LISTEK. Cvet ljubezni. (Spisal Jannš Golec). (Konec.) Skoraj bi bil pozabil, V Dunajskem Novem mestu je našel Joško tudi izgubljene tovariše, že prej omenjene Hrvate. Ti so mu razložili ceio uganjko o Dunaju in kazni, Joško se je pa6 predale6 potegnil z vlakom, mesto v Dunajskem Novem mestu, pa je izstopil na Dunaju. Sploh pa se oni niso peljali v taistem prenapolnjenem vlaku kot on, ampak z drugim. ,,Gfreiter" je bil jezen, ker se mu je izgubil, da je kar pihal in ga je tudi v jezi po6rnil pri stotpiku. Joško je bil sedaj na jasnem, ni6 se ni tolkel po glavi, ampak nekaka zadovoljnost ga je navdajala pri spominu, 6e§: sem vsaj videl Bunaj ip tudi nekaj liudega in bridkega sem že skusil pri vojakib. Pisal je po 8 tednih dolgo pismo. — Dobil je tudi dolg in obširen odgovor od Vap6ke, mati pa so pridjali pismu peta6o. Joško se je nosil v svoji vojaški službi vedno vzorno, zato ga je pa tudi vse ljubilo. 0 Boži6u se ni javil za dopust, dasi ga je mikalo, želel je doma pomagati Vap6ki pri jaslicab. Pravi vzrok, da ni prosil, izviral je iz sramu, ni hotel kot pvostak brez zvezde prirožljati na doma6a tla, upal pa je, da mu bodo okrog Velike no6i prišili pekaj belega pod vrat. In res, za velikono6ne praznike dobil je tudi on oblast, zadirati se nad podložniki, postal je ,,gfreiter". Dali so rau dopust i.n zdr6al je proti ljubljenemu Radlu, pe da bi bil prej kaj sporo6il domov. Ob., kako veselje je zavladalo doma, ko je pre-kora6il prag kot vojak-gfreiter. Van6ka se ga pi mogla nagledati, tako so jej dopadle rde6e hla6e in svetla, rožljajo6a sablja, Prikupil se je vsem, ker je še vsakemu prinesel darilce. Sedaj je bilo pripovedovanja, vpraSevanja in kramljanja brez kopca, še na potrebni no6ni po6itek so pozabili, Pa tudi Remšni6ani so gledali Joška pri Vstajenju z o6mi in ustmi, kajti rde6e vojaške hla6e, in dolgo, svetlo sabljo, je pa6 videl še malokdo, Celo župan mu je podal roko in ga potrkal pobvalno po rami: ,,Fant, s tebe pa Še tx> nekaj, si že sedaj glreiter". Lepi so bili ti dnevi dopusta za Joška, le žabibog, 6as je dotekel kot bi ga bil s kolom podil, Lo6itev od doma je bila sicer težka, pa ne tako kot prva. Posebno Van6ka se je' z nekakim ponosom poslovila od njega, v trdnem prepri6anju, da bode, ko sevrne drugiS domov, imel še ve6 zvezd pod vratora,, Joško se je sre6no vr.nil, pozabil na dom in se zopet vživel v vojaško življenje. * * * Kupili so pa za vojaŠPico, v kateri je služil Joško, mladega konja, Lepa žival, pa tudi divji je bil in iji se pustil jezditi. Stotnik ga je izročil Jošku v šolo, 6eš, Paj ga ,,zmuštra" za ježo. Trudil se je s porednežem, dolgo je trpelo, predno je smel splolisestinanj. Ko je pa enkrat sedel v sedlu, potem pa je Šlo po dvoriš6u, da se Bog usmili. Konj je letal, se vzpenjal, da bi spravil jezdeca raz sedlo, pa se mu ni posre6ilo. Žival se je utrudila, stopala mirnejše in v odmerjenem koraku. — PriŠel je pa dvorišče sam stotnik in si ogledoval od dale6 kopja in jezdeca. Joško je opazil stotnika, hotel se je pokazati tudi pred njim in po- gnal konja v skok. Bila sta v najlepšem diru — r-s-k je po6il stremen pri sedlu. Jezdeo j.e padel, konj pa ga je še brcnil z levo nogo, Kaj se je zgodilo naprej ž njim, ni vedel, zagrnila ga je omedlevica v nevednost, Zbudil se je v bolnišnici. Po glavi ga je kovalo in mu šumelo in leva noga ga je grozno bolela, pred seboj je pa zagledal 3 zdravnike. Zvedel je za mladega 6loveka grozno novico: noga ni samo zlomljena, ampak grozno zme6kana. Povili so mu je sicer, pa Joška je vkljub obvezi neznosno bolela in lotevala se ga je vro6ica, noge se je oprijel — prisad. Ali smrt, ali pa nogo pro6, so izjavili tretji dan zdravniki, Joška je spreletela ta novica, mravljinci so mu zagomazeli po udih; kaj pa ja mladi 61ovek sirota in potem še hribovec brez noge? Dolgo ni dal oclgovora, pa bole6in pi mogel ve6 prenašati. Udal se je in vzeli so mu nogo pod kolenom. Bole6ipe so ponehale, Rane pa ni mogel pogledati, s strahom in grozo ga je navdajala zavest: dosedaj pi samo sirota, ampak tudi — bera6. Solze so mu prišle v o6i, ko so mu 6ez nekaj mesecev prinesli novo, dnugo nogo, pa bila je — lesena. Sedaj še-le je pisal domov, da je bil bolan, pa da je že bolje, vendar, rad bi si okrepil zdravje, prišel bode domov in naj ga pride nekdo ta in ta dan po6akat na kolodvor. Zapustil je bolnišnico, se poslovil od predstojnikov in tovarišev, vsak mu je so6utno podal roko, ko je gledal tako krepkega mladeni6a brez noge. Kot spomln na vojaška leta vzel je seboj samo sablo in seveda za celo življepje pa — leseno nogo. Sedel je v vlaku na poti domov, vznemirjale so ga misli: Kako se ga bodo ustrašili doma6i, kaj pore6e Vančka, ko ga ugleda z leseno nogo? Kaj še-le, ako ga pride ravno ona čakat pa kolodvor. V moriu bridkosti je zaplavala njegova duša, mu6ila ga je zavest, da je sirota in bera6, nadlegoval ga je tudi dvom: Kaj pa, in to bi bilo pa6 strašno, 6e ga pri Stepovih napodijo, ko pe bode ve6 za težko delo? Med takimi duševnirai mukami in dvomi je dospel na cilj,rna postajo Brezno. Odprl je okno, pogledal skozi in res je stala na kolodvorski ograji Vancka, prazni6no oble6ena, Cakala je njega. Sprevodnik mu je poraagal iz voza, bližal se je Vap6ki, potrkovaje s palico in leseno nogo, njeno oko je motrilo potnike, hotelo je med njirai ugledati lepega vojaka v rude6ih hla6ah, s svetlo sablo, ljubega Joška. Zdrznila se je, ko jo je pekdo prijel za ramo in jo pa rahlo poklical: ,,Van6ka!u Pogledala je prišleca, ga spoznala in kriknila tužpo kot obstreljena srna. Pero se mi ustavlja, zaupati papirju 6ustva obeh, tako pošteno in odkritose Ijube6ih 61oveških src, ki ju je udarila pezaslužna šiba. Stopala sta po6asi, saj hitro itak pi glo, Van6ka je držala JoŠka pod roko, v enomer ihtela ip še vprašati ni mogla, kje in kako je Izgubil Rogo. V strmi hrib pa pi šlo, JoSko je bil še premalo vajen svoje nove tovarišice, lesene poge. Pa Mlinarjev Blaž, ki mu je bil Joško prijatelj že iz mladosti, je r.adovoljno iiapregel gare in ga potegnil na Stepovino. Za vozora je stopala Van6ka, Nista govorila, le solze iz ljub.e6ih dekliških o6i so šepetale Jožku, da občuti tudi ona žnjim nesreSo, da gotovo trpi še ve6 nego ou sam. Seveda, tudi vsi doma6i so plakali, ko Joško ni prišel peš, ampak se je prvič pripeljal na toliko dragl rau Radl. Se le 6ez par dpi, ko so se že vsi udali v neizogibpo kruto usodo, je povedal, kje in kako je lzgubil nogo. Motil se je, ko je menil, da ga bodo sedaj kot hromega in brezdelpega bera6a gonili od liiše. Stregli so mu skrbneje nego poprej. Branili so mu vsako, še tako lahko delo, ker ga niso samo ljubili, ampak se jim je tudi smilil. Se z nekakove6jo ljubeznijo se ga je sedaj oprijela Vap6ka. In ravpo. zavest, da je ljubljen, da je pri najboljših ljudeh, ki ne zapustijo 61oveka tudi v. nesre6i, delala je Joška sre6nega in privadil se je na novi spremljevalki — palico in leseno nogo. Ni liodii na poljsko delo, ampak izdelovati je za6el vedrice in jih zpal tako okusno pobarvati, da so ljudem dopadle in vsak je rad kupil od njega, Postal je s 6asom tako spreten pri tem delu, da je izgotovil po 3 na 1 dan in zaslužil ve6, nego bi se pe6al s kakim drugim delom. Izkupi6ka pa pi shranjeval sam, ampak ga je dajal materi. Stara Stepovka se je že postarala ip rada bi bila preložila gospodinjske posle na rame svoje h6ere. Razmišljala je o tem veliko, pa vest jej je vedno Šepetala: Najboljši zet bi bil Joško, pa caj tudi Van6ka pe vzame drugega. Mikalo je sicer obilo premožnih žepinov na Van6kipo sroe, posebpo sedaj, ko so raenili, da popolni bera6 Joško menda le ne bolle zagospodaril na Stepovini. Toda varali so se. Van6kino srce, ki je ljubilo pekdaj siroto, držalo se je z vso Ijubeznijo tudi pomilovanja vrednega bera6a. Kratko in malo, vsak snubec je bil na fin, 6e je hotel raznmeti, ali pa 6e je bil bolj trde kože, tudi na bolj ol> 6utljiv pa6in, odbit. Joško je ve6krat Vap61d govoril, da je prosta, da jej ne brani, naj le vzame drugega, kaj bode s siroto in bera6em, on bode zadovoljep, 6e ga še sploli pe bodo gonili od hiše. Pri takih izgovorih, ki so zvepeli tako tuje in prisiljeno, je pogledala Van6ka svojega Joška tako milo in ppose6e, da je vsikdar vse preklical in jo prosil zvestobe. Prikimal je zimski 6as, doba svatb vsaj pri nas na hribih. Na ve6 mestih so se pripravljali na svatbo, pa tudi Van6ka in Joško sta bila že v tretje oklicana in v ponedeljek paj bi ijnela biti poroka. Zbralo se je pred in v cerkvi veliko radovednežev žepskega i,p moškega spola, vsak bi bil r.ad videl ženina z leseno nogo, dasi pi bil tujec, ampak doma6in. Vsern so se zrosile o6i, ko je za tako 5edno nevesto stopal ženin milega obraza, krepke in velike postave, pa tako v srce segajo6e je odmevalo v cerkvi potrkavanje palice ip leseno noge. Gospod župnik so imeli ganljiv na.govor. Cela cerkev je plakala, ko so opisovali pravo pevestino Ijubezen, ki je ona ni kazala saim.ovžarni Iu6i sre6e, ampak tudi ob zatopu solnca, v nesre6i. Ni ljubila samo Joška kot ponosnega vojaka, arnpak tudi kot bera6a z — leseno nogo. To je torej cvet prave, planinske ljubezni, ki še raste in se tudi razcvita, pa ne po mestih in trgih, ampak njen vrt in dom je — planinski raj. Zakonska Joško in Van6ka sta živela pa Stepovini zadovoljno, da, sreSno. 'Mati se niso pikoli kesaII, da so izro6ili posestvo bromemu gospodarju. Ni jim bil sarno zet, ampak tudi sin. U6akali so še najve6jo sre5o za vsako babico: pestovali so 6ez leto dni maIega Joškeca, ki je imel materine o6i in o6etov obraz, vsaj orI so tako razsodili.