonjen. Prav tako veste, v kakSnem stanju je dobil cerkev in zaradi vojne skoraj podivjano mladino in Se in še. S kakšno ljubeznijo je postavil ta tabernakelj, se zagovarjal pri takratnih oblasteh, od kod je dobil denar. S kakšnim ponosom nam je ob raznih jubilejih, porokah, krstih delil slike glavnega oltarja z novim tabernakljem in krstilnico. Te slike obstajajo po mnogih domovih. Kaj boste rekli svojim otrokom, ko bodo gledali te slike in spraševali: »Kje pa je zdaj vse to?« Toliko vam v vednost, da navadni farani ne bomo nikdar in nikoli dovolili, da se tabernakelj prestavlja. To je dediščina g. Demšarja in mi jo moramo ohraniti! Naj vam na koncu vsem skupaj svetujem, ker se ravno pripravljate na jubilej 850-letnice prve omembe fare: manj se trudite okrog P. P. Glavarja, o njem mnogo vemo. Imamo Pregljeve in Sivčevo knjigo in Se mnogo zapisanega s strani g. Demšarja. Res so ljudje, kot jc bil P. P. Glavar, redki. Prej ko slej pa bo moralo tudi vodstvo komendske župnije priznati, da smo imeli v g. Demšarju drugega P. P. Glavarja in če njega ne bi bilo, bi tudi Glavar Komendčanom ostal še nekaj časa neznan. Zato kar lepo priznajte, da se tudi taki ljudje, kot je bil g. Demšar, rodijo komaj vsakih 200 let. Naj nihče ne bo užaljen zaradi tega, kar sem vam navedla. To tudi ni bil moj namen. Kar je bilo do sedaj hude krvi, bo hitro minilo, če boste pametno ukrepali. Šele nato bomo lahko lepo praznovali veliki jubilej. Imam pa eno željo! Vsaj eden od govorcev naj se z nekaj besedami spomni tudi g. Demšarja. Saj je kar nekaj proslav v komendski župniji minilo brez spomina nanj. Vimenu »navadnih«faranov Francka Lah, Klanec J, Komenda Kdo in zakaj noče financirati organizacije častnikov Kamnik Osnova vsakega delovanja so ljudje in sredstva, navadno finančna. V vrsto predpisov smo zapisali, da so organizacije častnikov v našem interesu ter da jih 66-"lo financirali. To se sicer dogaja, vendar je vprašanje, v kolikšni meri in na čigav "oslov. Pri tem ne mislim, da je potrebno Podpirati neaktivne organizacije, ki obstojajo le formalno, niti nekatere posameznike, ki mislijo, da je organizacija časnikov V|> dodatnih zaslužkov. Skrajni čas je, da * odgovorni dogovorimo, ali bomo organizacijo tudi dejansko podpirali s finančnimi sredstvi ali ne. Verjamem, da si nekateri zelo prizadevajo, toda bistveno in edino kar Šteje, je rezultat. Mislim, da je za aktivne organizacije, za kakršno se 'mamo naprimer v Kamniku, zelo žalostno, da nam država ne namenja niti tolar-M občina pa vsega 210.000 SIT. Zanimi- vo je tudi »prelaganje« obveznosti do organizacije z državne na občinsko ali obratno, čeprav zaenkrat drži, naj bi bila to obveznost občin. Tako vsaj pravijo legitimni in pristojni organi, ki jim pač moramo verjeti in tudi upoštevati. Na občini pa še nisem srečal nikogar, ki se ne bi imel za demokrata in zavzetega pristaša pravnega reda. To drži vsaj v besedah. Kakšen način financiranja je sicer primernejši, je stvar razprave, vsekakor pa je trenutno veljaven prej opisani. Reševanje temeljnih obrambnih vprašanj ni v pristojnosti organizacij ZSČ, Se kako pa vsaj nas zanima in skrbi odnos do takoimenovane »rezerve«, vsaj dotlej, dokler je v sestavi SV 86% častnikov vojne sestave. In kaj »pravijo«predpisi, ki urejajo področje obrambe in naj bi v pravni državi tu- ISCG - IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI rj- ^=7 CENTER ŠTST t% IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI Domžale, Kolodvorska 6 RAZPISUJE * SREDNJE IN STROKOVNE ŠOLE -VERIFICIRANI PROGRAMI: - poslovodska šola (V. st.) - trgovska šola (IV. st.) Jesenski semester 1997/98 - usposabljanje računovodij (V/1), 400-urni program - ekonomsko komercialna šola - gostinska šola (kuhar, natakar) - agroživilska šola (pek, slaščičar, mesar) * PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE TUJI JEZIKI: - nemščina In angleščina RAČUNALNIŠKI TEČAJI: - VVindovvs 95, Word for Windows, Excel... * USPOSABLJANJE ZA DELO EX SEMINAR - protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj) seminar: računovodstvo malih podjetij seminar za vodenje poslovnih knjig s.p. varstvo pri delu in požarno varstvo seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni) tečaj strojepisja tečaj skladiščnega poslovanja tečaj za voznike viličarjev tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki * TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV * PROGRAMI ZA PROSTI ČAS - tečaj šivanja in krojenja - kuharski tečaj Prijave sprejemamo na Izobraževalno svetovalnem centru (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure ali na tel, številki (061) 711-082 In (061) 712-278 di veljali, še posebej za nosilce oblasti Znano je, da vojaška dolžnost pri nas velja kot obveza, kije opredeljena v znanih zakonih o obrambi in vojaški dolžnosti ter tudi v Pravilih službe v SV. Znane so tudi sankcije za nespoštovanje teh predpisov, za tiste najhujše primere pa smo v členih 273-284 sedemnajstega poglavja Kazenskega zakonika RS zapisali, kaj kršitelje upravičeno čaka v primerih kršitev. Ni moj namen naštevati členov posameznih aktov, ki vojaške osebe zavezujejo k spoštovanju. Naj navedem le najpomembnejše dolžnosti, obveznosti in odgovornosti, ki so naložene pred obveznike - častnike: čanja članstva, v našem primeru tudi zemljišče, izdajamo časopis in Se bi lahko naštevali. Za primer naj navedemo, da omenjena dodeljena sredstva približno zadostujejo za izdajo ene Številke brezplačnega časopisa, ki ga izdajamo vsaj dvakrat v letu. Skrajni čas je, da odgovorni razčistimo, ali smo pripravljeni organizacijo Ji-nancirati ali ne. Ijahko sicer »preživimo« tudi brez pomoči proračuna, vendar ali je ta dejavnost res tako nepomembna? Če jc lo tako, zakaj je bil ta isti časnik dober, ko smo ga poslali pred tank, pri tem pa smo spregledati na nakatere »juna- izvajanje vojaške dolžnosti, dolžnost usposabljanja, dolžnost varovanja skrivnosti, dolžnost zglasitve, odgovornost poveljnikov, disciplinski ukrepi, kazniva dejanja zoper vojaško dolžnost, dolžnost služiti v rezervni sestavi skrb za lastno vojaško strokovno in psihomotorično izurjenost, dosledno spoštovanje načelu enostarešinstva in subordinacije, sprejem in skrbno varovanje oborožitve in vojaške opreme, onemogočanje in preprečevanje vsakršne politične aktivnosti... Kar nekaj je še obveznosti, ki bi jih lahko našteli vendar menim, da opisano zadostuje za razumevanje obsega obveznosti, kijih imajo častniki. Pri tem pustimo oh strani, kako kvalitetno je opravljanje teh odgovornosti, saj to ni namen prikaza. Predpisi tudi ne dovoljujejo ločevanja vojaške osebe, saj je le-ta tista, ki opravlja vojaško službo, čeprav je Se kako pomembno, na kakšni osnovi izvajamo obveznost, predvsem pa kako to izvajamo tisti ki smo zato plačani. Očitno so se pripravljala predpisov zavedali pomembnosti obveznosti častnikov, zato so v 103. člen Zakona o obrambi zapisali da so pripravljeni organizaciji ZSČ pomagali celo več, pomagajo tudi drugim organizacijam, katerih dejavnost je posebnega pomena za obrambo. Naslednji dokument, ki to potrjuje, so tudi Usmeritve in Ukaz za sodelovanje z ZSČ, ki sta ga podpisala najvišja predstavnika ministrstva in organa v sestavi, to je MORS in GŠSV. Tudi državni sekretar za obrambo je ministrstvu za Jlnanee obrazložil, kakšno naj bi bilo financiranje organizacij. Podobno je županom občin povedal in napisal tudi predsednik državne organizacije ZSČ g. Miha Butara. Enako smo v naši občini vsaj dvakrat storili ludi sami ter k omenjenim dodali še predsednika občinskega sveta in celo svetnike, katerim smo podrobno predstavili vlogo organizacije in pravne podlage za financiranje. Pri lem sploh ne omenjam predpisov občin, ki urejajo tovrstno dejavnost s področja lokalne samouprave ter obveznosti financiranja ter pred kratkim izdano odločbo MORS o dodelitvi statusa društva, ki deluje v javnem interesu. In rezultat? 210.000 SIT iz proračuna občine Kamnik za 310 formalnih in 172 aktivnih članov v občini Kamnik. Vsakomur je verjetno jasno, da ima vsaka resna organizacija tudi svoje računovodstvo, administracijo, računalniško opremo, seje organov in konference, sre- ke«, za katere gre kar veliko denarja iz istih proračunov? Vsakdo ima o razporeditvi sredstev svoje mnenje, zanimajo pa ga predvsem postavke, ki so namenjene »njegovi« dejavnosti, iz tega sledi, da nas zanima, koliko prejemamo častniki. Državna organizacija ZSČ prejma po teh podatkih, ki so navedeni v Uradnem listu St. 5. dne 31. 01. 1996, iz proračuna okoli 24.000 DEM mesečno. Zanimiva je postavka, da ostalim društvom, ki imajo kaj skupnega z obrambo ali tudi ne, namenja sedemnajst krat (I7x) višja sredstva, Gasilski zvezi Slovenije naprimer okroglih 39.000 DEM mesečno. Pri tem naj navedemo, da naprimer častniške organizacije v občinah ne prejmejo iz tega naslova niti tolarja, pa čeprav vsaj zaenkrat to državo brani v veliki večini rezervni sestav. Več denarja kot celotni organizaciji častnikov v Sloveniji namenjamo uveljavljanju pravice ugovora vesti vojaški obveznosti. Ta pravica vsekakor mora biti, le izvedli bi jo lahko mnogo preprosteje, predvsem pa ceneje. Podobne stvari je mogoče videti tudi v občinskem proračunu, kjer naprimer namenjajo več denarja čebelarjem, kozjerej-cem, zatiralcem parazitov. Čeprav gre za cenjene organizacije, menim, da gre za razlike. Zanimiva je tudi postavka, ki govori naprimer o izplačilu odškodnin po sodnih sklepih in podobno, kjer naj bi občina krila napake v tem primeni »strokovnih« delavcev. Nekatere postavke proračuna pri tem zavestno ne navajam. Prav gotovo ni namen častniške organizacije, da ocenjuje višino postavk v katerem koli proračunu, to je stvar drugih in tudi prav je tako. Prejeli smo pač znesek, za katerega pristopu menijo, da si ga zaslužimo. To sprejemamo kot dejstvo, vendar nekateri pozabljajo, daje dolžnost do obrambe države tudi njihova. JOŽEARKO V TUHINJSKI DOLINI KMALU NOVI TELEFONI - te dni so delavci Telekoma vezali priključke za vas BUČ na glavni kabel, ki pelje proti centrali v Lazah. PREGLEDNEJŠI ŽELEZNIŠKI PREHOD - potem koso očistili grmovje ob železniškem prehodu južno od kamniške železniške postaje, je postala vožnja prek njega nekoliko varnejša, čeprav občinski svetniki opozarjajo, daje treba najti trajnejšo rešitev zavarovanja tega zelo prometnega prehoda. KNJIGA IN LAJNA - ob dnevu slovenske knjige sta pred občinsko stavbo takole ponujala knjige založbe Harlekin po 999 SIT in še nekaj za povrh direktor založbe Primož Hieng in funkcionar kamniškega turističnega društva Dare Gjurin. Pomagal pa jima je lajnar iz Kranja. (fš) Pisma - mnenja - odmevi • Pisma - mnenja - odmevi • Pisma - mnenja - odmevi trosim, hvala, dober dan! Ko je ponedeljek in to zjutraj, smo ljudje zelo različno 'uzpoloženl. Nekateri spočiti, dobre volje in polni elana za nov delovni teden, večina pa utrujena, naveličana in jezna na ves svet, ker je spel ponedeljek. Sama sem zjutraj največkrat dobre volje, kakšen pa je dan v nadaljevanju, je zelo odvisno od razpoloženja ljudi, kijih srečujem. Najbolj pomembni so tisti, kijih srečam med Prvimi v dnevu. Prejšnji ponedeljek sem zbolela in morala sem k zdravniku. Zdravnica, dr. Martina Bemot, me ni razveselila s pozitivno informacijo o mojem zdravstvenem stanju, a že ju-lranji nasmeh mije dal upanje. Pa dobra volja sestre Irene, ki te sprejme v ordinacijo... in svet je lepši, pa čeprav ponedeljek v mojem primeru ni bil prav nič vzpodbuden. Pa je prišel naslednji ponedeljek, ko sem parkirala avto na parkirišču pri avtobusni postaji v Kamniku. Že malo bolj zdrava in zato tudi boljše volje sem izstopila iz avta. Pred njim me je čakal uslužbenec KAMBUS-a (v tem primeru bi bilo ustrezneje KAMBES-a). Kljub temu, da sem ga prav vljudno pozdravila in to dvakrat, ker sem mislila, da me pr-VW ni slišal, ml ni odzdravil. Ko sem mu plačala parkirnino, sem se mu zahvalila, on pa ni rekel ne prosim in ne hva- niti ne na svidenje. Groza! Tak človek ti pa res pokvari Ponedeljek! Na žalost pa tako ni bilo prvič. Malo lahko naredimo drug za drugega, a nasmeh, le-P" beseda in prijazen pozdrav sta del zdravih in dobrih odnosov med ljudmi Včasih se sprašujem, če sem res tako zoprna, vendar ti-Jft ki delamo z ljudmi, moramo biti z njimi tudi prijazni, ^em, da ni vedno lahko, vendar pa nasmeh prav nič ne sta-"e! Niso drugi krivi za naše težave (gospoda Se pozdravila nisem, pa meje že grdo gledal) in s prenašanjem na druge tudi ne bomo rešili Nič ne bo pomagalo, če otroke uči-Wf>, da je treba pozdraviti, se zahvaliti... če tega ne bomo Počeli sami. Za začetek in bodoče lepše dneve bo dovolj, če b° vsak HVALA dobil svoj PROSIM, če bo nasmeh popla-i(tn z nasmehom in če bo pozdrav našel svoj odzdravi NATAŠA HRIBAR Vratolomna vožnja z avtobusom Kam-bus-a Povsod okrog nas se je prebudila narava, ki nam lepša in bogati življenje. Zato smo se vzgojiteljice in otroci iz WZ ANTON MEDVED - enota ROŽLE odločili, da si del te lepote ogledamo v Arboretumu v Volčjem Potoku v času razstave. Tako smo se 25. aprila, dan pred uradnim odprtjem razstave, ob 8. uri dve skupini otrok z vzgojiteljicami in pomočnicama vzgojitejic z rednim avtobusom odpeljali proti našemu cilju. Prva vožnja je potekala povsem v redu in tudi v ARBORETUMU smo se imeli »super«. Že prej pa smo izvedeli, da se avtobus po redni poti skozi Volčji Potok vrača nekje okrog 10. ure in 30 minut. Ura je bila 10 in 40 minut, ko je z veliko hitrostjo pripeljal avtobus. Sprva voznik sploh ni hotel ustaviti. Šele ko smo začeli teči za njim in mu mahali, je sunkovito zavrl. Nejevoljno nas je spustil v avtobus. Vzgojiteljice še nismo uspele varno namestiti otrok po sedežilt, ko je voznik že sunkovito speljal. Na naše pritožbe voznik sploh ni reagiral. Vožnja sama je bila zgodba zase! Premetavalo nas je sem in tja in bolj kot vožnji z avtobusom je bilo vse skupaj podobno toboganu (nikoli ne veš, kam te bo na naslednjem ovinku odneslo)! KONČNO smo le prispeli v Kamnik. Ko sem voznika prosila, naj ob našem izstopu malce počaka, mije osorno odvrnil, da nima časa. Na moje prigovarjanje, da pač otroci od 3 do 7 let ne morejo kar poska-kati iz avtobusa, seje obrnil proč. Kljub vsemu smo se uspeli dokaj varno prebiti iz avtobusa. Zdi se mi, da vse preveč življenj ugasne na naših cestah in z vzgojo v otroštvu veliko vplivamo in pripomoremo h kasnejši kulturi ljudi - tudi v prometu! Otroci posnemajo in se učijo od odraslih in tega se vse premalo zavedamo! Voznik avtobusa z reg. št. IJ*KAM-896, ki nas je 25. 4. 1997 ob 10. uri in 40 minut dobesedno naložil na avtobus, se tega očitno ne zaveda. Pa bi se moral! VZGOJITELJICA: EDVARDA ČADEŽ IN SKUPINA »RIBICE« Počasi se daleč pride Prosim samo, naj nihče ne misli, da pri nas. V osmi številki KamiSkega občana z dne 23. 4. 1997 sem prebral, da je občinski svetnik gospod Franc OreSnik vprašal, kako jc z lastništvom zemljišč okrog hiš ali ohiSnic in ali je že sprejet zakon, po katerem bo mogoče tako zemljišče končno vrniti lastnikom. Oddelek za okolje in prostor Upravne enote Kamnik je odgovoril, da je lastninjenje navedenih stavbnih zemljišč delno omogočil zakon o denacionalizaciji tistim, katerim je bila zemlja nacionalizirana (zakon jih imenuje »upravičenci«). Če je na nacionaliziranem zemljišču zgrajeno hišo nekdo kupil, dobil kot darilo ali jo podedoval, se mu skladno s komentarjem 31. člena zakona o denacionalizaciji ne spremeni v lastništvo, ker ni »upravičenec«. V članku še piše, da je zaradi neurejenih predpisov (neusklajenih) z novo ustavo večina takih zemljišč, še. vedno v družbeni lastnini. Lepa reč, če v pravni državi po sedmih letih samostojnosti zakoni in predpisi še niso usklajeni z ustavo! Politične stranke in poslanski kandidati se pred volitvami napihujejo, da skoraj počijo, ko obljubljajo, kaj vse bodo v dobrobit volivcev in sploh državljanov koristnega storili, če pridejo na oblast. Potem pa jim je važno samo spreminjanje imen šol, ulic, odstranjevanje spomenikov, spreminjanje občinskih in državnih praznikov ter uvajanje novih, na primer 26. junij in 15. september. Na koncu članka piše, da bo lastninjenje takih zemljišč (tu sem zainteresiran tudi sam oziroma moja hčerka) uredil zakon, ki je bil Državnemu zboru predložen že leta 1993! V zvezi z nevračanjem stavbnih zemljišč tistim lastnikom hiš, ki po zakonu (31. člen ZDEN) niso »upravičenci«, sem se pismeno obrnil na 5 naslovov. Od povsod sem dobil odgovor, daje zaenkrat vse lepo prav in po zakonu in da bo sprejet zakon, ki bi vse lepo in pravično uredil. Iz Urada varuha človekovih pravic pa so mi še sporočili, da se za presojo ustavnosti zakona lahko obrnem na Ustavno sodišče, Beethovnova vi, 10, Ljubljana. Končno pa sem od nekdanjega predsednika Državnega zbora, gospoda Skoljča, dobil Jbtokopijo stališč in sklepov (24. a točka) 11. redne seje DZ z dne 17. 9. 1993. V teh stališčih in sklepih pise: »1. Državni zbor ob koncu prve obravnave sprejema pred- loženo besedilo predloga zakona o lastninjenju stavbnih zemljišč kot osnovo za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo. Predlagatelji naj v sodelovanju z Vlado Republike Slovenije pripravijo in predložijo predlog zakona o lastninjenju stavbnih zemljišč za drugo obravnavo za novembrsko sejo Državnega zbora. Pri tem naj upoštevajo stališča in mnenja Vlade Republike Slovenije, Komisije za spremljanje in nadzor lastninskega preoblikovanja družbene lastnine in Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve. 2. Sprejem zakona, ki bi urejal spremembo pravic uporabe, kot upravičenje na družbeni lastnini (uporaba, upravljanje in razpolaganje) v lastninsko pravico na stavbnem zemljišču, je nujen Se pred 7. 12. 1993, ko poteče prek lu-zivni rok iz zakona o denacionalizaciji za uveljavljanje dc-nacionalizacijsk ih zahtevkov. 3. Predlagatelji naj v sodelovanju z Vlado Republike Slovenije pri pripravi predloga zakona o lastninjenju stavbnih zemljišč za drugo obravnavo upoštevajo različne možne načine pridobitve pravice uporabe na stavbnih zemljiščih. Način vpisa v zeljiško knjigo naj zakon uredi na osnovi mnenj in konzultacij s strokovnjaki s tega področja in šele nato odloči, ali se vpis v zemljiško knjigo opravi na predlog subjekta ali po uradni dolžnosti« Nazadnje pa mije gospod Školjč dal Se na znanje, da je zadeva od 17. 9. 1993 mrtva, ker predlagatelji predloga zakona o lastninjenju stavbnih zemljišč za drugo obravnavo v DZ do l. 10. 1996. še niso nič predložili, pa zato ni bilo mogoče nič uvrstiti na dnevni red! Zdaj bodo v parlamentu spet odločali o spremembi zakona o denacionalizaciji Šlo se bo za zemljišča bogatašev grofov, veleposestnikov in Cerkve. O denacionalizaciji revnih ohišnic nisem še nikjer nič zasledil, zato sem našemu poslancu gospodu Maksu Lavrincu postavil sledeče vprašanje: Alije mogoče, da bi se ob spreminjanju zakona o denacionalizaciji spremenil tudi 31. člen in njegovo tolmačenje tako, da bi bile parcele - ohlšnlce vrnjene v lastništvo zakonitim potomcem, sorodnikom nacionaliziranem, to je, sedanjim lastnikom? MIHA KOZOLE 10 15. maja 1997 PLANINSTVO KamniSki QbČAN K Med planinci Seminar »Srečno v gore -II« V Radovljici je bil od 10. do 12. aprila lelos v okviru Zavodu za Šolstvo nadaljevalni seminar varnega vodenja v gore, namenjen vzgojnim delavcem. Udeležilo se ga je 33 vzgojiteljic in učiteljic iz cele Slovenije, od Idrije do Murske Sobote. Med njimi so bile tudi tri vzgojiteljice iz Kamnika: RENATA SEMPRIMOZNIK CVETKA TRŠI-NAR in MARIJA ŽEI.EZNIK Seminar so izvedli kadri Planinske zveze Slovenije - vodniki PZS iz Domžal in Kamnika oziroma člani GRS iz Kamnika: Mira Až-mari, Lili Jazbec, Milan Jazbec, Borut Peršolja, Bojan Pollak in pa Boris Mleku?, iz Bovca. Ta seminar je bil nadaljevanje prvega seminarja -lani je bil eden na Veliki planini in drugi v Radovljici, zato so bile temu prilagojene tudi teme. Izvedeni sta bili tudi dve turi. Prva je bila na Višcvnik po dveh smereh: za tiste s preveč poletno obutvijo po južni strani in za druge po severozahodni. Slednja je pomenila tudi svojevrstno doživetje, saj je bilo potrebno zaradi strmega zasneženega pobočja napeljati čez sto metrov vrvne ograje in se nato sa-movarovano vzpenjati ob njej. Druga tura je bila v Pokljuško sotesko in Pokljuško luknjo, kjer je bilo videti marsikaj zanimivega. S seminarjem, čeprav je bil zanje zelo naporen, so bile udeleženke zelo zadovoljne. Tako so namreč napisale v anonimni anketi na koncu. Tudi znanje, pridobljeno ali dopolnjeno na njem, jim bo lahko zelo koristilo v nadaljnjem delu z otroki, predvsem pa pri vodenju v gore, pa tudi pri svojih samostojnih obiskih hribov. Predvideva se še eno nadaljevanje, s katerim bi bilo to izobraževanje nekako zaokroženo. Vendar tudi takrat udeleženci še ne bodo čisto usposobljeni za povsem samostojno vodenje drugih v gore, ampak bodo morali zato imeti zahtevane izkušnje in tudi opraviti izpit, kakor je predvideno za vodnike PZS. Planinsko društvo Kamnik širi svojo dejavnost V zadnjih letih je planinsko društvo Kamnik močno povečalo svojo izletniško dejavnost. Tako že dolgo časa vsako leto organizira in izvede okoli 40 izletov, ki se jih vseh skupaj udeleži več sto ljudi. Veliko ljudi, ki hodi na te izlete, se je marsičesa že naučilo in počasi si je tudi zaželelo, da bi se podali tudi na bolj zahtevne ture. Zato so se vodniki v okviru vodniškega odseka zmenili, da bodo po želji organizirali tudi take ture. Vodstvo te aktivnosti je prevzel znani kamniški alpinist, gorski reševalec, himalajec, alpinistični inštruktor, vodnik PZS in gorski vodnik Marjan Kregar. Pri njem bodo lahko tisti, ki jih to zanima, dobili tudi vse dodatne in podrobne informacije. Zato se bo možno dogovoriti za posebne ture izven programa PD tudi za majhne skupine ali celo posameznike. Tudi take ture bodo vodili kvalificirani vodniki PZS oziroma gorski vodniki. Seveda pa bo to tudi nekaj stalo. Planinsko društvo namreč nima dovolj denarja, da bi pokrivalo vse stroške izletniške dejavnosti, posebej pa še take ne, ki je bolj zahtevna. Da bi pa nekdo bil odgovoren za druge, jih vodil, organiziral, uporabljal za to svojo opremo in vse to moral še plačati iz. svojega lastnega žepa, pa danes ne samo da ni mogoče več zahtevati, ampak je tudi povsem skregano s sedanjim duhom časa. Nekaj zahtevnih tur, ki bi jih po želji lahko izvedli, je v Kamniških Alpah: čez Šraj peske na Koroši-co, skozi Uženjake na Lučko Brano, čez Repov kot na Planjavo, čez Zmavčarje na Rinke, čez Gamsov skret na Skuto, čez Kalca na Kalš-ko goro ali Kalški Greben, čez Ko-vačnico na Mokrico, prečenje Mrzle gore in še marsikaj zanimivega bi se našlo. Tisti, ki jih take reči zanimajo, naj pridejo na tečaj za varnejšo hojo v hribe, vsaj toliko, da povedo svoje želje ali pa se povežejo kar z Marjanom Kregarjem. Izpopolnjevanje vodnikov PZS na Starem gradu Tudi pri vodenju v hribih prihaja do novih spoznanj in napredka, ki prispeva k bolj kvalitetnemu delu vodnikov in s tem še večji varnosti in boljšemu počutju vodenih. Da bi bili vodniki s temi novostmi ustrezno seznanjeni, je že s pravili določeno, da se mora vsak vodnik, ki želi biti registriran in s tem tudi imeti licenco za vodenje, naj- SIL EST posredovanje in prodaja nepremičnin, Ljubljanska 45, Kamnik (poslovna stavba STOL) tel.: 813-397, faks: 811-979 Prodajamo: 1. V Mengšu garsonjero v izmeri 28 m2, s centralnim ogrevanjem, v pritličju in s kletnim prostorom -cca. 1.700 DEM za m2; 2. V Špitaliču - Tuhinjska dolina - 20 km od Kamnika ter cca 7 km od bodoče nove avtoceste: - starejšo stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem in cca 1500 m2 zemljišča - okvirna cena 30.000 DEM; - zazidljivo parcelo v izmeri cca 600 m2 - okvirna cena 13.500 DEM . 3. Skladiščne in poslovne prostore v Kamniku, nekaj jih oddamo tudi v najem. 5. Več počitniških objektov v Sloveniji in hrvaškem Primorju. Vse dodatne informacije dobite po tel. 061/813-397 ali 061/814-493, vsak dan od 8. do 12. ure. Ogled je možen po predhodnem telefonskem dogovoru. KAMNIK ŠUTNA 72 tel.: 813-896 - EKSPRESNA IZDELAVA FOTOGRAFIJ - FOTOGRAFIRANJE POROK, ROJSTNIH DNI, ZA DOKUMENTE, KATALOGE, PROSPEKTE - FOTOAPARATI IN VES FOTOMATERIAL Odprto non-stop od 830 do 19. ure, ob sobotah od 830 do 12. ure. manj vsaka tri leta udeležiti izpopolnjevanja. Tudi drugod po svetu je tako. Običajno so taka izpopolnjevanja v planinskih postojankah. Ko je letos meddruštveni odbor planinskih društev Ljubljana izbiral primerno lokacijo, je sprva nameraval prirediti to izpopolnjevanje drugod, vendar je bila tam planinska postojanka zaprta. Na kamniško pripombo pa so se spomnili, da je bila na Starem gradu včasih tudi planinska postojanka, ki pravzaprav še vedno živi, čeprav v drugačni obliki - kot urejeno gostišče. Njena lokacija in urejenost pa sta za take zadeve skorajda idealni: lahek dostop, poseben prostor, ki je dovolj velik in povsem ločen od gostinskega in v najbližji okolici dovolj primernih vadbenih mest za prikaz in vaje iz hoje in plezanja. Zraven pa še razumevajoče osebje gostišča, ki se po vseh svojih najboljših močeh trudi, da akcija uspe. Na tokratnem izpopolnjevanju, ki je bilo v soboto, 19. aprila, od osmih zjutraj do šestih zvečer, so v skladu s predpisanim programom obdelali naslednje teme: tehnika vodenja (plezalni pasovi, navezovanje, uporaba samovarovalnega kompleta), psihološka priprava ture, prehrana in vreme v gorah. Na izpopolnjevanju so kot inštruktorji izvajali prikaz tehničnega dela predvsem člani kamniškega PD, vsi vodniki PZS oziroma gorski vodniki: Janez. Ažman, Primož Brišnik, Darja Jenko, Lojze Jerman, Frane Kemperle in Bojan Pollak, poleg njih pa še vodnik PZS in gorski vodnik Silvo Jošt iz Žalca in Marinka Koželj iz Ljubljane, vodnica PZS in predsednica OPLV. ki je bila tudi glavna organizatorka tega izpopolnjevanja. Izpopolnjevanja se je udeležilo 44 vodnikov PZS, članov planinskih društev skoraj iz cele Slovenije: Domžale, Gornja Radgona, Kamnik, Litija, Mengeš, Nova Gorica, Novo mesto, PTT Ljubljana in Kranj, Radovljica, Saturnus in Vrhnika. Med njimi je bil tudi Janko Kralj iz PD Radovljica, ki je bil s svojimi 70 leti tudi najstarejši udeleženec izpopolnjevanja. Udeleženci so bili zadovoljni tako s samim izpopolnjevanjem kakor tudi z lokacijo in sprejemom v gostišču. Marsikdo je bil namreč tudi prvič na tej izredni razgledni točki in je bil prav prijetno presenečen tako nad samim gostiščem kakor tudi nad njegovim razglednim položajem in možnostmi za delo. BOJČ Planinski izlet na Kranjsko reber Na Črnivcu (902 m), kjer je bilo zborno mesto za planinski izlet na 1.435 m visoki vrli Kranjske rebri (s štajerske strani imenovan Kasni vrh, po znanem slovenskem geografu Antonu Meliku tudi Kačji vrh), se je v soboto, 19. aprila, zbralo več kot štirideset članov in simpatizerjev Slovenskega gorniškega kluba dr. Henrik Turna in Gorniškega kluba Savinjska dolina (trije člani). Razveselili smo se srečanja, veselju pa je dajalo prispevek tudi sončno in jasno jutro ter pisana druščina: od rosno mladih do izkušenih s sedmim in osmim križem. Imeli smo srečo z vremenom v letos izjemno muhastem aprilu, ko zmrzal in pogosto sneženje neusmiljeno uničujeta poživljajočo naravo rastlin in cvetja, človeku pa preprečujeta prenekatere načrte. Naslednji dan jx> našem vzponu na Kranjsko reber je namreč zapadlo toliko snega, da je bila cesta, ki pelje čez preval Črnivec, kar nekaj ur zaprta za ves promet. V pričakovanju novih vtisov se je druščina napotila v breg proti cilju najprej skozi prijeten smrekov gozd; segal je do vrha roba Kranjske rebri, nato pomešan z bukvijo, med temi sta ob poti dve izjemno stari, debeli in razvejani bukvi, naravni znamenitosti! Po dobri uri vzpona po gozdu smo prišli na bolj ali manj travnati svet planine, ki so ga divji prašiči pri iskanju hrane ponekod presenetljivo močno razrili in preorali. Ob prihodu na vrh se nam je odprl nepozaben pogled na okoliške hribe in gorovje: osrednji del Kamniško-Sa- vinjskih Alp, Raduho, Golte, Menino planino..., in v doline, iz katerih se vrbovje mogočno dviguje. Še na eno stvar smo bili pozorni: na kameninsko sestavo Kranjske rebri; s kristulinskimi skrilavci sega namreč prav do Velikega Rogatca (1.557 m), kar je v sicer enotno apneniških Kamniško-Savinjskih Alpah velika posebnost. In prav v to, temnejšo kamninsko sestavo, ki v stiku z zunanjimi vplivi (dež, veter, temperaturne spremembe...) rada prepereva, so s hudourniško močjo zarezale reke Dreta, Črna in iMčnica ter ustvarile globoka dolinska podolja na vzhodu, jugu in zahodu. Ker je kamenina vododržna, zato ob markirani planinski poti s Črnivca na Kranjsko reber ne manjka (tudi v sušnem času) osvežilne vode. Po približno enotirnem postanku na vrhu Kranjske rebri smo se. spustili proti nekoliko nižje stoječemu pastirskemu stanu, kjer so nekateri udeleženci zapeli nekaj narodnih pesmi: zadnjo pesem pa sta iz lastnega nagiba zapela najmlajša: nekaj let stari deček in deklica (brat in sestrica), kar nas je spravilo še v posebno dobro voljo. Na Črnivec, kjer smo pustili svoje jeklene konjičke, smo se srečno vrnili; po krajšem počitku in po prisrčnem pozdravu pa smo nadaljevali pot vsak proti svojemu domu: v Kamnik, Komendo, Ljubljano, Grosuplje, Kranj, Zagorje ob Savi, Trbovlje, Izlake, Novo Gorico, Dovje, Sežano in Šentjur pri Celju. Dr. MARKO ŽEROVNIK Zahtevna tura na Kofce in Veliki vrh Med zahtevne ture, ki so v programu Planinskega društva, pa se uvršča tura na Kofce in Veliki vrh v Karavanški Košut-ni. Med člani društva je bil velik interes za to že dvakrat odloženo turo. Z avtobusom smo se v soboto, 3. maja, pripeljali v Dolino, nekaj kilometrov naprej od Tržiča. Steza navzgor proti Kof-eam, 1487 m visoko, se strmo dviga. Vsi smo se pošteno pre-potili. K temu je pridodalo svoje tudi sonce. Do te planinske točke smo rabili približno 2 uri kar naporne hoje. Hitra in prijazna postrežba osebja planinske postojanke nas je prepričala, da tu bivajo pravi planinci. Tu se ni primerilo tisto, na kar smo kamniški planinci naleteli pred letom dni ne daleč od tod. Dobra polovica od 57 udeležencev se nas je podala naprej končnemu cilju nasproti. Veliki vrh je bil pokrit s kar debelo plastjo snega. Strma vijugasta steza, včasih nekoliko položnej-ša, na nekaterih mestih pokrita 31. maja na 7. rokovnjaški pohod Organizacijski odbor pripravlja 31. maja že 7. rokovnjaški pohod. Vsakoletna udeležba na tem zelo zahtevnem pohodu je množična, zahteva pa dobro fizično in kondicijsko pripravljenost. Začetek pohoda bo ob 20.30 pri gostišču Konšck na Trojanah. Od tukaj bodo pohodniki krenili proti planini Lipovec, se zatem spustil do Motnika in pot nadaljevali na Zg. Motnik in na Slo-pe. Po počitku bodo pohodniki krenili navzgor proti Menini planini in imeli daljši počitek na Bibi planini in nato še pri planinskem domu na Smrekovcu. Pohodniki bodo dobili okrepčilo, zatem pa bodo nadaljevali nočno turo. 1. junija v jutranjih urah bodo prispeli na cilj, ki bo tokrat pri vikendih nad Tomanovo domačijo oziroma pri lovski koči. Tja bodo prispeli okrog 8. ure zjutraj po 12- do 13-urni hoji. Na cilju bodo pohodniki prejeli potrdila, okrepčilo in uredili vse v zvezi s pohodom. Po nekoliko daljšem počitku bodo odšli na Črnivec (15 minut), od kjer se bodo z avtobusom lahko odpeljali do Kamni- ka. Avtobus bo odpeljal ob 10. in 11. uri, v nedeljo, 1. junija. Vsi, ki bodo želeli sodelovati na pohodu, naj se prijavijo na PD Kamnik vsaj od 25. maja, da bi lahko organizirali avtobusni prevoz do Trojan. Za delno kritje stroškov pohoda je organizator določil prispevek 600 SIT, ki so ga pohodniki dolžni vplačati ob prijavi pohoda v prostorih gostišča na Trojanah. V to ceno je vključena prehrana, zavarovanje in vse aktivnosti, ki pohod povezujejo. V ceni je vključen tudi prevoz od Črnivca do Kamnika. Organizacijski odbor priporoča vsem, ki se bodo udeležili pohoda, da si zagotovijo primerno opremo (tudi svetilke) in drugo, da ne bi prišlo do težav. S seboj naj pohodniki prinesejo veliko dobrega razpoloženja. Za varnost pohodnikov, za prehrano, vodenje pohoda, za informiranje, bo organizacijski odbor angažiral ustrezne dejavnike, tako da bo hoja zanesljiva, varna in uspešna. STANE SIMŠIČ I.G.E. Nepremičnine LJubljana, Pisarna Usnjarska 8, Kamnik Zbiramo ponudbe za odprodajo nepremičnin v Kamniku, staro mestno Jedro (Utok): - starejša hiša z delavnicami - skladišča od 50 do 1500 m2 in dvoriščem v izmeri 286 m2 - 2 stavbni zemljišči - parkirišče 200 m2 - pisarniški prostori od 30 do 400 m2 Informacije po tel.: 831-922, 23 aH 0609-623-121. s snegom, je bila za ta čas kar naporna, upoštevajoč, da še nismo imeli dovolj telesne kondicije. Večina je rabila do vrha, 2088 m visoko, še skoraj 2 uri hoje. Med pohodniki sta bila tudi Anže in Manja, ki sta prišla na vrh med prvimi. Sončno vreme in čisto ozračje je omogočalo čudovit razgled. Prav pred nami se je bohotil vrh Triglava in z njimi bližnji vrhovi Julijcev, se je napotila proti Kladivu, je kmalu prišla za nami. Svoj prvotni načrt je spremenila zaradi obilice snega in precej zahtevne poti. Zanimivo je, da smo po spustu z Velikega vrha nad Kofca-mi že srečali modrasa, ki se je grel na soncu. Pred nami se je pravočasno umaknil v svoje domovanje. Na prijetnem toplem soncu Vrnitev planincev z Velikega vrha vrh Storžiča je bil že precej brez snega. Avstrijski vrhovi so izgledali kot na fotografiji. Razgled je odtehtal napor, ki smo ga porabili, da smo prispeli na vrh gore. Del skupine se je usmeril po grebenu proti Kladivu, drugi pi je bil namenjen članom z nižjimi pasovi, drugi pa tekmovalcem ter višjim pasovom. Na teh treningih smo delali borbene tehnike in same borbe Poleg treningov smo si ogledali Se filme o karateju ter posnetke tekmovanj, na katerih so sodelovali naSi tekmovalci in ugotavljali napake, ki smo jih potem poskušali popraviti pri vadbi. Poleg treningov smo si popestrili življenje z druženjem tako, da smo si organizirali zabavne igre, karaoke ter tekmovanja v namiznem hokeju. Dva večera pa smo tudi zaplesali. Po petih dneh smo se vrnili domov utrujeni, vendar zadovoljni, saj smo veliko postorili in upamo, da se nam bo naš trud tudi obrestoval na tekmovanjih, ki nas še čakajo. VLADO STANIČ Karatehti iz Virtusa Enajstmetrovke ZMAGA Nogometaši Kamnika so v 3. krogu 1. lige MNZ Ljubljana prvič zmagali. Z 1:0 so premagali moštvo NK Radomlje. Gostje, ki jih vodi kamniški trener, vedno elegantni Mičo Mandič, se niso mogli resneje upirati Kamničanom, ki so, zlasti zaradi dobrih menjav v obrambi, prikazali uspešno igro. Trener Vavpetič je dokazal, da lahko sestavi dobro ekipo tudi brez tistih, ki po lastni sodbi menijo, da so nezamenljivi. JANKO POLJANŠEK Veteran kamniških nogometašev je na tekmi proti Radomljam na svoja ramena prevzel tudi breme soigralcev in prikazal sijajno igro. Zlasti je ugajala njegova brazilska parabola iz 26. minute tekme. Žil je bilo to breme zanj preveliko, zato so ga morali še med tekmo, zelo izčrpanega. odpeljati na zdravniško kontrolo v Klinični center. Vse se je izteklo srečno. Jankova pripadnost ekipi pa je bila dokazana že večkrat. VERONIKA Gospod Cveto Mlakar, šef Kavarne Veronika, si je z lepo potezo pridobil naklonjenost najmlajše ekipe NK Kamnik. Po vsaki tekmi jih pogosti z dobrotami Kamničanoni znanega lokala. Nesebična pozornost do športno dejavne mladine. TURNIR NIKE Svetovno znani proizvajalec športne opreme NIKE vsako leto na površini celotnega zemeljskega globus;! prireja tisočere regijske turnirje mladih selekcij v nogometu. Eden od teh je bil 13. aprila v Kamniku. Pod pokroviteljstvom organizatorjev Jakopiča, Oblaka in Katanca je domača ekipa v družbi ljubljanske Svobode, Slovana in Jezice zasedla tretje mesto. Precej mlajša ekipa glede na nasprotnike je od številnih strokovnjakov prejela izraze priznanja. Trener Gavranovič je zadovoljen, kljub temu, da jim je izpod nog spolzel londonski finale. OBVESTILO ZA PODJETJA IN OBRTNIKE!!! Zaradi povpraševanja dijakov in študentov po počitniškem delu obveščamo vsa podjetja in obrtnike ter druge organizacije, da nam čimprej sporočijo svoje potrebe po delovni sili za poletne mesece. S tem nam boste omogočili hitro napotitev dijakov in študentov na prosta delovna mesta, hkrati pa vam bomo lahko ponudili širši izbor iskalcev zaposlitve. Iz naše baze iskalcev dela lahko k vam napotimo željene profile z zahtevanimi znanji in poskrbimo za vse formalnosti glede začasne zaposlitve za dijake in študente. Študentski servis je odprt: vsak delavnik od 8. do 16. ure, ob sredah do 17. ure, ob petkih do 15. ure, pa tudi ob sobotah od 9. do 12. ure. Študentski servis Kamnik, Glavni trg 23, pri občini, tel.: 817-058. 12 15. maja 1997 KRONIKA - ZANIMIVOSTI Kamniški ObČAM Zgodilo se je v aprilu Izginjajo nabožne slike in kipci 1. 4. Na Šutni delala škodo. Ob enajsti uri ponoči so občani sporočili na PP, da po Šutni razbijajo neznanci. Policisti so odšli na kraj dogajanja ter pri begu prijeli dva mlajša fanta, ki sta se jim poskušala tudi upreti. Ugotovljeno je bilo, da sta ha objektih v Šutni, last Krajevne skupnosti, povzročila škodo za 400.000 tolarjev. Zoper storilca sledi kazenska ovadba na tožilstvo. 4.4. Nevarna najdba. Tega dne so našli ročno bombo, ki je izvirala še iz druge svetovne vojne. Bombo so prevzeli pirotehniki, ki so tudi poskrbeli za njeno uničenje. 5. 4. Zasežen moped. Policisti so med kontrolo prometa v večernih urah ustavili večkratnega kršitelja, ki se je vozil s kolesom z motorjem. Da bi mu preprečili nadaljnjo vožnjo, so mu vozilo zasegli do odločbe sodnika za prekrške oz. za dobo do šest mesecev. 6. 4. Dogodivščina z avtobusom. V Nevljah se je zgodila prometna nesreča, v kateri se je neznani voznik z avtobusom zaletel v stanovanjsko hišo. Kasneje se je izkazalo, da so mlajši občani izpred avtobusne postaje ukradli avtobus ter se z njim malo popeljali naokoli. Poleg voznika so odkrili tudi »sprevodnika« in »potnike«. 8. 4. Uprizorili teater. V lokalu v Komendi je v večernih urah kršil javni red in mir vinjeni občan iz Mengša. Med postopkom s policisti pa se je pričel metati po tleh in vzklikal, da ima »pravico«. Policisti bodo zoper njega podali predlog sodniku za prekrške, prav tako pa tudi zoper natakarico, ki je postregla vinjeni osebi. 9. 4. Prometna nesreča s smrtnim izidom. V Šmarci se je pripetila huda prometna nesreča, v kateri sta voznica in sopotnica umrli, sopotnik pa je dobil hude telesne poškodbe. Voznica je vozila zastavo 750 iz smeri Domžal proti Kamniku, povzročitelj pa s tovornim vozilom v obratni smeri. Zuadi premajhne varnostne razdalje je trčil v pred seboj vozeči kombi. Ob trčenju je tovorno vozilo zaneslo v levo, zaradi česar je prišlo do trčenja še z nasproti vozečo zastavo 750, ki pa je bila usodna za potnike. 9. 4. Poškodoval vozilo. Občan iz Kamniške Bistrice je sporočil na PP. da mu je nek voznik avtomobila bu-gy poškodoval vozilo. Policisti so nato v Kamniku izsledili voznika omenjenega bugvja. Izkazalo se jc, da je vozil pod vplivom alkohola. Pri postopku se je še upiral, zaradi česar so ga pridržali na Povšetovi 5 v Ljubljani. 10. 4. Jelen na cesti. V semafori-žiranem križišču v Šmarci se je pripetila prometna nesreča, ko jc pred neko vozilo skočil jelen. Pri tem jc nastalo za 80.000 SIT škode na avtomobilu. 11.4. Prometna nesreča v Vrhpo-Iju. Po osmi uri zvečer se je pripetila prometna nesreča, po kateri je povzročitelj navkljub poškodbam peš pobegnil neznano kam. Kasneje so ga izsledili in prijeli pri potoku Nevljica. Po postopku so ga odpeljali v Klinični center, vendar je tudi od tam pobegnil, še preden naj bi mu zdravnik nudil pomoč. 12.4. Pod vplivom mamil. Proti deseti uri zvečer je bila v Zdravstveni dom prepeljana oseba, ki je vzela preveliko dozo mamil. Policisti so po poizvedbah ugotovili storilca, ki je omenjeni osebi posredoval mamila, m bpdo zoper njega podali kazensko ovadbo na pristojno tožilstvo. 16. 4. Privlačni yugo. Zc drugič v tem letu je neznani storilec odpeljal isti osebni avtomobil znamke yugo, v katerem je lastnica pustila ključe za zagon motorja. Vozilo so našli naslednji dan. Lastnica naj se ravna bolj samozaščitno! 20. 4. Vozil vinjen. V Novem trgu je prišlo do manjše prometne nesreče, v kateri je starejši voznik zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo trčil v ograjo. V postopku se je izkazalo, da je voznik pod vplivom alkohola (1,69 promila), vendar je kljub prepovedi poskušal nadaljevati z vožnjo. Pridržali so ga do streznitve na domžalski PP. Sledi še predlog sodniku za prekrške. 20./21. 4. Vlomi v avtomobile. V nočnih urah so neznanci vlomili v enajst osebnih avtomobilov in to na območju Zikove in Klavčičeve ulice. Iz vozil so predvsem odmontirali av- Izginjojo nabožne slike in kipci Na območju občine Kamnik je. v zadnjem času prišlo do večjega Števila kraj nabožnih predmetov, zlasti kipcev iz kapelic oz. cerkva, kar je po vsej verjetnosti tudi posledica njihove sla- KdJ&ovosfi v podjetništvu (VI«) V 6., praznični številki Občana smo zapisali trditev dr. Jurana, da v 75% procesi vplivajo na kakovost izdelka, v ostalih % ljudje. Da je temu verjeti, bomo posredno poskušali dokazati s pregledom standardov za kakovost kot osnovo za postavitev procesa zagotavljanja kakovosti v temi: STANDARDI Po letu 1987 so v svetu zaceli standardi sistema kakovosti ISO 9000 postajati splošno priznani in so označeni kot prelomnica v pristopu zagotavljanja kakovosti. Osnovni namen standardov, olajšati mednarodno menjavo blaga in uslug, lahko dosežete z že po letu 1992 pri nas sprejetimi identičnimi standardi. Slovenske standarde s področja zagotavljanja kakovosti je pripravil in sprejel tehnični odbor Zagotavljanje kakovosti (USM/TC OAS). Navajamo osnovne. SLS ISO 8402: 1993 Kakovost - Slovar (identičen ISO 8402:1986) SLS ISO 9000:1992 Standardi za vodenje in zagotavljanje kako- vosti - smernice za izbiro in uporabo (identičen ISO 9000:1987) SLS ISO 9001:1992 Sistemi kakovosti - Model zagotavljanja kakovosti v načrtovanju/razvoju, proizvodnji, gradnji in servisiranju (identičen ISO 9001:1987) SLS ISO 9002 :1992 Sistemi kakovosti - Model zagotavljanja kakovosti v proizvodnji in vgradnji (identičen ISO 9002:1987) SLS ISO 9003:1992 Sistemi kakovosti - Model zagotavljanja kakovosti v končni kontroli in preizkušanju (identičen ISO 9003:1987) SLS ISO 9004:1992 Vodenje kakovosti in elementi sistema kakovosti - Smernice (identičen ISO 9004:1987) Iz pregleda standardov lahko ugotovimo, da so sistemi kakovosti razvrščeni v tri modele. Glede na tehnične in funkcionalne zahteve, ki so posredovane za izdelek, je treba ob ustrezni izbiri modela upoštevati še naslednje dejavnike: • kompleksnost procesa razvoja/ konstruiranja izdelka, ko sc morajo Naziv elementa sistema Model sistema kakovosti ISO 9001 ISO 9002 ISO 9003 Odgovornost vodstva 4.1 • 4.1 i 4.1 O Sistem kakovosti 4.2 # 4.2 • 4.2 i Pregled pogodbe 4.3 • 4.3 • - Obvladovanje razvoja 4.4 • - Nadzor nad dokumenti 4.5 # 4.4 • 4.3 i Nabava 4.6 # 4.5 • - Izdelki, dobljeni od kupca 4.7 # 4.6 • - Razpoznavanje in sledljivost izd. 4.8 0 4.7 • 4.4 |) Obvladovanje procesa 4.9 O 4.8 • - Pregledi in preizkusi 4.19 O 4.9 • 4.5 4 Merilna in peizkusna oprema 4.11 # 4.10 • 4.6 4 Stanje pregleda in preizkusa 4.12 • 4.11 • 4.7 4 Nadzor nad neskladnimi izdelki 4.13 # 4.12 • 4.8 | Popravni ukrepi 4.14 4) 4.13 • - Ravnanje, skladiščenje, pakiranje 4.15 # 4.14 • 4.9 4) Zapisi o kakovosti 4.16 # 4.15 • 4.10 4 Notranje presoje kakovosti 4.17 O 4.16 i - Izobraževanje in usposabljanje 4.18 • 4.17 i 4.11 O Servisiranje 419 • - - Statistične metode 4.20 <§ 4.18 • 4.12 4 Legenda: 0 polne zahteve:! manjše zahteve;0 najmanjše zahteve;-ni zahtev karakteristike izdelka šele določiti ali potrditi, • potreben obseg del za razvoj/konstruiranje glede na znane izvedbe in pridobljene izkušnje, • zahtevnost proizvodnega procesa, • vpliv posameznih karakteristik na funkcionalnost izdelka, • zahtevana varnost in zanesljivost obratovanja, • ekonomičnost. Model sistema kakovosti po ISO 9001 sc uporablja, ko so zahteve za izdelek ali storitev določene, vendar mora dobavitelj sam opredeliti podatke za nadaljnje delo in prevzeti vso odgovornost od razvoja do servisiranja izdelka. Dobavitelj mora torej dokazati svojo sposobnost, da izdelek razvije in dobavi. Model sistema kakovosti po ISO 9002 se uporablja, ko so osnutki in specifikacije za izdelke, procese ali druge dejavnosti obdelani in predloženi dobavitelju. Od dobavitelja se zahtevajo le dokazila o zagotavljanju kakovosti pri izdelavi, pregledih in montaži izdelka. Dobavitelj mora torej dokazati svojo sposobnost, da obvlada proizvodni proces, tako da bo izdelek skladen s predpisanimi zahtevami. Model sistema kakovosti po ISO 9003 se uporablja, ko so razvoj/konstruiranje, izdelava in uporaba izdelka ter informacijski tokovi že dobro utečeni in se od dobavitelja zahteva le dokazilo o zagotovljeni kakovosti pri končnih pregledih in preizkusih izdelka. Dobavitelj mora torej dokazati skladnost izdelka s predpisanimi zahtevami na osnovi končnih pregledov in preizkusov. V naslednji, četrti temi bomo govorili o dokumentaciji, s katero kakovost dokumentiramo. Pred objavljanjem II. DELA, v katerem bo govor o POSLOVNIKU KAKOVOSTI, napovedujemo za TOREK, 20. 5. 1997, seminar v organizaciji PlC-a z naslovom: PRISTOP K OBLIKOVANJU SISTEMA ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI. Informacije in prijave na PIC, tel.: 831-266, 817-443, fax.: 831-176, ali VAREKA Komenda, Inženiring za varstvo pri delu, požarno varnost, ekologijo in kakovost, JENKO Igor, s. p.. POTOK PRI KOMENDI 3B. tel.-fax.: 841-479. ing. IGOR JENKO toradije. Policisti storilce še iščejo. 30. 4. Vozilo padlo v globino. Pod Kranjskim rakom se je ob pol enajsti uri zvečer pripetila prometna nesreča zaradi vožnje preblizu desnega roba. Pri tem je vozilo zdrsnilo približno 50 metrov v prepad. Voznik in sopotnik sta bila telesno poškodovana, zato so ju odpeljali v Klinični center. Zoper neprevidnega voznika sledi predlog sodniku za prekrške Prometna nesreča z lahko telesno poškodbo in pobegom Dne 4. 5. med 16. in 16.30 se je na lokalni cesti Kamnik;Stari grad, približno 200 m naprej od vodnega zbiralnika, zgodila prometna nesreča, v kateri je povzročitelj s kraja pobegnil in ni nudil pomoči drugemu udeležencu v nesreči, ki je bil poškodovan. Pri slednjem je šlo za voznika kolesa z motorjem, ki je vozil po klancu navzdol iz smeri Starega gradu proti Novemu trgu. V ostrem levem ovinku mu je nasproti pripeljal neznani voznik starosti 20-25 let, kostanjevih las, ki je vozil osebni avtomobil znamke zastava 101 temne barve (po vsej verjetnosti črne, lahko pa tudi lemnorjave ali te-mnordeče barve), v vozilu pa je bil še sopotnik. Voznik omenjenega vozila jc mopedista zadel s sprednjim levim kolesom in ga zbil po vozišču. Po nesreči je voznik avtomobila odpeljal dalje, ne da bi nudil pomoč ponesrečenemu mopedistu. Za neznanim voznikom zastave 101 je vozil še nek drug neznani voznik osebnega avtomobila neznane znamke in bele barve, ki je nesrečo videl, voznika pred seboj opozarjal s (lupanjem in nato prav tako odpeljal dalje. S tem v zvezi PP Kamnik poziva omenjena voznika zastave 101 in vozila bele barve, naj se zglasita na policijski postaji zaradi razjasnitve vzroka prometne nesreče oz. ugotovitve povzročitelja. (piki) Kronika V aprilu so umrli: ANŽIČ Marija, upokojenka iz Kamnika, Pelruškova pot 3, stara 84 let PRAPROTNIK Angela, upokojenka iz Žleb št. 61, stara 92 let EĆIMOV1Ć Marija, druž. upokojenka iz Ljubljane, Litostrojska cesta 24, stara 81 let BERLEC Ana, druž. upokojenka iz Lok v Tuhinju št. 5, stara 83 let KVAS Albin, upokojenec z Vrhpolja pri Kamniku 79, star 69 let PIRŠ Frančišek, km. upokojenec iz Cirkus v Tuhinju št. 8, star 82 let GAMS Marija, upokojenka iz Ljubljane, Celovška 103, stara 93 let ŠTUPAR Vlasta, upokojenka iz Kamnika, Groharjeva 12, stara 71 let \ OGRIN Jožefa, upokojenka iz Spodnjih Stranj 5/A, stara 68 let KOSIRNIK Frančiška, upokojenka iz Stolnika 13, stara 82 let PODBREŽNIK Feliks, upokojenec iz Kamnika, Ul. Matije Blejca 4, star Ti let RUGEU Marija, upokojenka iz Kamnika, Šutna 3, stara 75 let GALJOT Ida Jožefa, upokojenka iz Kamnika, Ljubljanska c. 5, stara 59 let POLIANŠEK Ljubica, upokojenka iz Mekinj, Molkova pot 8, stara 66 let DOLINŠEK Franc, upokojenec s Krivčevega 3. star 65 let SUHOVERŠNIK Mihael, upokojenec iz Šmiklavža 9, star 88 let KOŠIR Frančišek, upokojenec iz Kamnika, Vegova ul.'6, star 92 let PREŠEREN Marija, upokojenka iz Zduše 18, stara 75 let ŠTIMAC Ivan, upokojenec iz Most 35, star 73 let KOSEM Štefanija, upokojenka iz. Ljubljane, Herbersteinova 21, stara 60 let BURJA Marija, druž. upokojenka iz Soteske 24. stara 85 let V aprilu so se poročili: - TANŠEK Danilo, avtomehanik iz. Kamnika, in KRAU Tatjanca, usnjarski tehnik iz Kamnika - SITAR Marko, vodja prodaje iz Kamnika, in WEITH Tanja, komercialni tehnik iz Kamnika - VODLAN Martin, tehnolog iz Podgorja, in HLASTEC Martina, referent iz Črne pri Kamniku - FABINC Rosan, sistemski programer iz Ljubljane, in ŽERJAV Saša, svetovalka iz Ljubljane - POTOČNIK Mirko, strelec v Kalcitu iz Stahovice, in POTOČNIK Marija, referent prodaje iz Stolnika Biseroporočenca KOTNIK Franc in Marija, roj. Urbane, iz Kamnika, Tunjiška cesta št. 8 Škropiti moramo z naravnimi sredstvi in ne s strupi! »Neumnost je posebna človekova pravica, v naravi neumnosti ni!« Vprašam vas: »Ali poznate, katero žival, ki namenoma zastruplja samo sebe?« Take živali ni! Mi, ljudje, pa to počnemo pri vsej zavesti in »globoki pameti«. Rastline škropimo s pesticidi. To so zelo hudi strupi za vsa živa bitja na Zemlji. Te zastrupljene rastline nato uživamo. Vsak dan! Potem pa stokamo: »Joj, koliko ljudi umre za rakom! Čedalje več! Pa za infarktom! Ta ima sladkorno bolezen, oni je bolan na želodcu, pa na ledvicah, jetrih...« Vzrok vseh teh bolezni pa so v veliki meri prav strupi, kijih pojemo s hrano. Mnogi se izgovarjajo takole: »Pa saj ta škropiva niso tako nevarna.« To je jalova tolažba! Še bolj so nevarna, kot sedaj ugotavljamo, saj vseh slabih posledic še niti ne poznamo. Dokazano pa je, da povzročajo genetske okvare in bodo posledice občutili Se naši potomci. Bodo naši otroci in vnuki še lahko imeli otroke? Vprašala sem nekoga, kije ravno škropil drevje, če bi tisti strup dal na mizo, da bi ga lahko po žlički jedli njegovi vnuki. Debelo meje pogledal! Bi vi dali svojim otrokom, ženam, možem, sestram, bratom, vnukom ta strup za mizo? Ja, lepo zapakiranega v lepi, čisti, nečrvivi hruški, jabolku, slivi itd. ga pa date. Vse pride nazaj na mizo, tega se ne zavedamo, zato veselo škropimo naprej. Skrajni čas je torej, da se preusmerimo in začnemo uporabljati naravna škropiva, ki niso tako močna kot in- sekticidi, fungicidi in herbicidi, so pa dobra, koristna, niso škodljiva in so zastonj. Kopriva Na prvo mesto bom postavila koprivo. Kopriva je koristna, ker rastlino krepi, ji daje hranilne snovi, obenem pa jo zaščitimo pred hudim vdorom listnih uši in drugih insektov. Deluje torej preventivno, zato moramo škropiti, predno se insekti pojavijo. Odvrača tudi koloradskega hrošča, zato je dobro z njimi poškropiti krompir. Celo srne so pustile fižol pri miru, ker je bil poškropljen s koprivami, sosedovega pa so objedle. S škropivom iz kopriv škropimo vse: drevje, krompir, fižol, zelje, skratka vse, kar raste na vrtu. Večkrat poškropimo rastline, katere rade napadajo uši: fižol, drevje, vrtnice itd. Škropivo napravimo takole: I kg svežih kopriv brez korenin in semen, namočimo v 10 l vode za 1 dan. Po 24 urah (ne več) tekočino precedimo, dodamo 90 I vode. - dobimo 100 l škropiva. Če rabimo samo 10 I škropiva, vzamemo približno 5 srednje velikih kopriv (0,1 kg). Koprive so močne, zato ne smemo pretiravati, da rastlin ne ožgemo. Ne recite, da je komplicirano ali težko. Npr.: iz 3 kg kopriv dobite 300 1 škropiva, to je pa že kar za eno njivo - ali ne? Največji učinek dosežemo, če škropimo 2 dni pred mlajem, zjutraj od 7. do 10. ure - takrat so insekti najbolj nevarni JANEZ VREČE :gornji Brnik 143, tel. (064) 421-015 Izdelujem in popravljam peči za centralno ogrevanje na trda Na zalo* Njivska preslica Škropivo iz njivske preslice deluje proti vsem vrstam glivic - proti plesni, rji, škrlupu, rdečemu pajku in moni-liji. I kg sveže preslice namočimo za 12urv lOlvodelali 150 g suhe)! Nato preslico z manjšim delom vode kuhamo pol ure. Ohlajeni primešamo vodo, v kateri seje namakala. 11 tega čaja razredčimo s 51 vode. Škropimo rastline in predvsem tudi tla okrog rastlin (dreves). Seveda tudi tu velja, da škropimo čim prej in ne šele potem, ko je že vse plesnivo aH rjavo. Takrat je že prepozno! Najboljši učinek je 2 dni pred polno luno - zjutraj. Škropivo iz čebule in česna: 112 kg narezane čebule in česna namočimo v 101 vode. Ko se tekočina neha peniti, jo razredčimo z desetkratno količino vode in poškropimo proti plesni tla gred in okrog sadnih dreves. Druga možnost: iz čebulnih olupkov naredimo škropivo tako, da 20 g olupkov namočimo v 11 vode za 1 do 5 dni. S tem škropimo krompir in paradižnik proti plesni. Tretja možnost: 70 g česnovih strokov zrežemo v 10 l vode, pustimo en dan in predecimo. Z nerazredčenim pripravkom škropimo proti prščicam, glivičnim boleznim, tišem, korenjevi muhi. Škropivo iz praproti: Uporabimo veliko, orlovo praprot! I kg sveže praproti namočimo v 10\ l vode. Vsak dan premešamo in po S\ dneh je gotovo. Precedimo in ga 10. krat razredčimo. Škropimo proti koloradskemu hrošču, listnim ušem in tudi proti polžem. Podatke sem vzela iz vrtnarskih knjig. Navedla sem le nekaj naravnih sredstev, ki so najbolj pri roki, poznana in preizkušena učinkovita. Uix>rab-na pa so seveda Se tudi druga. Proučujte tudi sami in iščite! Predvsem pa morate verjeti, da so učinkovita! Če boste rastline dobro pognojili i naravnimi gnojili: kompostom, hlevskim gnojem, zaslirko in z rastlinami delali z veliko ljubeznijo - bo uspeh zagotovo tu. To vam iz srca želi DRAČKA IRJEDL S septembrom potrebujemo varstvo za 11-mesečnega fantka Tel.: 814-560 Žensko za strežbo zaposlimo, izobrazba zaželena, delovni čas po dogovoru. Gostilna Pod Skalo Kamnik, tel.: 817-157, 831-233. Spoštovani! Obveščamo Vas, da je telefonska številka na Kliniki za male živali spremenjena. Namesto (061) 372-967 sedaj pokličite (061) 16 83 700 Hkrati Vas obveščamo, da smo ob tej priliki spremenli že dolgo načrtovani simbol in ime podjetja, ki se sedaj glasi: KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC, d.o.o. Tesovnikova 27a, Ljubljana Hvala za razumevanje. mag. Izidor Trstenjak, dr.veumd. Radovan Zaje, dr.vetmed. S4VL &OX>. Prodajni center Latkova vas 84, 3312 PREBOLD TEL: 063/702-250 FAKS: 063/702-251 Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4b, 1230 DOMŽALE TEL: 061/716-454 FAKS: 06V713-288 VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO !!! Nudimo vam vse vrste GRADBENEGA MATERIALA: cement, apno, schiedel dimnike, strešnike (bramac, bobrovec), in druge kritine, izolacijske materiale (novolerm, stiropor) okna ter vse ostalo potrebno za gradnjo. NOVO v SAM-u: stavbno pohištvo, parket, jupol, zidarsko orodje, podporniki, mešalci, cevni odri, električna dvigala. Po UGODNIH CENAH vam nudimo BETONSKE IZDELKE ZA UREDITEV DVORIŠČ: tlakovei, prane plošče, porfido,... Material vam lahko DOSTAVIMO ZAVTODVIGALOM. Naš svetovalec vam bo pomagal z BREZPLAČNIM SVETOVANJEM vsak torek in četrtek od 17. do 19. ure. Pričakujemo vas vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure. S i IIIJIJEIRII? SUBARU LEONE 1.8 DL RANGER / 1992 / 4 x 4 / 32.000 km / ZELENA METALNA 12.000 DEM 1 FORD D ESCORT 1.8 ELEGANCE / 1992 / 55.800 km / RDEČA METALNA 13.200 DEM RENAULT 19 CHAMADE I6V/ 101 KW/ 1991 / 91.000 km / RDEČA 16.400 DEM RENAULT 21/79 KVV /1990 /1 12.000 km / RDEČA 11.100 DEM ALFA ROMEO 33 / 1991 / 118.000 km / SIVA 11.100 DEM BMW 525 TDS/ 105 KW/ 1992/ 153.000 km / ČRNA / KLIMA, AIR BAG, SERVO, RADIO 29.900 DEM VW GOLF JXD / 1989 / 164.00 km / 3 VRATA / MODRA METALNA 9.400 DEM VW GOLF JXD / 1990 / 184.000 km / 5 VRAT / RDEČA 10.400 DEM VWGOLFJXD 1.6/ 1988 / 40 KW/ 123.000 km /3 VRATA/BELA 7.800 DEM VW GOLF JXD 1.6 / 1989 / 40KW / 136.000km / 3 VRATA / RDEČA 9.800 DEM VW LT 35 FURGON POVIŠAN / 1995 / 57.000 km / RDEČA 32.500 DEM TOYOTA COROLA 1.6 GLI / 1994 / 84 KW / 40.000 km / RDEČA 23.500 DEM FORD ESCORT CARAVAN 1.6 CLX / 1993 / 70.000 km / BELA 16.200 DEM FORD MONDEO I6V / 1994 / 82 KW / 118.000 km / MODRO- ZELENA METALNA 23.300 DEM FIAT TIPO 1.4 MEDIA /1991 / 57 KW / 87.700 km / 5 VRAT / BELA 8.800 DEM RENAULT R5 CAMPUS / 1991 / 70.000 km/ 5 VRAT / ZELENE METALNA 6.800 DEM LADA SAMARA 1500 S / 1993 / 41.000 km / METALNA SIVA 5.700 DEM AUDI 100 2.5 TDI / 1992 / 130.000 km / SIVA METALNA 26.000 DEM AUDI A4 1.9 TDI / 1995 / 90 KM / 35.000 km / ZELENA METALNA 41.000 DEM ALFA ROMEO 164 2.0 TS / 1993 / 120.000 km / RDEČA 17.500 DEM GOLF JXD / 1988 / 88.000 km / 3 VRATA / RDEČA 7.900 DEM KADET IDA 1.4 S / 1991 / 55KW / 99.000 km / RDEČA 15.400 DEM VW GOLF VR6 2.8 / 1992 / 128 KW / 156.000 km / 5 VRAT / ZELENA METALNA 24.500 DEM OPEL IDA SENATOR 3.0 / 1990 / 195.000 km / 5 VRAT 9.500 DEM AUDI 80 1.8 S / 1991 /87.200 km / 13.800 DEM POSEBNA PONUDBA: Pri nakupu avtomobilov AUDI S4 in AUDI A8 je redni servis za naslednjih 30.000 km brezplačen! AUDI S4 4,2 Q / 1994 / 128.000 km / ZELENA METALNA 62.000 DEM AUDI A8 4.2 Q / 1995 / 46.000 km / SIVA METALNA 89.000 DEM AUDI A8 2.8 / 1995 / 47.000 km / ČRNA 69.000 DEM AUDI A8 4.2 Q / 1994 / SIVA METALNA 97.000 DEM AS DOMŽALE Vse informacije: AS DOMŽALE, servis in trgovina d.o.o., Ljubljanska 1, 1230 Domžale, tel.: 061 / 715 059, 716 185, fax: 061 / 716 183 UUIIVVIUIIUIU d«.f;» \V^_^ M/ X 5-problemov ceCulita - zadrževanje odpadnih in strupenih snovi v tkivu, pojav ncestetske »pomarančne« kože, poapnenje maSčobnih celic in tvorjenje vezi - liposklcroza, tvornjenjc maSčobnih Žepov - boleče in otekle noge, nastanek vezivnega tkiva v maSčobnih žepih - limfedemi - vaše zdravje je resno ogroženo! Zagotovite si pravočasno proticelulitno nego s sodobnimi in učinkovitimi, kombiniranim postopki v Nege združujejo ultrazvočno terapijo za razgradnjo celulitnega tkiva, vrhunsko pnevmatsko limfno drenažo za dosego intenzivnega odvajanja strupenih in odpadnih snovi, body wraping za učinkovito hidralizacijo tkiva in MATIS ICE COLD SLIMMING metodo za učinkovito redukcijo maščobnega in celulitnega tkiva. Priporočamo vam tudi kozmetične nege obraza, telesa in sončenje v solariju Uporabljamo najsodobntjio profesionalno kpzmetikp MXTIS s kompleksnim delovanjem. Naslov: Moste 89 F, Komenda, tel. 841-538 ALFA-INT DOMŽALE NEPREMIČNINE Slamnikarska 1, Domžale, tel. 713-008, faks 712-895 Del. čas od pon. do pet. od 9.-14. ure in od 16. do 18. ure KUPIMO: - enoinpol ali dvosobno stanovanje v Kamniku - zazidljivo parcelo v okolici Kamnika 500-1000 m2 - starejšo hišo v okolici Domžal, Kamnika, Komende PRODAMO: - Kamnik - luksuzno prenovljeno staro meščansko hišo veliko 270 m2, parcela 1000 m2, cena 600.000 DEM - na relaciji Domžale-Kamnik industrijsko zazidljivo parcelo z lokacijskim dovoljenjem, veliko okoli 2700 m2 - Mengeš - poslovni prostor v pritličju, velik 100 m2, cena 1300 DEMlm2 - Domžale - dvoinpolsobno stanovanje, veliko 72 m2, cena 115.000 DEM - Domžale - dvosobno stanovanje, veliko 70 m2, cena 120.000 DEM - Kamnik - dvoinjjolsobno stanovanje, veliko 70 m2, cena 100.000 DEM. i je Kamnik, Usnjarska 9, tel. 817-203 Izkoristite ugodno priložnost v maju 10% gotovinski popust ali plačilo na 10 enakih čekov brez obresti. NOVO! NOVO! VSAK PRVI PONEDELJEK V MESECU NUDIMO UPOKOJENCEM ŠE DODATNI 5% GOTOVINSKI POPUST! • BTV Gorenje, 51 cm, TTX 44.990 SIT Cena velja za gotovinsko plačilo. Na zalogi celoten program Gorenja Brezplačna dostava. Obiščite nas vsak dan od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure CEMENTNI IZDELKI izdelujemo: - cvetlična korita - kamine, fontane • ograjne elemente - tlakovce, plošče, robnike - tople grede, kompostnlke - škarpne elemente - vinogradniške stebre ■ kanalske Jaške z mrežo - peskolove MOŽNOST ODLOŽENEGA PLAČILA PRI NAKUPU NAD 20.000 SIT tel.: 061/715-408 od 8.-17. ure w V VSEH ŽIVILSKIH PRODAJALNAH IN DISKONTU vam v dneh od 19. 5. do 4. 6. nudimo VROČE CENE OLJE RASTLINSKO CEKIN, 11 191,30 SIT KEKSI HERZBLATTCH, 125 g 287,10 SIT KAKOVOSTNO VINO KRAŠEVEC 279,00 SIT PRAŠEK OMO, 2,4 kg 699,00 SIT ČOKOLADA Fantasia mlečna, 100 g 75,30 SIT ČOKOLADA Fantasia lešnik, 100 g 78,10 SIT SOK, 4x1, pomarančni nektar Fructal 611,20 SIT SIRUP jagoda Karakal, 1 1 376,50 SIT ŽGANJE mešano sadno Fructal, 1 1 1.308,00 SIT SOK Happy day, 100%, 1 1 KEKSI Piknik, 1 kg VAFEL kocke, 1 kg KORNET Bučman SLADOLED Gospodična, 2 190,40 SIT 439,80 SIT 492,20 SIT 100,00 SIT 800,00 SIT V TRGOVINI TIP - TOP (tel: 831-423) smo popestrili ponudbo usnjenih torbic, torbic iz umetnega usnja in platna za poletne dni! * nahrbtniki za najstnike * ženske elegantne torbice iz umetnega usnja do 8.940 SIT * ženske elegantne torbice iz pravega usnja od 11.280 do 19.980 SIT * uvožene modne torbice 4.680 SIT NE ZAMUDITE! IZBERITE! NE ZAMUDITE! IZBERITE! VSE ZA OBNOVO IN GRADNJO VAŠEGA DOMA v trgovini UNIVERZAL (tel.: 831-272) Po tovarniških cenah lahko kupite OKNA in BALKONSKA VRATA proizvajalca Glin Nazarje! DOM PA LAHKO POLEPŠATE Z OBISKOM V SALONU POHIŠTVA na Kranjski cesti 1 /b (tel.: 816-296) kjer vam nudimo 15% ZNIŽANJE TALNIH OBLOG IN PREPROG! VELIKA IZBIRA! * KVALITETA! * UGODNE CENE! * ODLOŽENO PLAČILO! * GOTOVINSKI POPUSTI! Dežurstvo v MAJU: ob sobotah od 7. do 19.30 in ob nedeljah od 7. do 11. ure sta dežurni trgovini ŠMARCA (816-087) in NEVUE (831-675). NON-STOP je dežurna trgovina MARKET KRANJSKA (814-916): vse sobote od 7. do 19.30 in vse nedelje od 7. do 11. ure. Vse nedelje so odprte tudi trgovine MOTNI K (733-102), LAZE (847-012) in SREDNJA VAS (832-908). SLEDITE MARKACIJI - OBIŠČITE KOČNO Prodajalko v trgovini z obutvijo v Mengšu, zaposlimo. Pisne ponudbe pošljite do 23. maja na naslov KlemenS, Slovenska 28, Mengeš. Zidarstvo, adaptacije, fasade in notranji ometi. Tel.: 064/422-494. RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVALNI CENTER Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale, tel. 713-660 TEČAJ ZA ZAČETNIKE (25 ur): WINDQWS, WORD_ EXCEL (20 ur) _ WINDOWS (5 ur) INTERNET (8 ur) AUTOCAD, CORELDRAVV, TANGO... Študentom, dijakom In brezposelnim priznamo 20% popusta! TRGOVINA GAJ Svetčeva pot 3, Kamnik, tel.: 815-781 UGODNA PRODAJA ŠOLSKEGA IN PISARNIŠKEGA BLAGA, IGRAČ, DARIL IN PALĆMA IZDELKOV. turistični in poročni prevozi do 6 oseb. AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) tel.: 831-383 Odprto od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Asfaltiramo in tlakujemo dvorišča, ceste in parkirišča. Opravljamo zidarska dela celotnih objektov in adaptacije. tel. S. BOR, d.o.o., Kamnik 813-870, 041/667-076, Rastoder : WMM WMU M I mmm mmu mmm \ '--1 PEUGEOT Servis - prodaja Rova 3/a, Radomlje tei. prodaja: 727-798 servis: 727-010 faks: 727-319 Kompleten program Peugeot PEUGEOT 106 OD 14.900 DEM ijjjji PEUGEOT 306 OD 21.000 DEM PEUGEOT 406 OD 30.700 DEM PEUGEOT BOXER OD 26.400 DEM Vozila iz programa Peugeot si lahko ogledate, prehkusite in seveda tudi kupite pri Rodexu Radomlje. m "° Prodale ................. 17. maja izkoristite 10% gotovinski popust za vse izdelke. o Kolesa Rog in Cinzia že od o Lamelni parket "Rustik" ojupol 251 o Nivedur 25 kg o Purpen 750 ml o Premazi za les Belinka: Belton 0,901 Belton 41 Beltop 0,901 Beltop 41 Prodaja na 5 čekov brez obresti ali ugodni gotovinski popusti za nakup nad 20.000 SIT. NAREDIMO VAM IMENITNE TORTE ZA KRST ROJSTNI OBHAJILO BIRMO POROKO OBLETNICO SEDMINO Mali oglasi: POLEPŠAJTE SI DAN SLAŠČIČARNA ČAROBNI VRTIČEK NOVI TRG 26b 1240 KAMNIK 061817752 I-------- TUDI V. KAMNIKU kopalke I I I M DOBITE V TRGOVINI PODGORJE 106 b, KAMNIK, tel.: 812-550 ODPRTO OD 9.-13. IN OD 16.-19, OB SOBOTAH OD 9.-13. STEKLARSTVO HOMEC, VIII. ul. 9/a tel.: 727-089, 715-717 Delovni čas: pon., tor, čet. in pet. od 7" do 15h sreda od 7h do 17h Velika izbira barvnih stekel in ogledal, izdelava steklenih vitrin, termopan stekla, zasteklitev'z okrasnimi letvicami, oprema lokalov, kaljeno steklo... lili Če le smrt je iz sredine vzela, še vedno te ljubezen naših src bo grela. ZAHVALA V 85. letuje odšla od nas naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta MARIJA BURJA Zahvaljujemo se vsem, ki sle jo pospremili na zadnjo pot, ji darovali cvetje, sveče in za maše ter izrekli sožalje vsem nam, ki smo jo imeli radi. Iskrena hvala osebju Doma starejših občanov Kamnik za vso nego in skrb. Zahvaljujemo se g. župniku, pevcem Solidarnosti ter trobentaču. Žalujoči vsi njeni Kamnik, Kršič, Kregarjevo, Podgorje, maj I997 Ko ljubezen svojo vso si nam razdala, o mati, trudna liho si zaspala... ZAHVALA Kot plamen je ugasnilo življenje naše drage mame, stare mame, sestre in lete LJUBE POLJANŠEK roj. Sirota iz Mekinj Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, nekdanjim sodelavcem iz Svilanita za podarjeno cvetje, svece, izrečena ustna in pisna sozalja ter Številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala osebju Doma upokojencev Kamnik za nego, skrb in toplino v težkih trenutkih in dr. Brumnu za zdravniško pomoč. Najlepša hvala tudi dr. Plavčevi za dolgoletno in požrtvovalno zdravljenje, kot tudi sestri Darki, sestri Emi in se posebej patronažni sestri Darji in gospe Lužarjevi. Hvala obema župnikoma g. Gosarju in bratrancu Janezu Poljanšku za lepo opravljen obred, organistki in mekinjskemu pevskemu zboru za občuteno zapele žalostinkc ter Janezu Krtu za zaigrano Tišino. Hvala govornikoma g Lojzetu Jermanu in Svilanita in g. Milanu Trojanu iz Društva slepih in slabovidnih Slovenije - podružnica Kamnik za poslovilne besede. Hvala tudi sodelavcem AMZS in Nove Ljubljanske banke - podružnice Kamnik za vso izkazano pomoč in sočustvovanje v teh težkih trenutkih. Vsem in vsakomur posebej Se enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sin Bogdan in hčerka Irena z družinama, sestri Vera in Anka z družinama ter drugo sorodstvo april 1997 Kupiva hISo ali zazidljivo parcelo v Kamniku. Tet.: 813-216. Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 738-662. Prodam triplex garažo na Kranjski cesti Tel: 811-041. Kupim hišo v Kamniku ali menjam za stanovanje z dojtlačilom. Tel.: 813-188. Tomos Avtomatic 3m dobro ohranjen, ugodno prodam. Tel.: 817-096. Avtosedež Chicco, nov, do 9 kg, ugodno prodam. Tel.: 817-613. Učenci osnovne šole, želite izboljšati učni uspeh pri matematiki in angleškem jeziku? Pokličite (popoldne) 832-994 (Vanda). ZLATARSTVO MARTA HOLCER s.p. Glavni trg 7, Kamnik tel.:831-040 Delovni čas: od 9. do 19. ure, sobota od 9. do 12. Popravili in izdelali vam bomo nakit po ugodnih cenah! ure LADA d£> PRODAJA VOZIL AVTODETRd.o.o. ZORMAN MENGEŠ Slovenska c. 66 AKCIJA: pri nakupu novega vozila vam podarimo obvezno zavarovanje in zeleno karto. Pomagamo vam tudi z ugodnim kreditom na 3 ali 4 leta TUDI STARO ZA NOVO! tel. prodaja: 737 313, tel. servis: 737 041, fax: 737 313 Umrl je naš upokojeni sodelavec FRANC KOSIR vodja mizarne Pokopan je na Kamniških Žalah. Spominjali se ga bomo delavci Titana Pomlad se na zemljo vrne, pelje slavcev se zbudi, v cvetju zemlja se zgane, zame pa pomladi ni. ZAHVALA V 93. letu starosti je tiho zaspala draga sestra in teta MARIJA GAMS iz Mekinj Zahvaljujemo se sorodnikom in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeno zadnjo pot. Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred in osebju Doma upokojencev Kamnik za nego in skrb v času njenega bivanja v domu. Vsi njeni april I997 Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev se zbudi, v cvetju zemlja se zgane, zame pa pomladi ni. ZAHVALA V 60. letu življenja nas je zapustila ljubeča žena, mami, sestra, teta, svakinja in tašča IDA GALJOT iz Kamnika Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, stanovalcem Aškerčeve ulice in bivšim sodelavcem Svilanita za izrečena sozalja, podarjeno cvetje, sveče in za svete maše ter spremstvo na njeni prerani zadnji poti, g. Piršu za lep poslovilni govor, trobentaču, pevcem Lire ter g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Prav tako se zahvaljujemo dr. Dragotinu Ahlinu za skrb za njeno zdravje. Vsi njeni april 1997 STOB# dLo*o* TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM Domžale, Ljubljanska 51, tel.: 711-415 Ugodne cene gradbenega materiala! - opeka modularna Gorica 79,80 SIT/kom - cement, vreča 637 SIT - kombi plošče, 5 cm 1.277 SIT - posebno ugodne cene oken.« Možnost dostave na dom. Za polne kamionske pošiljke je dostava brezplačna Odprto od 7, do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. ve ic ri car na Šmarca (zraven Tabernc), tel.: 814-376 CVETJE ZA OKRAS OKEN, BALKONOV: bršljinke po 150 SIT, slavi je, tagetes in ageratum 120 SIT nageljni, bidens, fuksije... - cvetlična korita 510 SIT, zemlja 990 SIT - lonci za presajanje - ugodne cene Nasajanje v korita in brezplačna dostava. Trajnice za skalnjake, grobove... IKEBANE, VENCI, ARANŽMAJI - brezplačna dostava. Nudimo vam tudi domiselne poročne šopke, avtošopke, konfete, darilne šopke in aranžmaje za posebne priložnosti, aranžiranje z naravnimi materiali. Odprto vsak dan, tudi ob sobotah, od 9. do 19. ure. •■'i' w '-v 'jy 'j' •tv 'tv vy w ''.p •■v/ 'w ty vy ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljubljene hčerke, sestrice, vnučke in nečakinje DIANE DOLINAR iz Preserij pri Radomljah se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem in prijateljem za izrečeno sožalje, cvetje in sveče. Hvala osebju Pediatrične klinike v Ljubljani za zdravljenje in nego ter sestram kardiološkega oddelka za skrb in vzpodbudo. Posebna zahvala gre dr. Krevsu in dr. Veselu, ki sta se dve leti trudila Diani omogočiti lepše in predvsem daljše življenje. Lepo se tudi zahvaljujemo homškemu župniku g. Alojzu Golobu za ganljivo opravljen pogrebni obred. Žalujoči: mamica Helena, očka Zdravko, bratec David in drugi sorodniki april 1997 Ni smrt listo, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas, so vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kaćič) ZAHVALA Sredi dela in mnogo prezgodaj se je ustavilo srce našemu dragemu BORISU FRANTARJU Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in podjetjem PPS INŽINERING, SVILANIT. MLINOSTROJ, profesorjem in učiteljem ter učencem 8. a, 6. e OS Preserje in 1. d razreda Gimnazije Rudolfa Maistra za izkazano pomoč in moralno podporo, enako njegovim sošolcem, maturantom gimnazije 1968. Zahvaljujemo se vsem darovalcem prelepega cvetja in sveč, za izražena sozalja ter številno spremstvo na njegovi zadnji poli. Prisrčna hvala g. Antonu Žibertu za njegove ljubeznive besede slovesa, pevcem SOLIDARNOSTI in g. Janezu Krtu za odigrano Tišino. Vsi njegovi najbližji Volčji Potok. Kamnik, april 1997 Temna noč nas je ločila, vso bol in trpljenje tvoje zemlja groba je pokrila. ZAHVALA V 83. letu življenja nas je zapustila dobra in skrbna mama. stara mama, prababica in tašča FRANČIŠKA KOSIRNIK iz Stotnika 13 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in drugo pomoč ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Jani Plavc za njeno prizadevanje za mamino zdravje ter drugemu osebju ZD Kamnik in patronažni sestri Miji Gorjup, ki nam je v tako težkih trenutkih stala ob strani. Najlepša hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevskemu zboru za sočutno petje. Žalujoči vsi njeni april 1997 m NAPREDEK NAPREDKOVA PETINŠTIRIDESETA OBLETNICA Žrebanje nagradnih kuponov bo v soboto 17. maja na ploščadi pred blagovnico Vele: - ob 10. uri promenadni koncert fl godbe na pihala, |1 - ob 11. uri javno žrebanje j/ nagradnih kuponov. Srečni nagrajenci bodo prejeli avtomobil Volkstvagen Polo} barvni TV sprejemnik ali pralni stroj. Trgovina BARVE-LAKI Domžale, Ljubljanska 64, telefon 061/718-145 Kakovostni izdelki za obnovo, čiščenje in vzdrževanje doma ter velika izbira premazov za les, železo, plastiko inzi i 1 JUPOL SPEKTRA BELTOP BELTON SYNTECO LAK SILIKONSKI KIT NITRO RAZREDČILO LESENE LESTVE 25 kg 25 kg 0.91 0.91 51 300ml 51 2.700 SIT 2.700 SIT 1.190 SIT 849 SIT 11.544 SIT 285 SIT 1.125 SIT že za 6.880 SIT BARVAMO V vse cene je prometni davek že vključen. Z NAPREDKOM UREJAMO DOM KONKURENČNE CENE O POPUSTI ODLOŽENO PLAČILO O UGODNI KREDITNI POGOJI Trgovina z gradbenim materialom in kurivom KURIVO Domžale, Masljeva 4, telefon 061/719-270 Velik izbor izdelkov za gradnjo, obnovo ter urejanje doma in vrta. -gradbeni material -toplotna izolacija NOVOTERM -kombi plošče -stavbno pohištvo Inles in Liko -različni parketi -vrtna betonska galanterija (ograje, cevi, tlakovci, korita...) PRENAVLJAMO AHAČIČ Domžale, SERVIS Prešernova 1/a TRGOVINA tel. 722-107 gorenje MESEC GORENJA Akcijske cene! 15% gotovinski popust • Bogata izbira bele tehnike: pralni stroji, pomivalni stroji, štedilniki, hladilniki, zamrzovalne omare in skrinje... • barvni televizorji • sesalci, kovinski rezalniki Možnost nakupa tudi na 3 obroke z 8% popustom ali na 5 obrokov s 5% popustom. Brezplačna dostava. Odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. ^ PRA VI NASLOV ZA NAKUPAPARA TOV GORENJE! Trgovina z instalacijskim materialom Monter & Co. Kamnik, PerOVO 26 (v TPC ob kamniški obvoznici) tel./faks: 813-133 Ugodna ponudba uvoženih kvalitetnih vodovodnih armatur za kopalniško opremo in kuhinje s petletno garancijo že od 9.997 SIT Ugodno tudi litoželezne peči za centralno ogrevanje Ferroli, radiatorji Korado, bakreni inštalacijski material in drugo... Nudimo montažo! Inštalacijski material prodajamo tudi grosistično! Obiščite nas od 7. do 18. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure. Rabljena vozila - R5 campus, - R5 five, - R5 campus, - R5 TR, - škoda F, - alfa 164, 7-T 93 94 91 88 91 93 -NAJNIŽJE CENE - UGODNI KREDITI IN LEASING - NAKUP STARO ZA NOVO - \ELIKA IZBIRA VOZIL PREŠA do.o. # Cerklje, tel. (064) 422522 RENAULT kovinOtehna logovnico OPRCMft Mengeš Kolodvorsko 2, tel.: 061/737-006 t*eMo©očc(Q\e *°°oče «• prodale ..............* 17. maja izkoristite 10% gotovinski popust za vse izdelke. i Motoma kosilnica Gutbrod 51-S------........► 9 Tlačni čistilec 100 bar Kaercher K-210----------* © Glasbeni stolp Aiwa CXN-V400 ..... ► © Baterija za tuš kad MLM 58-570-130 Ornega o WC kotliček beli "NM" Fontana 9 WC školjka bela Strumica - - -------- ► Prodala na 5 čekov brez obresti ali ugodni gotovinski popusti za nakup nad 20.000 SIT.