Izda)a Okrajni odbor SZDL Trbovlje /. Urejuje ln odgovarja uredniški odbor / Odgovorni urednik Stane Šuštar / Tiska tiskarna. Časopisno založniško podjetje »Slov. poročevalec« v Ljubljani / Nalov uredništva in uprave: »Zasavski tednik« Trbovlje 1, Trg revolucije 28 (telefon 91) / Račun pri Komunalni banki Trbovlje 62-KB-10-146 / List Izhaja vsako soboto / Letna naročnina 400 din, polletna 200 din, četrtletna 100 din, mesečna 40 din / Po. eamezna številka 10 din / Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneje vsak torek dopoldne ln jih ne vrečama
TE
UJ
OK)'l
5} v___5i
Štev. 29.
Trbovlje, 13. julija 1957
Leto X.
Ustanovitev okrajne zadružne kmetijske šole
Za vzgojo kmetijskih kadrov
Končno smo pri nas, v našem mnogi kmečki fantje ln dekle-okraju le ustanovili institucijo, ta v teh šolah dobili dobršen kateri bomo naložili. skrb za kupček potrebnega znanja za vzgojo razgledanih zadružnih boljše in naprednejše kmetova-
MLADI ZADRUŽNIKI IZ BREŽIC VABIJO
Aktiv mladih zadružnikov pri Kmetijski zadrugi v Brežicah prireja v nedeljo, 14. julija ob 8. uri zjutraj
VELIKO KMEČKO SLAVJE
na posestvu zadružnika Radanoviča na Črnci ter na to prireditev vabi staro in mlado.
Na sporedu 'je tudi premiranje rodovniške goveje živine, tekma žanjic in tekma koscev. Nagrade, ki so prav lepe, bodo razdeljene takoj po tekmovanju.
Po tekmovanju in razdelitvi nagrad sledi veselo kmečko rajanje.
PRAZNOVANJE DNEVA BORCA V CECAH
i-tikntje spominske picžče pad’.Ji5 borcem
TOV. LIDIJA SENTJLRCEVA GOVORI NA SLOVESNOSTI V
CECAH
dni
m po A vetu
hude obtožbe hrusceva
V Leningradu, v Sovjetski zvezi, so nedavno , praznovali 250-letnico ustanovitve mesta. Proslavam je prisostvoval tudi prvi sekretar CK KP SZ Hruščev, ki je v enem izmed številnih govorov dejal, da je bil Malenkov eden izmed glavnih organizatorjev tako imenovane »leningrajske zadeve«. Tako se je tedaj zgodilo, da je bila prvič po letu 1954 ta zadeva ponovno omenjena. Gre namreč za dogodke v letu 1949, ko so izmišljene obdal-iitve močno prizadele številne partijske voditelje.
PREDVOLILNI BOJ V ZAHODNI NEMČIJI
Videti je, da je predvolilna kampanja v Zahodni Nemčiji v polnem teku. Oba prvaka demokristjanske in socialnodemokratske stranke — Adenauer in Ollenhauer sta že govorila na velikih zborovanjih in obtoževala drug drugega. Ollenhauer je na zborovanju v Niirnbergu povedal, da bodo socialisti v primeru zmage odpravili splošno vojaško obveznost in se zavzemali za evropski varnostni sistem. Močno se je zavzemal za opustitev atomskih poskusov v vojne namene in dejal, da se federalna republika ne sme in se ne bo atomsko oboroževala.
CIPER SPET V OSPREDJU
Trditev nekaterih komentatorjev o nekakšnem sporu med nadškofom Makariosom m grško vlado je docela neosno-vana — pišejo te dni grški časniki. Na drugi strani pa grški časniki pišejo o nekakšnem ameriškem načrtu za rešitev ciprskega vprašanja. Ciper naj bi po teh, doslej še nepotrjenih verzijah postal po prehodnem obdobju 20 let neodvisen. Slišati je, da bo Anglija premestila svoje garnizije s Cipra v Kenijo, Cipru Pa hoče ponuditi neke vrste samoupravo, seve tako, da bi prevzele potrebna poroštva velesile ali pa države Atlantskega pakta. Razdelitev otoka na grško in turško področje bi prišla v poštev samo v skrajnem primeru.
OBISK SIRSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA V JUGOSLAVIJI
Pred dnevi je prispel v našo državo sirski zunanji minister, ki je uodil razgovore z našimi Političnimi in gospodarskimi Predstavniki. V razgovorih z novinarji pa je ugledni sirski gost povedal, da je v celoti zadovoljen z dosedanjimi razgovori in da je naletel pri jugoslovanskih osebnostih polno razumevanje za arabska vprašanja. Uglednega (josta je sprejel tudi predsednik Tito.
Francija ratificirala evropske sporazume
Francosko narodna skupščino je v torek odobrila sporazum o evropskem skupnem tr-^Išču in Evvroatomu. Prav tako se je zvedelo, da bo Italija ratificirala evropske sporazu-r>te še pred počitnicami italijanskega parlamenta.
grški kraljevski par
NA BRIONIH
Te dni je na povabilo predsednika Tita prispela na obisk n** Brione grška kraljevska dvojica, kjer bo ostala v 00-»teh pet dni. Visokima gosto-n|a so izkazali ob obisku vse Vojaške in druge časti.
VREME
CAS OD 12.—21. JULIJA Sredi Julija .nevihtne padavi-* ohladitvijo. V ostalem lepo 'r©me, po nevihtah pa bo znova S^eiopiia silna vročina.
(Napoved priredil dr. V.M.)
delavcev. Res je, da so lam naše kmetijsiko-gospodarske šole ponekod lepo zaživele, da so
Toča v sevniški okolici
Pred kakimi petnajstimi dnevi so vaščani mnogih vasi sev-tiiške občine spet lahko samo nemočno opazovali, kako jim toča uničuje pridelek. Hudo je prizadejala zlasti nekatere manjše vasi, saj so dan za tein ugotovili, - da je šlo v nič malone 80% vsega -pridelka.
Okrajni svat »Svobod« tn prosvetnih društev v Trboljati je omogočil, da je bil v času od 23. junija do 6. julija drugi del režiserskega tečaja za začetnike. Vsi tisti, ki so se udeležili prvega tečaja, ki -je bel v letošnjih zimskih šolskih počitnicah, so imeli pravico udeležbe na drugem tečaju. Toda, žal, iz raznih vzrokov niso vsi upravičenci prišli. Kljub temu pa lahko trdimo, da so tečajniki vidno napredovali. Ce se bodo otresli misli, da že vse znajo in da s« bo treba še mnogo učiti, bodo postali s časom dobri režiserji. Nekateri izmed njih so že pokazali uspehe, tako na primer tov. B-ren te Za-
V	Hrastniku so razvili zastavo
V	Hrastniku »o v nedeljo slavnostno razvila svojo zastavo člani sindikalne organizacije trgovskih delavcev. Na letnem telovadišču TVD »Partizana« v Hrastniku so se zbrali v dokajšnjem številu domačini in aostje raznih grosističnih podjetij. Zal pa ni bilo na to slovesnost stanovskih tovarišev iz Trbovelj in Zagorja.
Z »Internacionalo«, ki jo je '»igrala godba »Svobode I.« n Hrastnika in petjem moškega nevskega zbora tega društva se je pričela slovesnost. Po pozdravnih besedah je tov. Jože Kozmus orisal zgodovino razvoja trgovine v Hrastniku. Na zastavo, ki so jo razvili, so gostje in ostali pritrdili trakove Ob zaključku je sledil še kulturni program, nato pa so vs! skupaj odšli na izlet ne Katarino.
V	Šentjanžu bodo končno
le dobili šolo
Načrti so tu, prva sredstva tudi — Novo šolsko poslopje bodo dobili' tudi v Telčah
Ze mnogokrat smo dejali, da je v sevniški občnim huda stiska s šolskimi prostori. Peč najhuje pa v Šentjanžu iti Telčah.
Zdaj smo na občinskem ljubkem odboru zvedeli, da bodo lel‘os le začeti graditi Šolsko poslopje v Šentjanžu in Telčah.
V	Šentjanžu nekoliko večer bržkone pet do šestrazredno, v Telčah štiri — oziroma dvoraz-redno.
Med vaščani je veliko zanimanje za obe gradnji. Pripravljeni so pomagati s prostovoljnim deiom. simi dn bi bili '1 v:
člmprej dograjeni	M
nje, xes pa je tudi, da smo imeli silne težave s predavatelji, učnimi načrti m drugimi ne« všečnostmi.
Pirav zato in morda še zaradi mnogih drugih okoliščin se Je OZZ našega okraja odločila ustanoviti drugačen tip kmetijske šole, ki leltos še ne bo imel značaj redne kmetijske šole, ni pa nobenega dvoma, da se bodo v prvem šolskem letu pokazale vse prednosti, pa tudi pomanj-ljivosti, ki jih bo moč v naslednjem šolskem letu odpraviti.
Sola bo imela naziv: okrajna
gorja, ki je dobro režiral »Komedijo o komediji«.
Na zaključni produkciji, ki so jo tečajniki dali v soboto v Delavskem domu v Trbovljah, so Je-ti pokazali lep uspeh. V režiji tov. Jože Zagorčeve m tov. Rada Cešnovarja so tečajniki izvajali recitacije in tri kratke enodejanke. Najbolj je uspela zadnja in sicer »Otroške bolezni« od Marka Tvvaina.
Te produkcije so se udeležili tudi nekateri predstavniki društev in organizacij. Po zaključnem govoru predsednika okrajnega Sveta »Svobod« in prosvetnih društev, tov. Pavleta Kovača, so bila vsem tečajnikom izročena priznanja.
zadružna kmetijska šola, s sedežem v Sevnici in bo trajala dvakrat po tri mesece. Pričetek pouka bo X. oktobra in bo trajal do konca decembra, nato pa se bo po krajšem presledku začel ponovno spet v januarju in končal marca prihodnjega leta.
V šolo bo dala vsaka zasavska zadtuga po enega obiskovalca, ki naj bi bil predvsem iz vrst aktivov mladih »zadružnikov ati drugih podobnih kmetijskih institucij. Gre končno za to, da bi im sle naše zadruge sposobne družbeno-kmetijske delavce, ki bodo v zadrugah pomagali Pri raznih delih, najbolj seve pri pospeševanju kmetijstva in drugih desetenn dolžnostih, ki jih mora oprav-
Na praznik dneva rudarjev so v Trbovljah odprli prepotrebno kopališče — Rekorden obisk prve dni — Plavalni dvoboj med Rudarjem in Ilirijo
Na rudarski praznik 3. julija so Trbovlje dobile prepotrebni kopalni bazen, ki ga lahko Štejemo med najlepše v Sloveniji.
K slovesni »tvoritvi kopališča se je zbralo preko 1009 ljudi, katerim it" Teiavska godba iz Trbovelj priredila promenadni koncert. Slavnost se Je Pri-' čela ob IS. uri, na kateri Je govoril v imenu gradbenega odbora tov. Milan Kožuh, ki je tudi izročil kopališče v upravljanje ljudskemu odboru mestne občine Trbovlje, tov. Berti Burja pa se je v imenu plavalcev »Rudarja« zahvalil vsem, ki so pripomogli k zgraditvi in ureditvi tega lepega kopališča.
Kopalni bazen je dolg 59 m in ima torej velikost p® olimpijskih predpisih, poleg velikega bazena pa je nadalje tudi bazen za naše najmlajše. Poleg bazena so lepo urejne kabine in bife in ostalo, kar privlačuje dnevno tisoče ljudi na kopanje. Sam® 4, julija jih je bilo tamkaj preko 2.009.
Kopališče je pomembna p ci-
ljati današnja zadruga. Morda bi kazalo v šolo sprejeti tudi kmečka dekleta, kajti znano je, da imamo v nekaterih zadrugah dekleta, ki se odlično uveljavljaj«) v zadružnem delu. Vsekakor .pa: zadruge bodo morale poslati v šolo res predane zadružne delavce, ki jim je napredek zadruge pri srcu, ki bodo po končanem šolanju resnično pomagali vseposod tam, kjer bo potrebno.
Sestavljen je že program šolanja. Kot je znano, bo letos 10 predmetov, v glavnem zgolj strokovnih in slovenšščina. Sola bo internatskega tipa in bosta dva uslužbenca stalno nameščena. ostati pa bodo poučevali honorarno.	(v)
dobitev za. kraj in je treba vsem, ki so pripomogli k izgradnji krasnega kopališča, zlasti pa še njegovemu gradbenemu odboru, izreč) zasluženo zahvalo.
Na otvoritveni dan pa so se v bazenu predstavili zbranemu občinstvu plavalci trboveljskega »Rudarja« in »Ilirije« iz Ljubljane, ki so izvedli plavalni dvoboj. Ta tekma se je končala z visoko zmago domačih plavalcev. V waterpolu so zmagali gostje e 5:4.
V nedeljo, 7. it. m., so v Piše-eah praznovali svoj drugi krajevni praznik z lepim, pisanim sporedom.
Ker je bilo vreme lepo, je bila tudi proslava tega praznika toliko prijetnejša. Ze zjutraj ob 9., uri so pričeli s tekmovanjem člani strelske družine »Braltov Umefcov« v Piiišecah, na katerem je sodelovala tudi sosedna strelska družina z Globokega. Strelsko tekmovanje je bilo dobro organiziramo, uspehi pa niso bili posebni, saj nooe-
Na slovesnosti so sodelovali godba »Svobode—Center« in mešani pevski zbor »Slavček« lei moški pevski zbor »Zarja«, nadalje godba »Svobode—Trbovlje II« — Med gosti so bili podpredsednik Zvezne ljudske skupščine Lidija Sentjurčeva, Viktor Kovač, predsednik OO SZDL in Janez Jesenšek, sekretar OO SZDL Trbovlje in drugi — Kulturna prireditev Industrijske kovinarske šole STT.
Dan borca so Trboveljčani praznovali v prijazni gorski vasi Čeče nad Trbovljami, ki je bila ta dan lepo okrašena. Postavljen velik slavolok, urejena osnovna šola z novo moderno opravo, odkritje spominske plošče 37 padlim borcem — vse to je privabilo v prijazne Čeča nad 1000 ljudi, M so proslavili dan borca v prijetnem razpoloženju.
Slavnost se je pričela okrog 10. ure dopoldne. Tov. Peter Kurnik je govoril o deležu, ki ga je dala vas Čeče v narodnoosvobodilni borbi, nato pa je odkril spominsko ploščo 37 padlim borcem, ki je vzidana pred vhodom šole.
Toplo pozdravljena od vseh je spregovorila tudi Lidija Sentjurčeva, ki je poudarila vlogo, ki so jo Čeče odigrale kot zaledje Trbovelj in Hrastnika, naglasila pa je tudi, da Čeče niso bile samo znan partizanski Skaj,
na skupina ni mogla doseči predpisanega števila krogov.
Popoldne ob 1. uri pa se začel® koeanje koscev mladih zadružnikov. Bilo je 14 tekmovalcev, ki so se lepo pomerili med sabo in pokazali precej
požrtvovalnosti, saj j« bila med tekmovanjem velika vročina, ki so io tekmovalci težko premagovali, Kljub temu pa so vsi pokazali dobro voljo in dosegli lepe rezultate. Bila je prava borba, kdo bo prvi in najboljši. Za svoj trud so bili tekmovalci primemo nagrajeni. Prebivalci kraja so v velikem številu obiskali to prireditev In veselo spremljati in pozdravljali tekmovalce.
Po tekmi koscev p« so člani ZB improvizirali zgodovinski partizanski napad na Pišece, ki je dobro uspel. Po tem napadu so nastopili z vajami še gasilci ln pokazali, kaj znajo. Nato se*je pričela pri spomeniku padlih borcev spominska slovesnost, ki jo je odprl predsednik ZB Pišece. kjer je tov. Molan v svojem slavnostnem govoru opisal tudi zgodovino kraja ter gospodarski ln politični razvoj Dišeč. Obrazložil je pome® kra-
temveč tudi kraj za prirejanje raznih sestankov naših vodilnih ljudi. Posebej je v svojem nagovoru podčrtala vlogo Jugoslavije v borbi za mir in poudarila, da nas padli borci opominjajo, da se dosledno borimo za mir in prijateljstvo v svetu.
Kulturni program so nato izvajati Delavska godba iz Trbovelj in obe pevska zbora »Slavček« in »Zarja«. Prav po-cebno priznanje in pohvalo zaslužijo mladi pionirji in pionirke osnovne šole v Čečah, ki so se odlikovati v zborni recitaciji z besedo in pesmijo, saj so med poslušalci vzbujati naj večjo pozornost.
Po končanem kulturnem sporedu je sledilo partizansko rajanje. Obe godbi iz Trbovelj sta dolgo razveseljevali številne goste, Indusrij ska kovinarska šola Strojne tovarne iz Trbovelj pa je popoldne priredila bogat kulturni program, s katerim je nastopala na partizanskem pohodu po Savinjski dolini in ga je na dan borca zaključila na slovesnosti v Čečah. Povsod po Savinjski dolini, kjer so biti na pobodu 12 dni, so ljudje te goste z veseljem sprejemali, ti pa so jim v zahvalo priredili kulturo program. Mladina šole STT je na tem pohodu spoznala poti, po katerih' so hodili naši borci in borke v času naše domovinske vojne.
jevnega praznika in pozval prebivalstvo, da začne s socializacijo vasi, prav tako pa naj se loti tudi obnove vinogradov in sadovnjakov, ki so že zastareli. Očrtal je tudi notranje- ln zunanjepolitični položaj. V svo-
jem govoru se je dotaknil težav kraja in poudaril, da so Pišece dale 68 borcev in talcev na oltar domovine.
Za njim je povzel besedo še bivši sekretar I. bataljona Kozjanskega odreda, ki je v podrobnostih opisal dogodke pred trinajstimi leti, to je 7. julija 1944. leta, ko je prvič padla nemška postojanka v Pišecah. Ljudje so mu ploskali, mnogi pa so imeli solzne oči.
Sledile so še recitacije Pionirk, nato pa nastop telovadcev — pionirjev in pionirk, ki so ga v&i navdušeno pozdravljali. Program je zaključil z nekaj partizanskimi pesmimi domači pevski zbor.
Nato se j« razvila prijetne domača zabava, ki jo je priredila Zveza borcev. Pogrešal! so pa vel, da se krajevnega praznika ni udeležil nobe® član občinskega LO Brežice.
ŽITO ZORI IN KAJ LEPŠEGA KOT SPREHOD OB KIPBCl RASTI. NA SLIKI: MOTIV IZ
PLOSKEGA
Zaključek režiserskega tečaja v Trbovljah
LEPA PRIREDITEV TRBOVELJ
Slovesna otvoritev kopališča
Lep krajevni
praznik, v Piševa h
ORGANIZACIJA ZB RADEČE PRIPRAVLJA
ZA DAN VSTAJE POČASTITEV SPOMINA PADLIH MINERJEV
Slovesnost bo v Suhadolu pri Zidanem mostu, udeležili pa se je bodo borci ii vseh revirjev. — Vabilo borcem bivšega Kamniško - zasavskega odreda in bivšim minerjem tega odreda.
Kot vedno, bomo tudi letos v Zasavju pripravili za praznik slovenskega ljudstva — dan vstaje vrsto prireditev, na katerih se bomo spominjali tistih usodnih dni pred 16 leti, ko je slovenski delavec, kmet in izobraženec dvignil zastavo upora in se pognal v težak boj. Partizanske patrulje naših krajev bodo na ta dan pohitele v znane partizanske kraje obujat spomine na težke čase. Mnogokje bodo s seboj peljali naše mlade in jim pripovedovali o teh borbah.
Prav posebno lepo pa. bodo praznovali bivši borci iz Radeč, Hrastnika, Trbovelj in Zagorja. Radeška organizacija ZB pripravlja namreč počastitev spomina padlih borcev - minerjev v Suhadolu pri Zidanem mostu.	*
Tod sta namreč pred 13 leti padla brata Žužek — daleč naokrog znane minerja pod streli zidanmočke žandarmerije.
K tej proslavi ,vabi organizacija ZB Radeče posebno nekdanje borce Kamniško-zasavskega odreda, zlasti pa nekdanje minerje tega odreda.
Po proslavi bo velik miting v bližini spomenika padlim minerjem, v vasici Suhadol	(v)
Sistematično proučujmo kongresno gradivo
Kongres delavskih »vetov je ra nami. Njegov odmev je bilo »dišaiti in ga je še čuti skorajda v vseh tujih deželah. To ni nič čudnega, saj so se prvič v zgodovini zbrati neposredni proizvajalci na svoj kongres in razpravljali o pomenu in vlogi delavskega upravljanja, o njegovem nadaljnjem razvoju, o uspehih in slabostih organov upravljanja v podjetjih, o vsem tistem so se pomenili, kar naj če pospeši rasit proizvodnje in okirepi delavsko upravljanje.
Kongres delavskih svetov je sicer za nami. toda z zaključkom kongresa Se ni opravljeno vse delo. Kongres je dal toliko in tako obilnega gradiva, da bomo lahko še čez čas. ko ga bomo temeljito proučili, presodili njegov pomen. Resolucija kongresa nas na primer opozarja, kaj lahko že sedaj spremenimo tako v načinu dela organov upravljanja kot v načinu gospodarjenja podjetij iitd.
Zato velja o kongresu, o njegovem delu in vsebini in sklepih seznaniti čim širši krog delovnih ljudi — neposrednih proizvajalcev — upravljal cev. Iz teh razlogov velja sedaj začeti s sistem a tiičnim proučevanjem kongresnega gradiva. To proučevanje mora biti v središču pozornosti vsake gospodarske organizacije. Is teh razlogov velja sedaj sklicevati konference in zborovanja, kjer naj delegata, izvoljeni za kongres, poročajo delavcem — volivcem o kongresu, 0 njegovem plodnem delu, splošnih vtisih, ki Jih je kongres zapustil. Na ta način bo o delu in pomenu kongresa re$ lahko seznanjen vsak član delovnega kolektiva.
To bi 'bila le informativna dejavnost, vendar ta še ni dovolj. Dna v in potrebno je kongresno gradivo še temeljiteje proučiti. Zato naj bi delavski sveti podjetij sklicali izredna zasedanja. Nanje naj bi povabili ves politični aktiv podjetja in na osnovi izčrpnega uvodnega poročila proučili gradivo kongresa. Ob tem proučevanju bodo lahko ugotovki, kaj velja v njihovem d e ju spremeniti, da bo delavski svet bolj e upravljal podjetje.
Uvodoma smo dejati, da 'je gradivo kongresa izredno obsežno im begate. Do podrobnosti ga bo moč proučiti le na dobro organiziranih seminarjih, sklicanih za organe upravljanja in ves politični aktov podjetja.
Kdo naj dia pobudo za sklicanje konference, izrednih zasedanj in seminarjev? Tajništvo Republiškega sveta sindikatov Slovenije je o tem že izreklo svoje mnenje na svoji zadnji seji. Sklenilo je svetovati sindikalnim vodstvom, okrajnim in sindikalnim podružnicam, naj bodo oni pobudnik za sklicanje konferenc, posebnih zasedanj delavskih svetov in poznejše prirejanje seminarjev.
To je torej v teh dneh najvažnejše opravilo tako sindikalnih organizacij kot tudi delavskih svetov, opravilo, kj $e nam bo bogato obrestovalo, ki nam bo zagotovilo, da bodo vst delavci čimbolj temeljito informirani o delu m plodovih kongresa delavskih svetov in bomo lahko na osnovi vsega tega tudi usmerili svojo dejavnost v bodoče.




ZDRAVILIŠČE CATESKE TOPLICE Z DRUGE STRANI
Majhen kolektiv, ki šteje komaj 32 članov, se neutrudno bori za povečanje proizvodnje v tej mali tovarni, ki je bolj podobna majhni stanovanjski hiši kot pa tovarniškemu objektu. Tovarna stoji na levem bregu Save med Brestanico in Vidmom-Krškem.
Letošnji družbeni plan so v tovarni postavili na podlagi dodeljenih jim deviz, ki jih dobe na deviznem obračunskem mestu v Beogradu. — Te devize za uvoz kakaovca, ki je osnovna surovina za proizvodnjo čokolade. Zato kolektiv svojega proizvodnega plana ne more določiti na osnovi tovarniške kapacitete, pač pa na osnovi deviz, ker je proizvodnja tovarne odvisne od obsega uvoza.
Poleg redne dobave kakaov-
Odslej bo drugače
V kmetijski zadrugi v Loki pri Zidanem mostu ni vse tako, kot bi moralo biti. Zadnja temeljita revizija je odkrila v upravi zadruge in nekaterih njenih delovnih področjih vrsto napak, ki jih na kratko lahko označimo kot: skrajna malomarnost, neodgovornost do zadružnega imetja in celo kriminal.
Ljudje so sumili že dalj časa, dia v zadrugi ni nekaj v redu. Osnov za takšen sum so imeli dovolj iz vsakdanjega življenja nekaterih uslužbencev zadruge. Nihče pa ni mislil, da je prišlo že tako daleč. Ne smemo pa tega trditi za vsa delovna področja kmetijske zadruge. Vse tri trgovske poslovalnice in čevljarska delavnica so izkazale dokaj solidno poslovanje. Boleča točka zadruge pa se je ponovno pokazala v poslovanju mesnice in kot novo odkritje — še lesni odsek.
Mesnica, hi jo vodi mesarski mojster K. F., je že prejšnja leta Izkazovala primanjkljaje. Prizadeti je te primanjkljaje iz leta v leto poravnal In u-pratvni odbor se je s tem zadovoljil, zlasti še, ker je verjel njegovim obljubam. Bile so pa to res samo obljube. Revizor je namreč ugotovil, da je preteklo leto primanjkljaj v mesnici narastel na kar čedno vsoto 310.000,-din in je tudi dokazal, da gre očitno za kriminal. Krivec ta primanjkljaj v glavnem tudi priznava. Oporeka edinole primanjkljaj v znesku 89u000,-din, ki ga
bremeni zaradi prenizko doseženega izplena.
Lesni odsek, ki ga vodi lesni manipulant K.M., je prejšnja leta vedno izkazoval lepe dobičke in tudi večjih nepravilnosti v tem odseku niso ugotovili Temeljita revizija pa je odkrila, da tudi tu ni bilo vse v redu. Poleg prekrška, da je imenovani še po prepovedi na svoji privatni žagi žagal les za zadrugo in da sa je pustil izplačati od zadruge za žagarske usluge večji znesek na račun, ki ni ni bil registriran, je izkazal še primanjkljaj v znesku 105.000,-din katerega tudi v celoti priznava.
Zaradi njegovega malomarnega poslovanja pa bo zadruga morala še železnici kot kazen plačati večii znesek. Finančni organi občine Radeče pa so ugotovili, dia tudi njim dolguje okrog 400.000,-din. Ta denar naj bi bil že on sam kasiral od kmetov kot prometni davek, ni ga pa odvedel.
Kakor že rečeno, oba krivca primanjkljaje priznaivata in sta pripravljena, da jih poravnata. Poraja se pa vprašanje, !če je to dovolj. Po dosedanji praksi izg led a namreč tako, da si nekateri u-službenci jemljejo samovoljno nekakšno posojilo in ga vračajo, če ga revizija najde.
Revizija je nadalje ugotovila, da nadzorni odbor obstaja le na papirju,, dg se sicer dela na pospeševanju kmetijstva, da pa pospeševalni odseki le žtvotlarifjo in da je
celotna organizacija poslovanja precej pomanjkljiva. Zato so tudi nekateri uslužbenci z delom preobremenjeni, medtem ko nekateri posamezniki svojo plačo več ali manj samo pričakajo.
Precejšen del odgovornosti za takšno stanje v zadrugi leži vsekakor na upravniku. Z bolj smotrno porazdelitvijo dela, z doslednim nadziranjem in s svojim osebnim zgledom bi lahko vpllivtall ha uslužbence, da bi tako marsikatera nepravilnost odpadla. Tudi pojave, ki mejijo na kriminal, bi morali že prej obravnavati, ne pa dopustiti, da je bila zadruga oškodovana za tako visoke zneske.
No — odslej bo drugače. Prejšnjo nedeljo so se možje iz upravnega odbora zadruge zbrali k seji z namenom, da napravijo temu konec. Skle-
nili so, kar je bilo v tem položaju edino pravilno. 0be-ma krivcema, ki sta zadrugo oškodovala, so odpovedali službo. Dokončno besedo pa bo izreklo še sodišče. Seveda bodo vztrajali. tudi na tem, da se zadrugi povzročena škoda v celoti povrne. Upravniku so možje upravnega odbora za zdaj odmerili le vzgojno kazen, ker so mnenja, da ga je tokrat izučilo in bo v bodoče svoje napake odpravili. Na prihodnji seji pa se bodo temeljito spoprijeli z nalogami, ki se pojavljajo pred kmetijsko zadrugo in bodo tudi v tej smeri poskusiti zaoratt nove brazde.
Čeprav je ta odločni ukrep boleč, je bil vendarle nujen. Zadruga bo med prebivalci na ta način le pridobila na u-gledu in ljudje bodo gledali nanjo z večjim zaupanjem.
ca, ki ga tovarna prejme z dodeljenimi ji devizami, se je koiektivu posrečilo dobiti letošnje leto precej kanaovca iz izrecmega uvoza, ki pa je bil okrog 70 % dražji kot kakao-vec iz rednega kontingenta, vendar se cena čokolade zaradi tega m podražila. Pri nekaterih vrstah čokoladnih izdelkov se je cena celo znižala za pet do deset odstotkov.
S povečanjem surovin se je povečala tudi proizvodnja tovarne, ker je bilo povpraševanje po čokoladnih izdelkih na trgu vedno zadovoljivo. Kolektiv je zaradi tega proizvodnjo v letošnjem prvem polletju presegel za 60 % nad planom, letno proizvodnjo pa je izpolnil že z 80 %. Letošnjo proizvodnjo je kolektiv v primeri z lanskim letom povečal za 108 odstotkov, a zaposlenih ljudi je le 40 % več kot lani.
Kolektiv pa ni povečal samo proizvodnje, pač pa tudi storilnost dela. Letos je imel od leta 1946 največjo proizvodnjo, saj je mesečno izdelal 12.000 kg čokoladnih izdelkov.
Da pa je kolektiv svojo proizvodnjo lahko (Ivignil na tako višino, je bilo treba precej starih strojev ki so že doslužili, zamenjati z novimi boljšimi, ki dosegajo večjo proizvodnjo in se je z njimi izboljšala tudi kvaliteta izdelkov.
Težave, s katerimi se mora ukvarjati kolektiv tovarne, so v glavnem v tem, da mora delati v neprimernih, tesnih prostorih, prav tako pa mu manjkajo prostori za vskladi-ščenje surovin. Proizvodnjo pa ovira v poletnih mesecih, zlasti še letos, vročina, ker prostori niso dovolj izolirani proti vročini.
Tovarna tudi ne stoji na ustreznem mestu, zato bo treba misliti na nove prostore in na primernejšem mestu, da bi se potem lahko razvila v moderno tovarno, v kateri bi kolektiv zamogel še bolj povečati proiz-
vodnjo in. razširiti tudi asortiment izdelkov, s čimer bi bilo mogoče znižati proizvodne stroške in bi kolektiv tovarne potem lahko nudil potrošnikom cenejše izdelke v večji izbiri in še boljši kvaliteti. S. K.
JUBILEJ ZASLUŽNEGA JAVNEGA IN KULTURNEGA DELAVCA
Pred dnevi je praznoval 55-letnico svojega rojstva znani javni in kulturni delavec trboveljske Cementarne, tov. Vencelj Miklavčič.
Tovariša Venclja poznajo prav dobro vsi kulturni delavci in ostali, saj je že od mladih let deloval na kultumoprosvetnem področju in je tudi sedaj že peto leto predsednik »Svo• bode-Zasavje« v Trbovljah. Je tudi član okrajnega ljud-
skega odbora tn član raznih komisij in svetov — skratka: vse svoje življenje je rad posvečal za blaginjo in napredek delovnih ljudi.
K njegovemu življenjskemu jubileju se poleg vseh številnih prijateljev in znancev pridružuje s čestitkami tudi naše uredništvo.
(po pattijaHsftifi poteh
oiosoooooooeoeoeoeoooooocDioi
RAZPIS
Podružnica Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Zagorju razpisuje delovno mesto v knjigovodstvu, oziroma v administraciji.
Prednost Imajo absolventi ekonomske ali dveletne administrativne šole.
UPRAVA
0
■
o
■
o
■
o
■
n
Že v zgodnjih jutranjih urah je na dan borcev krenil avtobus, poln partizanskih otrok iz Krškega proti Gorjancem. Po po Kirni vožnji se je ustavil v Sutmi, kjer so izstopili in nadaljevali peš svojo pot. Strma steza se je vila med gozdovi in vinogradi.
Gorjanci! Kako polni so biti med vojno partizanov. Zavedni domačini so jim nudili prva zatočišča in jih hranili. Marsikateri so prav zaradi tega morali polagata pred okupatorjem krvav obračun. Tako je bilo tudi na Planini, kamor
so omenjenega prišli otroci padlih borcev.
Ze leta 1941 so bili Planinci ci-g -.lizirami v Osvobodilni fronti. Ni bilo p irtizana v Gorjancih, ki bi ne poznal Planine. Vsi moški so se že aprila leta 1942 zaprisegli za delo v narodni zaščiti, ženske pa so skrbele za hrano in obleko borcev.
Ker je vas Planina v bližini hrvaške meje, so jih dostikrat obiskali ustaši. Vedeli so za njihovo delovanje, zato so se jim hoteli maščevati.
Dne 14. septembra leta 1942 je znan ustaški krvnik Pavle
OIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOI
Zaključek okrajnega tekmovanja zveze zadružnic
V	soboto, dne 8. t. m., smo se zbrale predstavnice vseh organizacij Zveze zadružnic okraja Trbovlje v Brežicah, od koder smo se z avtobusom odpeljale preko Dolenjske im Gorenjske na Izlake pri Zagorju.
V	Novem mestu smo si ogledale Kmetijsko šolo na Grmu. Najbolj všeč nam je bil poskusni nasad pšenice im lepe plemenske svinje z miadlči. Tovariš inženir, ki nam je razkazal posestvo in šolo, nas je seznani) tudi z učnim programom, dnevnim redom im zgodovino šole.
Sekretarka Zveze zadružni c pri OZ Z Novo mesto nas je povabila na Okrajni zavod za pospeševanja gospodinjstva, kjer nas je pozdravila znana aktivistka Francka Slakova in na* povabila na zakusko. Veseio razpoložene smo nadaljevale pot proti Kmetij sko-gospodiimj-eki šoli Mali Loki, kjer srno obiskali gojenke trboveljskega okraja ter si obenem ogiedale lepo urejeno šolo in vzoren šolski vrt.
Zaključek te ekskurzije »e Je potem spremenil v siavnost, na kateri je OZZ Trbovlje podelila nagrade organizacijam Zveze zadružnic, ki so se v polletnem tekmovanju najbolj izkazale. Tako so prejele zadruini-ce iz
Brestanice 1. nagrado v znesku 100.000 din,
Šentjanža 2. nagrado v znesku
80.000	din,
Izlak 3. nagrado v znesku
60.000	din,
Dol pri Hrastniku 4. nagrado v znesku 40.000 dim.
Videm 5. nagrado v znesku
80.000	din,
Brežice 8. nagrado v znesku
20.000	din.
Kot priznanje za delo so poleg razpisanih nagrad prejele gaclFUŽnree iz Mlini še 10.000 d n. Iz Sevnice, Tržišča. Artič, Di-
šeč im Kapel pa knjižne nagrade. Za aktivno deio med za-družnteami je prejela tudi nagrado predsednica Zveze zadružnic Videm, tov. Francka Stupar. Nagrade, ki sp jih za-družntee prejele, lahko izkoristijo za nakup stvari, ki bodo v splošno korist zadrugam kot: plemenske svinje, prašile! za vrtove, aparati za predelavo sadnih sokov Itd.
Sredstva ostanejo last kmetijskih zadrug.
Sievmostni podelitvi nagrad eo prisostvovali: predsednik OZZ tiov. Tone Zupančič, podpredsednik OZZ tov. Franc Dragan, sekretar OK ZKS tov. Viktor Kovač, sekretar Okrajnega odbora SZDL tov. Janez Jesenšek, predsednica ZŽD Mara Na redova, predsednica Zveze zadružni« pri OZZ tovarišioa Minka Zupančič im upravniki kmetijskih zadrug iz Brestanice, Dola pni Hrastniku im Izlak.
Justi Kozine
V HRASTNIKU SO RAZVILI SVOJO ZASTAVO ČLANI SINDIKATA TRGOVSKIH DELAVCEV
Herakovič prišel s svojimi privrženci na Planino. Že med potji je nalovil nekaj zavednih Slovencev, ostale pa je pobral v vasi. Odgnali so 25 moških v Gore pri Planini im jih postrelili. S tem pa še niso bili zadovoljni. Naslednji dan so prišli ponovno in odgnati še preostalih osem Planincev. Žene in otroke so pognali na hribček oti.vasi, Planimo pa zažgati. Medtem ko je gorela vas, so streljali njihove može in očete, tako so bile Planinke priča tem strahotnim grozodejstvom.
Peter Stipič, ki je bil tudi med žrtvami, je le po naključju ostal živ. Bil je namreč majhen in zaradi starosti že malo upognjen, zato ga sovražnikove krogle niso zadele. Tri dni po streljanju je v Brezovici našel obupane vdove Planinke.
Planino so odtlej predstavljale le še razvaline brez domačinov, tol so jo tako ljubili.
Po vojni so si s pomočjo obnovitvene zadruge zgradili nove hiše in gospodarska poslopja, tako da Imajo spet svoje domove.
Prejšnji četrtek, to je na dan borcev, je prispelo na Planino preko 30 partizanskih otrok. Ko sta jim prvoborca tovariša Dragan in Colnarič pripovedovala o zli usodi Planincev, so le-tl pazljivo poslu-
NAS KOMENTAR
VOLITVE V EGIPTU
Egiptovsko ljudstvo Je 3. julija prvič v svoji egodovlnl Izvolilo ivojo resnično ljudske skupščino, svoj parlament (msglie al uma, ko mu pravijo Egipčani), v katerem ni fevdalcev la korumplranlh strankarskih veljakov.
Ustava republike Egipta, k| eo Jo Egipčani s javnim referendumom sprejel) 23. junija lani, predvideva, kako naj se voli ljudska skupščina. Znano je, da so egiptovske stranke (vafdistič-na. saadlstična in druge) delovale proti revoluciji in njenim osnovnim socialnim in gospodarskim težnjam, zato jih je Revolucionarni svet prepovedal. Tudi ustava ne predvideva obnovitve starih strank, niti večstrankarskega sistema. Uzakonjuje pa obstoj ene same organizacije, ki se Imenuje Narodna unija. V ustavi je rečeno, da so člani; Narodne unije vsi državljani, ki »se zavzemajo za Izpopolnitev nalog revolucije In za zgraditev ekonomsko, politično In družbeno zdravega sistema«. Na čelu Narodne unije je nekdanji Revolucionarni svet, k| je vodil revolucijo |n državne zadeve Egipta od julija 1952. Ta organizacija, ki pa jo pravzaprav šele ustanavljajo. Je Imela Pri volitvah pomembno vlogo.
V prvem parlamentu Republike Egipta Je 350 sedežev. Zato so vso deželo razdelili na 350 volilnih okrožll. od katerih Je moralo vsako Izvoliti
po enega poslanca. Poslanske kandidate je predlagala okrožna organizacija Narodne unije. Vendar ne samo enega, lahko JI je bilo več. In to pravico so Izkoristila skoro vsa okrožja. Pri tem so upoštevala lokalne pogoje, popularnost in zasluge posameznikov, ki b| ljudstvu najbolj odgovarjali. Da pa ne bi bilo stihije ali kakih anarhističnih In protirevolucionarnih Izpadov, Je morala vsakega predlanskega kandidata odobriti Izvršna komisija Narodne unije. Okrožja so skupno predlagala skoro 2.560 kandidatov. Izvršna komisija Narodne unije Je predloge pregledala, ugotovila kdo od predlaganih kandidatov ni sposoben predstavljati svojega okrožja v republikanskem parlamentu, In črtala 1311 kandidatur. Kljub temu pa Je v skoro vsakem okrožju ostalo več kandidatov. Ponekod Jih Je bilo celo 4 »II 5. Le v 68 okrožjih, kjer so v glavnem kandidirali člani Revolucionarnega sveta, ni bilo protikandidatov. Zato v teh okrožjih sploh ni bilo volitev. Izvršna komisija Narodne unije Je vse kandidate, ki niso Imeli protikandidatov,
proglasila za Izvoljene. V petih volilnih okrožjih pa je Izvršna komisija odklonila vse kandidate. V teh okrožjih so bile volitve 14. Julija. Tega dne so bile volitve tudi v tistih okrožjih, kjer nobeden od kandidatov ni dobil absolutne večine.
Ustava določa da morajo biti poslanski kandidati stari najmanj 36 let. Biti morajo pismeni In Egipčani. Mandatna doba Izvoljenih poslancev traja pet let. Volitve so bile tajne. Volivci so dobili votivne liste tn na njih s" zaznamovati svojega kandidata. Ker je v Egiptu še veliko nepismenih (kar Je posledica zaostalosti v preteklosti), so bile volilne tiste zaznamovane s simboli posameznih kandidatov, tako da so lahko tudi nepismeni svobodno sodelovali pri volitvah.
V dneh. ko so bile v Egiptu volitve. s0 v nekaterih zahodnih državah veliko pisati, da te volitve niso demokratične ker na n.tih ne sodelujejo bivše stranke. Vendar so vsi, ki so Imeli priložnost opazovati razpoloženje egiptovskega ljudstva v dneh volitev, lahko ugotoviti, da so Egipčani šli n* volitve z Izredno državljansko zrelostjo. Ti ljudje poročajo, da tako demokratičnih, svobodnih in ljudskih volitev v Egiptu še ni btio. Celo zahodni novinarji priznavajo, ds Je med
temi volitvami In parlamentarnimi volitvami v Farukovem Egiptu ogromna razlika. Nekoč so kandidirali le veleposestniki In zagovorniki korum-plrane Izkoriščevalske monarhije, sedaj pa resnični predstavniki ljudstva. Nekoč Je bila volilna pravica omejena na ozek krog ljudi sedaj pa je državljanska dolžnost vseh nad 18 let starih Egipčanov. Prvič v zgodovini Egipta so lahko volile tudi žene. Nekoč Je bila votivna pravica omejena IJem, podkupovanjem ln korupcijo, sedaj pa so Egipčani resnično svobodno Izbirali svoje predstavnike. Volilna kampanja Je blla zelo živahna In v njej Je sodelovala ogromna večina egiptovskega ljudstva.
Uradnih poročil o Izvoljenih kandidatih že nimamo. Volilna komisija P» le že sporočila, da je volilo nad pet milijonov ljudi In da Je bilo med volivci tudi nad pol milijona žena.
Iz tega je torej razvidno, da velika večina egiptovskega ljndstra odobrava napore predsednika Nasera za socialni, ekonomski In tudi državniški preporod'Egipta Novi parlament, prvi parlament republike Egipta, ki so ga Egipčani Izvolili 3 Julija, pomeni za F.glpt novo zmago v bolu za cilje revolucije v boju za vsesplošni napredek Egipt*.
šali. Poleg njih je sedela tudi Colaričeva mama s Planine in bridko jokala. Mali otroci s Planine, ki še ne morejo dojeti, kaj se je zgodilo z njihovimi predniki, so lizati bonbone in jedil sladko čokolado, ki so jim jo prinesli iz Krškega. Od daleč so opazovali in z odprtimi usti poslušati harmoniko. Kaj bi tudi ne, saj kaj takega le malokdaj vidijo. Planina je oddaljena od Sutne polni dve url in redkokdo zaide v to oddaljeno vas.
Pred odhodom so se ustaviti še pred spomenikom, v katerem so vklesana Imena vseh 32 žrtev. Naslednja vas je bila Brezje. Tu se je leta 1944 zadrževal drugi bataljon Cankarjeve brigade, ki je napadal cerkljansko letališče. v Brezjem je dosti laže kot v Planini. Imajo svojo šolo in tudi vas ni bila med okupacijo požgana.
Med potjo so postali še V Prušnl vasi pred Božičevo hišo, kjer je bilo šest partizanov. Mati Rezka pa je med vojno kuhala za cele čete partizanov. Ko so nekoč pridrveti belogardisti v vas, so jo našli doma. Odgnati so jo na rob vasi in jo do onemoglosti pf®* tepli. Toda ni klonila. Se 2 večjo vnemo je delala za partizane, ob prihodu belogardistov In ustašev pa se skrila v gozd.
Obšli so še Frlugo in prispeli v Čemečo vas, kjer jih je že čakal avtobus. Tako so po par-rižanskih poteh obšli del Gor-jancev. Se dolgo jim bodo ostati v spominu kraji, ki e® jih videli in dogodivščine, k1 so jih na poti slišati. Le tako si bodo otroci laže predstav" ljali partizansko življenje, K* je bilo dostikrat polno tegom
Strela je ubila Martina Slaviča s Partizanskega vrha
V torek, proti tečem, je v
zgornjem Zasavju divjala Prt-cej huda nevihta, ki je prinesla s seboj tudi kot oreh debelo
točo.
Na srečo je bila nevihta kratkotrajna, pa tudi toča ni napravila večje škode. Žrtev strele pa je bil 58-letni Martin Slavič. ki «e Je ta dan ob 19. uri zvečer mudil v župnišču, ozt-roda v veži župnišč« na Par-ttoanskem vrhu. Kakor pravi njegov Sin Jože, je oče odpri vežna vrata župnišča im pogledal. če s« bo nevihta kmalu 7.divjala. V tem hipu je udaril* strela in Slavič ae je zrušil P6 tleh.
R'n 1» Sel po pomoč v Počitniški dom, očeta pa kljub pol-drugoumemu nudenju prve pomoči nleo mogli obuditi k življenju	<*»
Življenje naših otrok v Stari gori
PIONIRJI IN PIONIRKE OSNOVNE SOLE CECE SO SE FOTOGRAFIRALI S TOVARIŠICO LIDIJO SENTJURČEVO
Na griču, nedaleč od Šempetra, stoji velika, lepa hiša. Če te pot povede tja, boš že od daleč slišal otroške glasove, ki se mešajo v smehu, joku, vzklikih, petju, pa tudi tekanju, kajti tu notri so tudi naši najmlajši. Bolnica za invalidno mladino Stara gora je to. Marsikdo verjetno prvič sliši o tem, toda mnogo je staršev, ki so mogoče vsak mesec tu, da obiščejo svojega dragega sina ali hčerkico.
Lepo je našim otrokom. Bolnica ima prijetno lego, tako da imajo otroci vedno dovolj sonca, ki je za njihovo zdravje nujno potrebno. Sicer pa so itak vedno zunaj. Podnebje je tu zmerno in nam nudi že prvo spomladansko sonce mnogo toplote. Poleti je že prevroče, zato se otroci ohladijo r bazenu, kjer čofotanju ni konca.
Nekaj nevsakdanjih, a aktualnih misli
o Spodnjem Posavju
Vemo: turist Je vsaka oseba, začasno zapusti svoj dom e,iroma stalno bivališče in se °stavi ali naseli, oboje prehod-&o, kjer koli in fe kakršnih koli razlogov, vendar predvsem zaradi zdravljenja, letovanja, Udejstvovanja v raznih športih, oddiha ali počitnic, razvedrila, *li tudi zaradi omike in drugih kulturnih potreb itd., ter tam, Je v turističnem kraju — na-•besto doma — izdaja denar za •tanovanje, hrano in druge red-Be in izredne potrebščine.
Vemo enako to, da človek ln j*<>sebno turist izven svojega •rruja zmerom več troši, ne ve-ali pa ne vrednotimo pra-^ilno, da skupek dohodkov od ‘Urizma pospešuje ne samo go-*tinstvo in promet, ampak po-•redno oplaja tudi trgovino, °brt in druge dejavnosti, in si-cer v proizvajalni in potrošni »meri.
Privabiti in zadržati turista Bekje, je torej gospodarski plus, ju podjetja — individualno in kolektivno — si ob primernem turističnem standardu s pravilnim odnosom, z dobrimi storitvami in uslugami, povrh pa še * občasno reklamo prizadevajo, da si zagotovijo čimvečji, po možnosti množični promet.
Ce naj turistično receptivna Podjetja uspevajo v turizmu, je treba kakopak da ifcpolnjujejo, *akor pravimo, subjektivne in objektivne pogoje, kraji oz-imajo razen svojih osnovnih pobojev še zaledje, imenujemo ga turistični rezervoar, od koder »uradi svojih odlik, občih in po-**bnih privlačnosti in morda tu-Pri rodne težnosti pričakujejo turiste — goste.
Poglejmo skozi to prizmo bež-Bo na naše Spodnje Posavje!
Regionalno, porečemo, je to turistično področje.
Turističnih krajev, Id ga se-»tavljajo, ni dosti, vsaj popol-bonna izgrajenih in formalno Pruznanih ne. Več pa je turi-»tičnih postojank, kii že služijo Mojemu namenu in -imajo po-8°je za rast in rac voj.
Turistični kraj matičnega »hačatja v Posavju je zdravili-Cateške Toplice. Tu se od Btikda,j razvaja zdravstveni tu-riaern v lepi, medsebojno dopolnjujoči se simbiozi s splošnim, llusti izletniškim turizmom.
Kot počitniške kraje in kraje °ddiiiha konec tedmia je treba bhieniti zlasti Brestanico, Bre-r*®*. Krško, Mokrice, Radeče ln eevnico.
Ka izletniške kraje veljajo ®'*eljsko, Kapele, Leskovec, 0r*$je, Pišece in Zdole.
kulturno—zgodovinski krog ®t^jemo Brežice (Posavski mu-Dobovo in Libno pri Vidmu.
^Torišče gorništva — bolje Jhernega planinstva — so: uzjanol (severovzhodni del), “ohorje. Lisca,- Golenjsko gri-*^*> počenii od Jatne proti »hodu, sleme Orlice in Vell-0 Kozje.
Lov: v višinskih, posebno pa '“‘•'Rakih pasovih področja. Ribolov: predvsem v Krki in delno tudi v manjših pridih Save.
.Kopanje in vodni šport: vse, uustrijskih odplak še obva-reke in potoki, na čelu Krka; dalje v prostozrač-o bazenih Tovarne celuloze Vidmu in Tovarne doku-‘entnega in kartnega papirja Kadečah.
jj^aorišča ln spomeniki NOV:
sk “rava’ Gorjane, Pišece, Preti a' Sv. Vid pri Planini, Veliki Kuten, vel, Cirnik-Stojdraga, •vet?011 ®korail vea hriboviti
42 lmaj°
našteti kraji oei-
obisk,
oziroma bivanje i^.-' v naravnem pogledu jih ty v tehničnem pa zanje še (14°volj preskrbljeno. Ne povso,tt gostinstvo (pre-vc*f na 'vusta.iitvena zmoglji-’ Pomanjkljive storitve in *- *» v prehrani). Pomanj-je prometno omrežje
(slabe ceste, prometne trase ln vozni redi, pogosto preveč obrabljena prometna sredstva). — Največkrat preveč ravnodušen in brez topline je subjektivni odnos gostiteljev do gostov — kakor da jim je vseeno, ali imajo goste ali ne, tako da je pri slednjih občutek dobrodo-šlosti le redek.
Toda zanemarimo, česar Spodnje Posavje še nirnia ali ima le delno, in seznanimo se z vsem tistim, kar je njegova glavna turistična privlačnost. Ta namreč daleč odtehta pomanjkljivosti in drugo. Na prvem mestu moramo imenovati Cateške Toplice s topliško zdravilno vodo, kii ima naj višjo pri-rodno temperaturo v Sloveniji. Potem bi sledila po važnosti tale turistična svojina: veliko prirodno kopališče, kakršno predstavlja struga reke Krke z bistro in toplo vodo; že omenjena kopalna batzena na Vidmu in v Radečah; možnosti lagodnega vzpona v planinski svet s krasnimi razgledišči na obeh bregovih Save: zanimiv obhod planinske transverzale Poderedaki grad — Zabukovje; izredno po-
učni Posavski muzej v Brežicah z izpostavo na gradu Mokrice; obisk slovitih bizeljskih vinogradov in sadovnjakov v času trgatve grozdja in spravljanja sadja ter žlahtnega kostanja; specialitete v domačih prekajenih klobasah, v raznih poticah, ■ štrukljih, mlincih in drugem.	\
Nekaj pa Ima Spodnje Posavje kot celota: veliko in pomembno zaledje v glavnem mestu LRH Zagrebu, ki ga je vrednotiti kot turistični rezervoar, kakršen je Ljubljana za raj bližjo Gorenjsko ali kakršen bi bil na primer Trst za kraško planoto, Brkine in obmejno Notranjsko, da ni današnje nenaravne politične meje.
Ce bi Spodnje Posavje ocenili po povedanih kriterijih, »i morali stvarno priznati, da za zdaj še ne igra posebne vloge v turizmu. Priznati pa bi morali tudi, da ima tem lepše perspektive, da se razvije ob hotenju in delu družbe ter pametni, načrtni gospodarsko turistični politika v turistično področje, kakršnih bo v Slove-najji le malo.
Zdi se nam, da je bilo treba posredovati posavska javnosti teh nekaj, za zdaj strogo okvirnih misli. Kazalo bi osvetliti tudi nekatere podrobnosti, da se razbistrijo poj,mi in da pobuda za prelom s stihijsko spokojnostjo. To bomo rade volje storili, če nam bo dalo uredništvo »Zasavskega tednika« še kak stolpec v ta namen na voljo.	Posavčan
OIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOI
13. JDLU - PRAZNIK ŠOFERJEV
13. julija bodo po vsej Sloveniji praznovali šoferji ln ln mehaniki svoj praznik. Obhajali ga bodo tudi v našem okraju s slovesnim sprevodom vseh motornih vozil v Trbovljah, Hrastniku in Brežicah. Posebno slavnostno se pripravljajo na ta praznik v Trbovljah.
V TRBOVELJSKEM NOVOZGRAJENEM KOPALIŠČU JE VSAK DAN VSE POLNO LJUBITELJEV HLADNE VODE
Tako so vedri, polni življenja! Ti obrazi pa so resnično le krinka. Marsikateri je že po pet let pri nas, da! Pogled na njihove hrome noge, roke, ta pogled te povede šele v resničnost. Ti otroci niso zdravi, to so le mali optimisti, ki pa se svojega optimizma niti ne zavedajo. Takšni so, ker se jim dobro godi, ker so brezbrižni.
Vsi na Stari gori, vsi se trudimo, seveda vsak na svoj način, da jim pomagamo k čim-hitrejšemu ozdravljenju. Prav zato so zaposleni celodnevno. Zdaj jih čaka zajtrk, pa umivanje, že mora v »fizikalno« k vsakodnevni telovadbi na raznem orodju in v vodo. Od fizioterapevtike se vrne k skupini. Tam ga sprejme bolničarka, ki mu ugodi vse trenutne želje. In še več! Poleg zdravljenja se naši mali tudi vzgajajo. Vsaka skupina ima svojo vzgojiteljico. Mnogo lepega se naučijo in prenekate-ri se težko poslavlja od nas. Najmlajši, mnogokrat tudi sedem mesecev stari, pa ne morejo v vrtec. To so naši dojenčki, ki jim je treba le mamice nadomestiti. Njim posvečajo vso pozornost in veliko ljubezen otroške negovalke. Večkrat jim nudijo več ljubezni kot 1 lastna mati. Tudi takšne se najdejo. Mati, ki noče poznati otroka, mati, ki nikoli ne obišče svojega malega, mati, ki se otrese vseh vezi, da bi sprejela otroka domov, takšna mati je mnogokrat tudi problem za našo ustanovo.
Kako se otroci veselijo obiskov, ki so dovoljeni vsako prvo nedeljo v mesecu! Ze mnogo dni prej štejejo: še trikrat grem spat, še dvakrat, enkrat — končno pride tudi ta srečni dan. Mati je res samo ena. In čeprav se našim otrokom lepo godi, ker delamo vsi z ljubeznijo pri njih, jim matere ne moremo nadomestiti. Zato ni čudno, če postane otrok nenadoma tako otožen, vase zaprt, razdražljiv, ker počenja
Občinski svet »Svobod* v Sevnici se že ni sešel
Ko smo letos pozimi ustanavljali občinske svete »Svobod« in prosveta ih društev tudi pri nas v Zasavjii, smo vedeli, da rezultati njihovega dela ne bodo takoj vidni. Pa vendar, kot slišimo, se malone vsepovsod uveljavljajo, medtem ko ga v Hrastniku še sploh nimajo, v Sev,niči se pa po ustanovitvi še sploh ni sešel.
Pravijo, da j« predsednik sveta preobložen z delom in tudi boleha. In zaradi tega svet še sploh ni pričel z delom. Sodimo, da bi svet kljub takemu stanju ne smel mirovati, pač pa v okviru svojih modnosti začeti s tistim delom, ki je potrebnej-še v tej občini.
V Sevnici je precej prosvetnih družitev. In malone vsa so delavna. Bržkone pa potrebujejo pri svojem delu razne nasvete in pomoč, bodisi tu ali tam. Občinski svet bi torej moral pomagati, ali svetovati; najbolj važno je torej to, da občinski svet usmerja in vodi kulturnoprosvetno dejavnost in koordinira delo med posameznimi družitvi.
Upamo, da bodo odborniki to krnaiu spoznali m začeli pomagati razvijati kulturnop ros vatno dejavnost tega kraja.
(v)
polagoma razumevati, da imajo vsi starše, očka, mamico, mogoče tudi sestrico ali bratca, le on jih ni še nikoli videl, on ni imel še nikoli obiska. Zakaj? Ta veliki Zakaj... Z njim se je srečal naš otrok in zopet je tu boj, hud boj, ker so otrokova čustva močno užaljena. Kmalu pa pozabi na vse v veselem kolektivu. Seveda pa se to ponavlja vsak mesec. To pa nikakor ne vpliva dobro na njihovo zdravje. Naš otrok mora biti duševno popolnoma zdrav, če naj ga ozdravimo tudi fizično.
Zato, starši, nikar ne zanemarjajte svojih otrok! Naše dolžnosti do otrok so velike. Tudi en sam pogled, nasmeh, lepa beseda mnogo koristi, zlasti pa bolnim otrokom, ki so nežnosti še veliko bolj potrebni.
Tako! Na splošno si si lahko ogledal življenje naših otrok, ki je tako svojevrstno in vendar podobno življenju vseh drugih otrok.
Mara Remškarjeva
Naši pionirji v Kostelu Lukšiču
Na morje! Preko sto mladih src je pričakovalo odhod zdravstvene kolonije v Kaštel Lukšič pri Splitu. Iz vsakega kraja nas je nekaj bilo. Vstopali smo v Zagorju, v Trbovljah, v Hrastniku in vse do Sevnice. Preživeli bomo tri tedne ob sinjem Jadranu, da bi si okrepili duha in zdravje. Poslovili smo se od domačih ter znancev — in že je vlak oddrvel skozi pokrajino, obsijano z žarki zahajajočega sonca.
Bližali smo se kraju našega potovanja. Veter, ki piha skozi okna, hiadi vroča lica in oko zaman išče gozd. Povsod je le kamenje. Nekdo je zaklical: »Morje!« Vsi smo planili k oknom in gledali morje, ki se v meglici ni preveč jasno razločevalo.
Nekaj fantov nas spi pod šotori. Temu naselju pravimo »Naselje prepih«. Te dni je pihal močan veter podnevi in ponoči in fantje so morali večkrat sredi noči držati za vrvi, da Jim ni odneslo platnene strehe. Mnogo je bilo smeha.
Življenje teče po dnevnem redu. Lepo Je in prijetno. Najraje se kopamo. Seveda smo potem opoldne zelo lačni. Ko pojemo svoj obrok, čakamo, da bi še kaj dobili.
Vsi tisti, ki so se prej spraševali. kako bo, lahko sedaj odgovore: »Imenitno je kljub dežurni službi!« G as bo kar hitro minil, kar prehitro. Zdravi smo in zadovoljni in vse doma lepo pozdravljamo!
Martin Mlinarič
. Brežiški pionirji
na morju
Ankaran, enajst kilometrov oddaljen kraj od Kopra, ima naravnost idealne prostore za taborjenje ob morju. Tu ima poleg nešteto drugih letoviščarjev svoj tabor tudi Študentska zveza Slovenije. Ker pa so imeli študentje v juniju še zelo malo časa za letovanje, so bili šotori še prazni. Društvo prijateljev mladine v Brežicah Je zato izkoristilo to priložnost in najela šotore za deset dni.
17. junija se Je nekaj razneženč-kov zacmerilo na postaji v Brežicah, ko so se poslovili od svojih mamic. Mnogo pa jih je bilo že navajenih potovanja in ti so ustvarjali prijetno vzdušja vso pot v vlaku in avtobusu.
Proti večeru - smo pozdravili morje. Odložili smo prtljago ln zaradi reda Je bil takoj zbor, razdelitev po šotorih, večerja, umi-
ti glavnem — bilo je lepo! Neko popoldne, proti večeru, smo šil gledati Trst. Tako blizu smo bili, kot se le more biti. Počakali smo na večer in gledali mesto pred seboj, ki se je lesketalo v neštetih lučicah.
Pravega taborniškega življenja nismo občutili vse do zadnjega. Ob morju Je vse življenje prefinjeno, nežno in gladko. Sele nekaj dni pred našim odhodom smo občutili, da je tudi v tem okolju lahko strah. Ponoči okrog ene ure smo se nenadoma zbudili. Morje je bučalo, veter je tulil med šotori, da nas Je kar vzdigovalo in vrvice pri šotorih so popuščale. Bali smo se, da nam bo odneslo streho.
BREŽIŠKI PIONIRJI NA MORJU, V ANKARANU
vanje In spanje. Postelje so bile drugačne kot doma, okolje drugo, zato je bilo prvi večer vse drugo na sporedu kot spanje. No. prvi dan se res ne more zameriti mladim letovalcem, toda pri jutranjem zboru smo zvedeli dnevni red, ki se ga je bilo treba držati.
Po ureditvi v šotorih in malici smo šli na kopanje. Pet minut Je do vode. Prekrasna obala, posebno za za četni kel Toda našim razvajencem s Krke morska voda ni bila všeč. Da Je preslana, so ugotovili! Pritegnil jih Je tobogan, ki smo ga v začetku samo od daleč gledali. Prva skupina, v kateri so bili največji člani tabora, se je kmalu spustila tudi po njem navzdol. Je le precej visoko! Končno pa so 'ugotovili, da se Jim pravzaprav ne more nič zgoditi, če znajo plavati. In število herojev se Je Iz dneva v dan večalo.
Dopoldne do malice ln popoldne po njej smo se igrali ali hodili na različne izlete.
Med taborniki smo imeli tudi dobre nogometaše. Za dokaz naj bo zmaga 3:1, ko so igrali a pionirji iz Ankarana. In še to: naši niso preklinjali, kot smo to slišali pri njihovih nasprotnikih. Ce Jim Je šlo kaj narobe, so uporabljali izraze: čokolada, lizika, zobotrebec itd.
Senovška občina in perspektive turističnega razvoja
vL-Uge
Med prvimi občinami v trboveljskem okraju Je senovška občina pripravila obširen perspektiven načrt za vsa gospodarska področja. Ker Je takšen načrt osnova za gospodarski razvoj za vrsto let. kt so pred nami, bo vsekakor uspešno služil občinskemu ljudskemu odboru na Senovem, prav tako pa tudi posameznim družbenim in političnim, zlasti pa gospodarskim čtniteljem v občini za njihovo nadaljnje delo.
Iz tega načrta povzemamo nekatere podatke glede perspektiv za razvoj turizma v bodočnosti. O teh ve širša Javnost malo, več pa seveda glede razvoja industrije ln obrti, o čemer bomo ob priložnosti tudi spregovorili, če bo za to dovolj prostora.
Ako bi hoteli spregovoriti, kako Je s turizmom v občini danes, ne bi vedeli kaj prida povedati. Ce pa govorimo o njem, moramo predvsem poudariti, da manjkajo zanj potrebni gostinski obrati in prenočišča. Za prenočevanje Je na primer trenutno na voljo le troje gostišč s 13 sobami in 23 ležišči.
Ce pogledamo nazaj v predvojna leta, opazimo, da Je bila na primer že sama Brestanica kaj mikavna točka za številne zagrebške turiste in nedeljske izletnike. Tako je bilo tedaj ob nedeljah vse živo ob Savi, prav tako pa Je bil močno obiskan Bohor s svojimi naravnimi krasotami.
Ce želimo razviti turizem in privabiti izletnike, je najprej važno, da obstoječa gostišča sodobno In higiensko uredimo, kajti sedanji gostinski obrati, razen dveh, treh, svojemu namenu sploh
pivnice z nesodobno opravo in nehigiensko urejene turistov in izletnikov ne bodo privabljale. Se več: tisti, ki Je enkrat prišel, ga drugič sploh ne bo več. In • ne samo to:	tudi samo osebje v
mnogih gostinskih obratih družbenega sektorja ne kaže zadostnega zanimanja za kulturno postrežbo, niti brige za preskrbo res kvalitetnih jedil ln pijač, toliko bolj pa je njihov interes osredotočen na zaslužkarstvo ln dvig cen, ki se — ker pač ni potrebne konkurence — nemoteno in kaj rade dvigajo.
Obstoječa in novozgrajena gostišča bo treba, če hočemo privabiti nove goste in razviti turizem, kulturno in sodobno urediti.
Turizem pa je treba ne samo obnoviti in ga dvigniti na predvojno raven, marveč ga je treba tudi zhatno povečati, od čegar bodo imeli seveda največ koristi sami prebivalci senovške občine. Zanj so dani vsi prirodnl pogoji v Brestanici, na Senovem, v vaseh pod Bohorjem, zlasti pa tudi na Bohorju, kjer bo stal novi planinski dom.
Brestanica ima dobre prometne zveze z Zgornjim Posavjem in z Zagrebom. Zlasti Zagrebčani bi lahko, kakor pred vojno, tudi v bodočnosti obiskovali ta kraj. Privabljal bi Jih ribolov, kopanje na Savi, čolnarjenje, znamenitosti iz zgodovine Brestanice in gradu, dalje bližnji vinorodni Sremič in še marsikaj.
ZGODOVINA BRESTANICE IN NJENEGA GRADU
Sam grad nad Brestanico ima
n v vlif «- 111 o v uj emu ijaiiiviiu o)»iwii	oa|I| gl du 11 n V4 JU l c o i ci i 111, u 1111 d
ne ustrezajo. Mračne in zatohle zanimivo zgodovino in sestavlja ili
skupaj e trgom Brestanico pomemben zgodovinski kraj v Spodnjem Posavju. Brestaniški grad stoji na izredno lepi razgledni točki nad Savo. Tudi sam kraj je bil naseljen že v predzgodovinski dobi, o čemer pričajo najdbe iz hallstattske dobe. Na rimske čase pa spominja Rimska cesta onkraj Save in odkriti miljnikl ter sledovi mostu, ki je nekoč držal preko reke Save. Brestanica se pod prejšnjim imenom Rajhen-burg omenja že leta 838, ko Je semkaj pribežal slovansko-panon-ski knez Pribina. Leta 895 Je dal nemški kralj Arnulf grad v posest slovenskemu plemiču valjhu-nu. Njegov vnuk Viljem je bil mejni grof tedanje Savinjske marke. Pozneje so dobili grad v posest solnograški škofje. Med let! 1127-1147 je dal solnograški nadškof grad Se bolj utrditi proti navalom Madžarov. Za solnogra-Ško gospodo so postali v obdobju od leta 1290 do 1570 lastniki gradu rajhenburški vitezi, od katerih Je slaven Ivan Rajhenburški, ki Je skupaj s celjskim vojskovodjem Janom Vltovcem leta 1448 premagal Madžare. Rajhenburg je dobil trške pravice v 14. stoletju. Raj-henburčani so uživali trške privilegije. Imeli so lastno sodstvo s sodnikom ln trško upravo, ki Jo Je vodil magistrat z 12 svetovalci, in pravico do 4 letnih sejmov. V rajhenburškem gradu Je bila kovnica deparja. Leta 1476 so Turki trg Rajhenburg Izropali ln požgali.
Ko so rajhenburški vitezi izumrli. Je šlo grajsko posestvo iz rok v roke. Baroni Galštajnl so grad prezidali v današnjo obliko. V dobi kmečkih uporov so se pred gradom večkrat pojavljali uporniki, vendar so ga brezuspešno oblegali. V 19. stoletju so se vrstili razni lastniki, leta 1881 pa so pri-na grad trapisti.
V	trgu, ob Savi Izpod gradu, Je bil pozneje sezidan spodnji grad. Po ustnem izročilu Je bil ta grad sezidan kot posledica prepira med rajhenburškim vitezom Nikolajem in njegovim bratom. Leta 1434 sta se baje med seboj streljala in se hkrati ustrelila z obeh grajskih oken in tako končala svoj prepir.
V	srednjem in novem veku je bila Brestanica važno pribežališče za trgovino po Savi. Ko je leta 1862 stekla sedanja železnica Zidani most — Zagreb, je" Rajhenburg prenehal biti savsko pristanišče.
Sam grad kakor tudi Brestanica imata za seboj burno preteklost — v časih naše narodnoosvobodilne vojne pa Je brestaniški grad ostal mnogim v grenkem spominu na dni trpljenja, saj Je skozi ta kraj šlo tisoče in tisoče Slovencev v pregnanstvo.
Grad bi bilo mogoče zaradi njegove zgodovinske znamenitosti preurediti v turistično zanimiv objekt z lepo razgledno točko. Tudi tovarna likerjev in čokolade Brestnica, kt sedaj domuje med Vidmom in Brestanico, bi se lahko vključila nazaj na področje gradu, brž ko bi bili za to dani pogoji.
BOHOR IN REST ANJ
Druga turistična in planinska zanimivost v senovški občini je Bohor. Ta Je zlasti zaslovel po vojni zaradi vloge, ki so Jo bo-horski gozdovi in tamkajšnje vasi odigrale v času narodnoosvobodilne vojne. Planinski dom in sam vrh Bohorja, Javornik (1023 m), po svoji zanimivosti privablja številne izletnike in planince. Tu so lepi, senčnati bukovi in smrekovi gozdovi, prijetne livade ln pašniki z bujno planinsko floro.
Tudi ostali kraji in vrhovi so prijetne izletniške točke. Ce bi po vaseh obstajale urejene in opremljene tujske sobe ln bila na razpolago okusna domača hrana, bi kraji prav gotovo privabljali tu-
Za to pa Je pred-propagandnega dela.
Zgodovinsko zanimiv kraj Je nadalje Reštanj, oddaljen tri kilometre od Senovega, na pobočju, ki se imenuje po nekdanjem gradu Reštanj. ki Je nekoč pripadal najhenburškl gospodi. Grad Je bil v časih kmečkih uporov porušen, danes obstajajo le še njegove razvaline. Je prijetno izletlšče za domačine in tujce. Koprivnica, ob cesti Brestanica — Podsreda, ima delo lepo lego in z.dravo podnebje ter asi; Je zlasti primerna ya letovišče.
Tudi vas Stranje na južnem pobočju Bohorja je lepa izletniška točka. Blaški potok pada nedaleč od vasi v 15 metrov visokem slapu.
Lep kraj za izlete Je prav tako Kostanjek, ki ima prisojno hribovito lego nad potokom Brestanico.
Skoro vsaka vas, hrib ln vrh je zanimiv po svoje ter ima to ali ona privlačnost. Ponekod je zdrava okolica in podnebje drugje ustvarjajo privlačnost prisojna pobočja in vinogradi ali pa senčni gozdovi. Obstajajo možnosti za razvoj ribolova, kopanje in gojenja športov. Vsekakor je na Senovem ln v Brestanici glede razvoja turizma nešteto možnosti, ki bi ob primerni propagandi in zadostitvi osnovnih pogojev za njihov razvoj lahko kaj kmalu poplačale vloženi trud.
Zadnji dan smo si ogledali še Koper in 29. junija končali s prijetnimi doživetji. Iz avtobusa smo s Črnega Kala še zadnjič z očmi preleteli kraj spominov in pozdravili naš Jadran.
Tudi domov se Je lepo vračati ., M. E.
Zaključek šolskega leta na Bizeljskem
Napočil je čias počitnic. Šoloobvezni otroci &0 se že poraz-kropiti naokrog, nekateri so šil na piočitnice k sorodnikom, drugi v kolonije in na taborjenja. Tisti pa, ki so šolo končali, čakajo na službo.
Tako je tudi na Bizeljskem. Se za časa pouka so se učenci zbrali na skupnem sestanku, kjer so Izdelali podroben program praznovanja ob koncu šolskega leta.
Ob zaključku je že v zgodnjih jutranjih urah postopalo pred šolo vse polno učencev. Dekleta so bila oblečena v modra krila in bele bluze, medtem ko so fantje nosili bele srajce. Vsem so krasili prsi rdeči nageljčkii. Tudi šolo samo so lepo okrasili, z vsakega okna je plapolala slovenska zastavica, nad vhodnimi vrati pa rdeča pionirska zastava z napisom: »Za domovino, s Titom, naprej!« S temi besedami so vseh osem let začenjali šolskg) in ga z njimi tudi tao»-
Seveda pa ni podpiranje razvoja turizma in vsega, kar Je z njim v zvezi, izključna dolžnost občinskih, upravnih in družbenih faktorjev, pač pa Je dolžnost slehernega občana, da po svojih močeh pripomore k okrepitvi te pomembne gospodarske veje Pričeta gradnja planinske koče na Bohorju Je lepo znamenje pripravljenosti tamkajšnjega prebivalstva, da doprinese svoj delež k dvigu turizma in planinstva Treba pa bo še marsikaj. Kaj bodo storili v tej smeri, bodo pokazali domačini sami, saj bodo imeli od tega prav gotovo koristi.
Ob zvokih harmonike so prti korakale pionirke in pionirji, mlajši pa so jih sprejeli z burnim ploskanjem, kajl'i takege sprevoda na Bizeljskem še niso videli. Na čelu sprevoda je strumno korakal učenec 8. razreda Tone, ki je na rami nosil staro sirkovo metlo in na palici nasajeno ščetko za brisanje prahu, Anica je nosila na žametastem zglavniku 40 cm dolg ključ. Ostale učenke so nosile šopke rož.
Po raznih nagovorih sio izročili ključ učencem 7. razreda, ki so obljubili, da bodo v prihodnjem šolskem leta pridno brisali prah in postali vredni nasledniki osmošolcev.
Pri vsem tem pa nišo pozabili na pokojnega upravitei[la tov. Gustava Pečnika, ki je vse osmošolce učil. Odšli so na njegov grob, kamor so položili cvetje in se s solzami v očeh tiho poslovili od njega.
Tako so se poslovili na Bizeljskem osmošolci od šole, zadnji dan pa jim bo ostal še dolgo .* prijetnem spominu.
Pesmarica »Slavček"
in mladinska glasba v Trbovljah
IZ VSEGA ZASAVJA
Pred dnevi me je gnjavila huda vročina — bilo je menda blizu 40 Stopinj Celzija — ko sem hodil po opravkih po Gabrskem, a me je nesnosna žeja prisilile, da sem se zatekel v gostilno, da bi spil čašo pive. Zal pa nisem imel sreče: ne pri Kurniku, ne pri Spancu, ne v »Svobodi II« v Zg. Trbovljah — pa vse doli do železniške postaje ni bilo piva. Ni ga tudi v Zagorju, Hrastniku, Krškem in ne v Brežicah. Je že vrag, če se pivovarne zmenijo za cono kakor naši nogometaši. Namreč takrat, ko je piva dovolj, ga Ljubljana ne sme dajati v Zasavje, prav tako ne iz Maribora, kakor ga Laško ne sme pošiljati v Ljubljano in drugam. V resnici pa je drugače: iz Laškega gre precej kamionov piva v steklenicah proti Zagrebu. »Sedaj je sezona!« — pravijo: pozimi, ko pivo v Zagrebu ne bo šlo v denar: ga bomo pa v Zasavju spet dovolj imeli.
IZ ZAGORJA
V teh pasjih dnevih, ko nas je sonce kuhalo in je piva po-vspd primanjkovalo, so Jo v hotelu »Kum« v Zagorju po-tuhtali: ker piva pač ni, so šli m svetlo pivo v steklenicah kar čez noč podražili od 60 na 70 dinarjev. Kaže, da se drže znanega pravila: »Takrat Jih daj, kadar je čas!«
Res neznansko me Je trpinčila vročina. Ker mi je bila pot na Izlake predaleč, da bi se v novem bazenu ohladil, sem jo mahnil kar k Savi v Zagorju. Tamkaj so me opozorili, naj pazim na obleko in tisto, kar Je v njej. V ponedeljek je namreč nekemu našemu tovarišu, ki se Je tamkaj kopal, iz obleke zmanjkala nova denarnica. Za denarjem temu tovarišu ni tako hudo, čeprav ga pogreša, teže mu je za osebne dokumente, ki Jih Je imel shranjene v denarnici, saj vsi veste, kakšne sitnosti in poti imaš, da dobiš druge.
IZ VIDMA - KRŠKEGA
Prejšnjo soboto sem bil pri bazenu tamkajšnje »Celuloze«, kjer je gostovala neka pevka iz Ljubljane. Nekatera omizja pri bazenu so imela najmlajšo natakarico, da Jim Je stregla. Ce sl jo vprašal po pijači, ti je odgovorila, da ni ne kave,
ne vermuta, ne ledu. Ako sl se pa sam potrudil k točilni mizi. si pa cotul vse. Ce si spet hotel plačati s tisočakom, ti Je natakarica dejala, da dobiš drobiž pri točilnici...
Čudna postrežba!« sem godel sam pri sebi. Zato sem jo mahnil kar v bazen, kajti bilo nji Je zares vroče.
IZ TRBOVELJ
Po trinajstih letih, odkar Je minila vojna, bi me granata kmalu odnesla v zrak v Zgornjih Trbovljah, kjer so kopali temelje za hišo, zadaj za farno cerkvijo v smeri proti staremu pokopališču. No, na srečo je prišel tjakaj tudi tovariš Smrekar, ki je pred trinajstimi leti tamkaj zakopal granati. Upravnik trboveljske Komunale mu Je tiste čase dejal, naj granate zakoplje kar tamkaj v bližini, sedaj pa so na to pozabili. Ce ne bi po naključju prišel Smrekar mimo, bi se bila zgodila prav lahko huda nesreča, tako pa se je na srečo vse dobro izteklo.
Cestnega prahu se v naši dolini ne znebimo in ne znebimo. Namreč na predelu glavne ceste od Dimnika proti Gabrskem, in nasprotno na sektorju od gostil. Dreo do žel. postaje. Nekaj dni Je škropilni avto še vozil in malo poškropil cesto, sedaj pa že od 7. t. m. spet počiva. Na srečo je v torek zvečer nevihta za dan ali dva ublažila to hudo nadlogo na trboveljski cesti. Zato bi bilo prav, da škropilni avto spet zleze iz svoje luknje.
Se nekaj drugega opazijo Trboveljčani, ko hodijo po cesti od Pungerčarja proti okrajnemu sodišču. Tamkaj bodo namreč spet gradili veliko stanovanjsko hišo in zato odkopavajo zanjo breg, ki Je obrnjen proti potoku. Odkopano zemljo pa ne odvažajo s kamioni, ampak Jo prenosni trak izsipa kakšnih trideset metrov dalje na kup. Ta kup Je že precej velik, Nekateri pravijo, da bodo ta kup zemlje porabili zato, da dvignejo dvoriščni prostor za kakšnih štl-trideset centimetrov — spet drugi pa menijo, da bi bilo boljše, da ta kup zemlje kar ostane tamkaj in ga napravijo tolikšnega, da bo popolnoma zakril stanovanjsko hišo ob potoku, saj je proti glavni cesti obrnjena plat te hiše za oči zelo ponesrečena in ni v okras naši dolini.
Kdor pozna raven mladinskega petja v Trbovljah pred vojno in danes, bo potrdil nesporno resnico, da danes še daleč nismo dosegli, kaj šele presegli kvaliteto in umetniško vrednost predvojnega petja. Nehote se pred nami poraja vprašanje, zakaj je temu tako? Ali je današnja mladina manj sposobna, kot je bila tista, ki je v predvojni dobi živela v socialno neprimerno težavnejših prilikah? Ali pa današnji otroci ne marajo več petja in kulturnega udejstvovanja? Ali pa je krivda morda le kje drugje!?
Dvomim, da je pevska sposobnost revirske mladine nazadovala, saj smo tudi sedaj še pred nedavnim slišali in brali o »zlatih grlih« trboveljskih otrok. Tudi veselja do petja jim ne manjka, saj smo v teh letih po vojni že videli in poslušali nastope mladinskih zborov s po osemdeset, sto ali še več otrok. Torej bo krivda le nekje drugje!
Pesmarica »Slavček«, ki jo je pred kratkim založila in izdala Zveza »Svobod«, nam daje jasen in prepričljiv odgovor na to vprašanje. Pesmarica predstavlja namreč dostojen spomenik delu predvojnih mladinskih zborov in nazorno pojasnjuje vse »skrivnosti«, ki so nekdaj omogočile tolikšen razmah mladinskega petja širom po Sloveniji.
Ker pa so prav Trbovlje in trboveljski otroci s svojim zborom »Trboveljski slavček« dali direkten povod, da je prišlo do izida te pesmarice, o kateri se nadvse pohvalno izražajo naši najvidnejši ustvarjalci mladinske glasbene literature, smo dolžni, da tudi na-
šega rudarja in delavca pobli-že spoznamo z njeno vsebino.
Pesmarico je uredil tovariš Avgust Šuligoj, ustanovitelj »Trboveljskega slavčka« in njegov vodja ves čas obstoja. V njej je zajel nekaj najlepših in najzahtevnejših pesmi, ki so jih skladatelji napisali prav za njegov zbor. Danes mladinski zbori teh pesmi ne prepevajo, ker »Trboveljski slavček« še ni dobil vrednega naslednika. Prav zato se moramo vprašati, kako je Suli-
ustvarjalci in v tej dobi, ki jo je glasbena zgodovina krstila kot »dobo Trboveljskega slavčka«, so nastale nove in nove pesmi, ki so še danes biseri mladinske glasbene literature. Adamič, Kogoj, Osterc in drugi so podarili na pobudo Suli-gojevega zbora slovenski glasbeni literaturi umetnine, kakršnih ne zasledimo kmalu v svetovni literaturi.
Imel sem priliko dobiti na vpogled pismo skladatelja Ivana Matetič-Ronjgova, sklada-
Trboveljčani smo lahko hvaležni Šuligoju, njegovim pevcem in vsem, ki so bili vsak čas pripravljeni pomagati pri osnovanju kvalitetnega umetniškega reproduktivnega telesa, kot tudi pri ustvarjanju najlepše mladinske pevske literature v svetovnem merilu. Zal nam je lahko samo, da nismo nadaljevali začetega dela v pravilni obliki, da smo vsa ta leta po vojni izgubljali dragocen čas z v osnovi zgrešenimi prijemi in da te napake v današnjh dneh še vedno ponavljamo...
Pesmarica »Slavček« nam daje dovolj jasnih navodil za edino pravilno pot, na katero maramo stopiti, ako hočemo mladnisko glasbo revirja privesti do tistih uspehov, ki ji upravičeno pripadajo. Ta pot ima trdno podlago temeljitega študija in dovršene prakse. Njen cilj ni doseganje trenutnih, naivno uspelih efektov, ta pot vodi v plemeniti kulturno delo izobrazbe pevske mladine na najvišji stopnjo ustvarjalnosti mladinske glasbe.
Jože Skrinar
To in ono iz Sevnice
Lesne Industrije v Sevnici bodo v kratkem pričele z gradnjo planinske postojanke na Zajčji gori. Ta gora je za Sevničane naj lepša izletniška točka, ki t>* nima prav nobenega zatočišča za nedeljske izletnike. Zajčja gori Je iz mesta oddaljena le slabo uro hoda. zato Jo meščani često obiščejo
Kot že omenjeno, bodo zgradili provizori J, kjer bodo naši delovni ljudje dobili vedno dovolj Jedače in pijače.
Tako postojanko v bližini Sevnice že dolgo pogrešajo, zato J» nujno, da jo čimprei zgradijo.
•
Občinski sindikalni svet Sevnica je priredil za člane delavskih svetov že tri seminarje, skozi katere je šlo že okrog 90 ljudi. V glavnem so obravnavali teme iz gospodarstva in delavskega samoupravljanja. Najbolj pa so se člani delavskih svetov zanimali za to, kakšne dolžnosti oziroma pravice imajo, kajti doslej o tem še niso bili zadostno poučeni.
e
V	kratkem bo v Sevnici zgradilo podjetje »Elektro - Krško« nov stanovanjski blok, kar bo nekoliko ublažilo stanovanjsko stisko v tem kraju Nova stanovanjska hiša bo stala poleg občinskega bloka in bo imela štiri kompletna stanovanj a.
•
V	Sevnici Je nujno potreben kopalni bazen, saj se domačini v poletnih mesecih kopajo v Sevnični in umazani Savi. Prostora za nov bazen je dovolj, nimajo pa denarja. O bazenu govorijo že nekaj let, vendar do gradnje nikakor ne morejo priti.
S pomočjo sevnlških podjetij in ostalih činiteljev. kot so republiška Zveza »Partizan«, bodo. kot vse izgleda. le prišli v Sevnici do prepotrebnega kopališča. —•
KOVINARSKA SOLA STT JE OB ZAKLJUČKU POHODA PRIPRAVILA NA CECAH USPELO KULTURNO PRIREDITEV
Otvoritvena predstava je pripadala delavsko-prosvetne-mu društvu »Svobodi« Loke-Kisovec. Pokazalo nam je dramo »Dežurna služba«. Delo, ki ga zadnje mesece z uspehont uprizarjajo širom po Slovenskem, je pritegnilo tudi Zagorjane. Mlada Igralska družina je sicer pokazala dokajšnjo zrelost, motila je le tu pa tam slaba izgovarjava nekate-
»Opereta« oziroma spevoigra »Na planincah naših« je delo brez kakih umetniških pretenzij. Igralci topliške »Svobode« pa so se potrudili in je morda prav zato dobilo delo videz sproščenosti, ali če hočete, dve uri razvedrila. Morda' bi kazalo delo le pevsko izpopolniti in delo bo ie privabljalo ljudi, ki so jim všeč domače spevoigre.
svetne dejavnosti. Zaključek, ki bi ga lahko napravili ob tem času, je ta, da so zagorska kulturnoprosvetna društva letos pridno izkoristila zimske in pomladne mesece in nekako bolj organizirano izvajala svoja dela. Ce lahko rečemo, da je bil festival vrhunec letošnje kulturne dejavnosti, potem velja še pripomniti, da so mu Zagorjani dali popoln poudarek. Ni bilo namreč večera, da se na festivalskem prostoru ne bi zbralo nekaj sto ljudi, čeprav letos niso organizirali prevoza iz okoliških krajev. Morda bi kazalo prihodnje leto misliti na naše vasi, tudi najoddaljenejše. Saj vemo, da so okoličani venomer radi prihajali na podobne večje prireditve.
Organizacija je bila tu pa tam pomanjkljiva. Ponoven opomin, da velja temu v bodoče posvetiti vso potrebno pozornost.	(v)
goju uspelo iz talentiranih, vendar glasovno nevzgojenih otrok ustvariti tako odlično interpretacijsko telo, da ga je občudovala ne le Slovenija in Jugoslavija, temveč tudi tuje države. Kako je bilo mogoče, da je zbor že po enem letu obstoja doživel prodoren uspeh v Ljubljani in je v drugem letu že navdušil Zagreb in Beograd, ne dolgo potem pa je pobiral lavorike že na Dunaju, v Pragi in drugod, ali kakor pravi skladatelj Mate-tič-Ronjgov: »Osvajal brez puške in kanona Dunaj in Prago.«
Del odgovora na ta vprašanja nam daje že ugotovitev, da so revirski otroci izredno glasbeno nadarjeni. Potrebno bi bilo iz njih odbrali najboljše in mlada grla vzgojiti v celoto, v čustveno enotno pevsko smer. To delo pa je lahko izpeljal le človek, ki je predhodno izvedel študij otroka iz »Glažute«, »Žabje vasi«, Pola ja in Dobrne in še dragih trboveljskih kolonij ne le po pevsko glasbeni plati, temveč predvsem študij vsega njegovega okolja, prilik in nepri-lik, v katerih je doraščal in živel. Začeti pri naslovu, e-notnih oblekah in neizvedljivih obljubah je zgrešen način, ki se prej ko slej usodno maščuje.
Tovariš Šuligoj je to dobro vedel in je zato uspel. Mladinski zbor »Trboveljski slavček« se je pod tem imenom rodit šele tedaj, ko je bil že v ospredju med tovrstnimi zbori in ko ga je narod ocenil in mu dal ime. Sele tedaj so se začeli za zbor zanimati glasbeni
telja znane pesmi »Čače moj«. V tem pismu je napisano med drugim: »Vsaka nota v pesmarici je cekin, vsaka kompozicija dukat, zbirka sama pa je vredna napoleondor.« Dr. Danilo Švara, direktor ljubljanske Opere pravi, »da je zbirka najkvalitetnejša pesmarica v Jugoslaviji« in Matija Tomc: »Zbirka predstavlja vrhunec mladinske glasbe«.
Takih ocen bi lahko naštel še več in zato smo Trboveljčani lahko upravičeno ponosni, da so otroci naše doline dali svoj veliki prispevek k ustvarjanju takih glasbenih biserov v slovenski pevski umetnosti. Reproduktivna umetnost Šuligoja in njegovih otrok je v celoti uspela.
K temu pa je pripomoglo še nekaj, kar je bistvenega pomena za uspeh vsakega zbora, to je izbira programa. O tej pravi Šuligoj v zbirki: »Pri sestavi programa za koncertne nastope ne dajaj skladateljem
Napredek kmetijske zadruge v Brestanici
Menda Ibo prav, če tudi nehaj napišemo o delu kmetijske zadruge v Brestanici. 2e zadnji občini zbor zadruge je pokazal, da je pri njenih članih mnogo, mnogo dobre volje, kar je zelo razvesljivo in ni naključje, da je v zadnji poslovni dobi opaziti kar lep napredek v vseh dejavnostih, s kaiterimi so se zadružniki ukvarjali, tako pri živinoreji, vinogradništvu, sadjarstvu in še v drugih področjih kmetijstva.
S posebnim zadovoljstvom pa moramo ugotoviti, da zlasti dobro dela aiktiv mladih zadružnikov, predvsem v Anžah in na Gorici. Tu so posebno vidni uspehi opazijo v sadjarstvu. Vzoren primer oe velik nov sadovnjak, ki ga je veselje pogledati. Tega oskrbujejo mladi zadružniki s posebno vnemo. Pri vsepn tem delu pa lahno vidimo, kakšno koristno delo s0 opravil« kmetijske nadalje, valne šole, organizirane lansko
po prijateljskih zvezah preveč na Clorici, pri Antonu in v
koncesij! S tem bi se oddaljil od umetnosti Ni vsak komponist, kdor je dovršil tovrstno šolo; skladatelj mora biti rojen.«
K temu navodilu je dodal Matetič-Ronjgov: »Bravo, Šuligoj! Korajžno sl jim povedal! Marsikomu to ne bo všeč!«
Da, res! Pravilna izbira pevcev, izgradnja zbora pri temelju in ne pri strehi, brez poudarjanja bežnih, lahkotnih efektov in brez dajanja koncesij v tej ali oni smeri — edino ta pot je pravilna, ako želimo z našo mladino korajžno zaorati po poti v pravo umetnost mladinske glasbe.
Koprivnici. Gojenci teh šol kažejo namreč posebno vnemo za vsa vprašanja zadruge ln za kmetijstvo nasploh ter v šoli pridobljeno znanje s pridom uporabljajo v gospodarstvu.
Pa tudi zadmžnice s« lahko positavijo z uspehi, ki so jih dosegle, zlasti v svinj ere ji, koko-š ere ju in še nekaterih področjih. ki se zanje zanimajo žene. Za nagrado so zadružnice prejele šivalni stroj, kar je nedvomno lepo priznanje.
Zadruga pa vse to delo tudi upošteva. V novem odboru so
se bo začel vedno jasneje odražati v vseh vejah kmetijstva.
Omenimo tudi, da bodo izdelali pedološki načrt občine, kar bo velikega pomena pri presojanju, kakšne poljske kulture so primerne za določeno zemljo in lego. In to pomeni mnogo. Laže ho vskladilti interese posameznikov, kar je povsem jasno, da bodo s primernim uravnavanjem kmetijskega gospodarstva zagotovljene koristi posameznikov in skupnosti.
Pavla Berger * i
Prejšnji teden smo v Trbovljah pokopali tovarišico Pavlo Berger, rojeno Vol ker, znano Trboveljčanko, ki si je ob smrti želela biti pokopana v rojstnem kraju, v grobu svojih staršev.
Pokojna Pavla Berger je umrla po hudi bolezni 14. junija 1957 v bolnišnici v Chicagu, ZDA, od koder so njen pepel prepeljali v Trbovlje.
Pavla Berger je odšla v ZDA meseca jUnija leta 1912 k Pavlu Bergerju, svojemu zaročencu, na pragu svoje 25-letnice rojstva. Rojena je bila namreč meseca oktobra leta 1887. V Ameriki se je s svojim zaročencem poročila.
V Ameriki je takoj postalo članica naših slovenskih izse-
zažtopani tudi mladi zadružni- - Ueniških organizacij, in sicer
RASAM SO NA V. KULTURNEM FESTIVALU PRIPRAVILI ZAGORJANOM PRIJETEN VEČER
rih igralcev. Pa vendar: Zagorjani so odhajali s prireditvenega prostora zadovoljni, saj so se prvič po vojni seznanili s poljskim gledališkim delom.
Rašanl so pripravili pisan večer petja, glasbe in plesa. Najbolj so ugajali plest in nekatere istrske pesmi. Zagorjani so poznali delček bogate kulturno-prosvetne dejavnosti Istre. Videli smo, da so bili Rašani zadovoljni z zagorsko gostoljubnostjo in zadovoljni so se odpravili na nadaljnja gostovanja.
Ljubljančani so poželi lovorike. In komedijantom so se obiskovalci nemalokrat vedro nasmejali. Pravijo sicer, da je bilo letos na njihovi predstavi nekoliko manj ljudi kot lani, bržkone zategadelj, ker vsi tisti, ki si niso pravočasno oskrbeti sedežev, niso hoteli stoje uživati res prijetne urice.
Izločani so pokazali med drugim s svojo »Veliko skušnjavo« nemajhno zavzetost za odrsko umetnost. Videti je bilo, da so delo že prej igrali, saj so se na prostornem zagorskem odru resnično počutili bolje kot doma. Zamerili bi j hm samo nedognanost nekaterih stranskih igralcev.
Izvirno delo »Komedija o komediji« je doživelo na zagorskem odru prodoren uspeh.
Bren je uspel posta-delo v pravo luč in nje-liki so bili z malimi iz-prepričljlvi.
Zdaj je festivalski prostor utihnil. In to je tudi pravzaprav »uraden« zaključek letošnje zagorske kultumopro-
Ali je delovni kolektiv Vodenske šole izpolnil v tem letu svoje naloge ?
Navadili smo se že, da ob koncu šolskega leta učiteljski kolektiv pregleda ob zaključni konferenci tvoje delo ln ugotovi dobre str a-
Delo pododbora ZRO Hrastnik
gorskem M/tiser im delo jBrt liki £fmami
Od lanskoletnega občnega zbora pododbora Združenja rete rvnih oficirjev v Hrastniku je potekel le kratek čas, vendar je opaziti aktivnost te organizacije na vseh področjih. Novoizvolje. ni odbor sl je med drugim zadal nalogo, da bo med letom poživil delo organizacije a prireditvijo raznih strokovnih predavanj, a praktičnimi vajami, poučnimi izleti itd. To željo so Izrekli že sami člani na občnem zboru. Metode ln taktike dela v naši • armadi hitro napredujejo, zato je res nujno, da se rezervni oficirji stalno seznanjajo z novimi vojaškimi pridobitvami. Delovni program, ki so ga rezervni oficirji sprejeli na občnem zboru, ie izpolnjuje. Tako je bilo do danes le pet strokov, nib predavanj in ena poučna ekskurzija. To so napravili z obiskom garnizijo v Cerkljah, ki Je zelo dobro uspela. Oficirji garnizije so izletnikom v nekaj urah prikazali razvoj letalstva, nato pa so si letala in njihovo delo tudi ogledali. Ta ekskurzija je khrati medsebojno zbližala člane, saj so se na tem izletu val družabno sprostili. Ekskurzijo so opravili na stroške članov in pododbora ZRO.
Prirejena predavanja so bila dobro pripravljena in zadovolji vo ponazorjena Ker pa se pojavljajo težave s obiskom pre-
davanj v popoldanskih urah, je pododbor sklenil, da bo v ta namen uvedel enodnevne seminarje in je z njimi v mesecu maju že pričel.
Pri izvedbi enodnevnih seminarjev smo naleteli na vse razumevanje in podporo prt podjetjih, slasti še, ker udeleženci dobe plačan izredni dopust. Podjetja so uvidela potrebo Izobraževanja rezervnih oficirjev in se jim pododbor ZRO za to zahvaljuje.
Težave pa je Imel pododbor vsa leta od njegove ustanovitve z društvenim lokalom. O tem so člani govorili na vsakem občnem zboru, saj so te težave ovl. rale delo pododbora. Letos pa je občinski LO dodelil organizaciji primeren lokal, tako da je sedaj tudi to vprašanje rešeno. Preskrbeti bo treba še nekaj oprave za društveni prostor in delo bo lahko teklo dalje.
Pododbor si je nadalje letos uredil tudi kartoteko članstva in pridobil vse rezervne oficirje v ZRO, tako da so sedaj na področju občine vsi rezervni oficirji organizirani.
Rezervni oficirji pa delajo aktivno v odredu predvojaške vzgoje, kjer so učitelji ln člani komisij.
Na list »Rezervni oficir« »o naročeni vsi člani
M. Klinar
ni svoje prizadevnosti, prav tako pa tudi napake, o katerih bo treba razmišljati ln Jih v prihodnjem letu odpraviti, Tak pregled Je nujno potreben, saj je sestavni del učiteljskega poklica, kjer ni dovolj, da učitelj prenaša- svoje znanje na učence, marveč so enako važne okoliščine, v katerih otrok živi, njegova duševna zmogljivost, njegove osebne nagnjenosti, vpliv vzgojnih sredstev nanj ln še kopica drugih upoštevanja vrednih momentov. Da to delo učitelja ni šablonsko, ve vsakdo, ki ima opraviti z živim materialom.
Pogosto slišimo, da se starši pritožujejo nad pristranostjo nekaterih učiteljev, da se premalo brigajo za tega ali onega učenca, da učenci ob domači kontroli obvladajo zahtevano snov, v Soli pa odpovejo, in še mnogo drugih očitkov. Res pa je, da v tem kolektivu ne bi našit učitelja, ki bi zaslužil take očitke. Razlogi za taka ugotavljanja tiče drugje. Stroka anketa o teh problemih bi usmerila iskanje v drugo stran. Razčlščenje teh vprašanj sodi v skupno razmišljanje vseh prizadetih za Izboljšanje oz. odpravo v prihodnjem šolskem letu.
To naj bi bil le uvod, ker se tl problemi pojavljajo najbrž na večini šol ln so se že nekako vrasli v naše šolsko življenje. Povrnimo se k naslovu I
Ce prideš v kolektiv Vodenske Sole, boš na vsaki konferenci, posebej še na zaključni, ugotovil vsestransko udejstvovanje učencev ln prizadevno dejavnost učiteljstva. Da izkazuje zaključ. dela 713 učencev, ki so Izdelali razred, to je 88,9*.'» od SOS učenca, kolikor jih je bilo to leto na tej trboveljski šoli, Se ne prikazujejo v celoti šolskega dela. Drobno delo, ki ga pa ne opazi vsakdo. Je vidno šele v posameznih pionirskih krožkih. Teh je bilo na Voden-skl Soli deset, vse krožke pa Je oblskoyelo 743 učencev. Uspeh nekaterih krožkov Je dokazala zaključna razstava na šoli, ki je doživela Izreden obisk ln pohvalo trboveljskih občanov, ta pohvala pa pomeni tiho priznanje delovnemu kolektivu Vodenske šole.
Celotno delo pa ni potekalo le med šolskimi stenami, temveč se
Je zaključevalo z vsakodnevnim lzvenšolsklm delom učiteljstva. Kje vse se ni udejstvovalo to leto učiteljstvo tudi izven šolskega dela! Individualno izpopolnjevanje v svojem poklicu, delo v oblastvenih odborih, družbenih organizacijah, na kulturnoprosvet-nem področju, v telovadni organizaciji, po terenih še drugo, malo opazno delo priča o vsestranski dejavnosti učiteljstva Vodenske šole, ki se v polni meri zaveda svojih dolžnosti v socialistični domovini.
Mnogo pa Je tudi ovir, ki ne dopuščajo sproščenega dela na šoli. Materialni problemi so enaki kot na šoli v Trbovljah II in so bili v našem listu že objavljeni, zato Jih ne borno ponavljali. Vredno pa je omeniti, da Je Vo-denska šola pred krizo: za predvidenih. 23 oddelkov v prihodnjem šolskem letu Je premalo prostora, zlasti še, ker bo to leto odprt poslednji. to Je osmi razred, s čimer bo razvita popolna osemletna šola, če pa bi bila na šoli še va jenska šola kovinarske šole, bi se pouk vršil v treh tretjinah. O uspešnosti takega pouka pa smo slišali že precej, v zvezi s tem postaja pereče še vprašanje učiteljskih moči, ki Jih tako primanjkuje na vseh koncih in krajih.
O rešitvi teh vprašanj bo treba hitro tn resno razmišljati, predvsem pa o razbremenitvi Vodenske šole ,ker v takih prilikah tudi najboljši učiteljski kader ne more delati čudežev, dasi Je letošnje leto v svoje delo vložil vso prizadevnost In se mu ni treba sramovati pred našo skupnostjo, ki mu daje ob raznih prilikah «vrv - priznanje.
Brestanica
Ob zaključku letošnjega šolskega leta so učenci osnovne Šole v Brestanici uprizorili igrico »Grudica«, hkrati pa je bila v šolskih prostorih tudi razstava ročnih del pionirjev Starši so st z zanimn-nlem ogledali razstavo, vse priznanje pa so dali tudi mladim igralcem, let so ree lepo zaigrali.
=Uf
kri. kar je prav, saj bodo prav Iz mladine zrasli bodoči dobri ln vneti gospodarji, k| bodo najhitreje osvajali vse, kar je koristno in napredno.
Treba pe je opozoriti tudi na slabe strani. Nelepa in graje vredna navada nekalterih kmetijskih proizvajalcev je, da poskušajo spravljati na trg blago $labe kvalitete. če<h dia lconsru-menti »porabijo vse«. Tako 1,8 primer čestokrait zaide med ngtie kamenje in podobno. Takšno ravnanje ne drila časti zadružniku in mu jemlje ugfled — uspeh zadruge pa je predvsem odvisen od dobrega, kvalitetnega blaga in primerne cene.
S takim delom bo zadruga dobila vedno večio veljavo, mogla bo napredovati, kakor 1° na nrcdovate zadnje leto ln še bolj. Zadruga ima ta namen, ki
Slovenske narodne podporne jednote' ter je bila med ustanovitelji krožka Progresivnih Slovenk v Chicagu. Bila je tudi vseskozi članica pevskega zbora »Prešeren« v Chicagu.
Ze v Chicagu so se od pokojnice poslovili predstavniki
i predstavnice slovenskih organizacij, katerih članico j* bila.
V Trbovljah so se ob odprtem grobu poslovili od nje predsednik podružnice Slovenske izseljenske matice Trbovlje tovariš Tone Kukoviča ter njene kolegice iz Chicaga in članice krožka Progresivnih Slovenk iz Clevelanda ter še drugi rojaki iz ZDA.
Naj ji bo domača zemlja, v kateri je želela počivati, lahka A K.
VIRAGII NA FUAT8NG
Piše; JACK LONDON	®l8®> BERNARD EMERIH
116. »Preden mine teden dni, ga dvignemo Iz vode; nato mu (lamo v srednjem delu trupa
gorah pri kozah. In nocoj bon*® »pet v Veliki hiši priredili sl»** nost ln se bomo veselili kot •
nova rebra In se odpravimo nikoli poprej.«
dalje na pot«. Obrnil »e je h kraljici: »Kako je tebi sestra?«
117. »Saj Je škuner v resni®-že nekaj let potreboval novih
»Naumoo je odšla in Motuare reber«, Je sklenil kapitan Gli
je mrtev, brat, ali otok Fuatlno Je zopet naš. Dan je še mlad In spet nam sije zlato sonce. Ob-
»Ali naš kronometer bo Imel na vsej tej vožnji ‘v0** muhe ln ne bo maral p ra« v**
vestila bom svoje ljudi, ki so v sati.
KONEC

V
Šport v preteklem tednu
Dogodki na igrišču trboveljskega ŠD »Rudarja«
Pred okrajnim s odmikom za Prekrške sta se pred dnevi zagovarjata i nogometaš Drago Knavs tu Feliks Šuligoj zaradi nespodobnega vedenja im pretekla na nogometnem igrišču SD »Rudarja« v Trbovljah.
Prago Knavs je bil spoznan za krivega, da je dne 16. junija '• 1- na nogometni tekmi med moštvom »Rudanja« im moštvom »Jediinstva« iz Cakovoa namenoma s pestjo tako močno udarni nasprotnega igralca v obraz, da ga je podrl na tia m da se je iz ust ulila tori — Feliksa Šuligoja pa, da je po končani tekmi napadel stranskega sod-n*ka Zupana im pri tem s pestjo zadel v obraz načelnika sekcije ŠD »Rudarja«, ing. Alfreaa Petriča.
Okrajni sodnik za prekrške je oberma odmenil zasluženo kazen, ‘n sicer Feliksu Šuligoju 23 dni zapora, Dragu Knavsu pa 2.500,-denarne kazni.
Članek o tem incidentu je bil objavljen v »Zasavskem tedni-^U« dne 26. junija t. 1. pod na-
Dopisujte
v Zasavski tednik!
slovom, »Šport v preteklem tednu«. Vsak komentar na ta članek je odveč, kajti vsak objektivni gledalec je napravil zase svoj irealni zaključek. Ce bv rediteljska služba .opravila svojo nalogo, gotovo ne bi prišlo do takega incidenta.
Nogometno vodstvo ŠD »Rudarja« naj se iz tega dogodka že vendar nekaj nauči, če noče, da se bo znašlo pred zaprtim igriščem, kajti s takim odnosom dič odigranih dogodkov na tej tekmi ne daje potrebnega poroštva, da bi se še naprej dovolila uporaba nogometnega igrišča.
(Iz pisarne TNZ Trbovlje)
Šah v Trbovljah
Na Junijskem šahovskem brzo-turnirju šahovskih klubov SD »Rudarja« in ŠD »Svobode« v Tr-tibvljah je igralo 20 šahistov. V •I. skupini .te dosegel lep uspeh Jože Gorišek, medtem ko se favorita Rugel in Škrbec nista uvrstila v finale. V prvi skupini so dosegli: Jazbec ml. 7,5 točke, Gorišek in Drobež po 6 točk, Rugel in Škrbec po 5,5 točke, Stefan Kovač 4,5 točke Itd.
V	drugi skupini je odlično začel Ivan U rele,- a je kasneje popustil. Vrstni red v II. skupini je bil: Sribar 8,5 točke, Jazbec st. 7 točk, Pajk 5,5 točke, Ivan Urek 5. Borštnik in Vek po 4,5 točke itd.
V	finalu je zmagal Ivan Pajk. Tudi tu Je presenetil Gorišek. Končni vrsti red turnirja je bil: 1. Ivan Pajk 3,5 točke, 2,-4. Jazbec ml., Jože Gorišek In Mirko Srlbar po 3 točke. 5. Jazbec st. 2.5 točke ln 6. Drobež (Svob.) 0 točk.
V	tolažilni skupini Je zmagal
Vinko Vek s 3,5 točke (od 5 možnih).	(n)
Začelo se je tekmovanje za pokal
FLRJ
PRVE TEKME — PRVA PRESENEČANJA — RUDAR I IZGUBIL PROTI BRATSTVU
V nedeljo. 7. julija, so se tudi v okraju Trbovlje pričele nogometne tekme za pokal FLRJ. Za tekmovanje so se priglasili: Svoboda Kisovec. Proletarec Zagorje, Sloga Trbovlje. Svoboda Trbovlje, Rudar I in II Trbovlje,
Rudar Hrastnik, Bratstvo Hrastnik, Radeče in NK Brežice, dodatno pa se Je priglasil k tekmovanju še TVD »Partizan« Iz Krškega.
Največje presenečenje v I. kolu
RAZGLAS
Ekonomska srednja šola v Trbovljah bo v šolskem letu 1957-58 odprla
specializirani oddelek za gospodinjstvo pri Ekonomski srednji šoli
Specializirani oddelek da kvalifikacijo srednje ekonomske šole, poleg tega pa specialno izobrazbo za vodenje družbenega gospodinjstva (menze, internati, domovi, bolnišnice, počitniški domovi, večji gostinski obrati in hoteli). Po dovršenem zaključnem izpitu je možen tudi vpis na Ekonomsko fakulteto in Višjo gospodinjsko šolo v Grobljah ali Zemunu, kjer se vzgajajo predmetne učiteljice za gospodinjstvo.
Priglasitve sprejeme Tajništvo Ekonomske srednje šole Trbovlje (osnovna šola Trbovlje II) dnevno od 8. ure. Za vpis je potrebno:
1. prošnja, predpisano kolkovana; ■
■ .2. .spričevalo nižje .gimnazije;
3.	rojstni list;	.........
4.	uspešno opravljen sprejemni izpit iz slovenščine, nemščine in matematike.
Za kandidate ki še nimajo sprejemnega izpita, bo le-ta od 26. do 31. avgusta t. L
Ravnateljstvo.
REŠITEV RAČUNSKE UGANKE IZ 27. ŠTEVILKE
Pravilna rešitev številčnega magičnega kvadrata, ki smo ga prinesli v predzadnji številki našega lista se glasi:
4	9	2
3	5	7
8 16
Ce seštejemo gornje številke vodoravno in navpično ter diagonalno, dobimo seštevek 15.
Žreb je prisodil prvo nagrado Mariji BRODAR, Učenki osnov, šole na Mlinšah. Log št. 1, pošta Izlake — drugo nagrado pa dobi po odločitvi žreba Mihael SRŠEN, učenec 8. razreda osnov, šole, Veliki Trn, Aprenik, pošta Videm-Krško. Obema bomo poslali knjižno darilo po pošti.
Vsem ostalim pionirjem hj pionirkam., ki jim žreb ni bil naklonjen, za poslano rešitev in pozdrave prisrčna hvala.	UREDNIŠTVO
NOV NAGRADNI MAGIČNI KVADRAT ZA PIONIRJE
Besede (vodoravno in navpično): 1. poročeno dekle; 2. zanos, polet (tujka);'3. pouk, nauči -tev; 4. žensko ime, ki ga praznujemo te mesec. Črke: AAAAA, EE, KK, L, NNNN, U, 2.
AMD Videm-Krško marljivo dela
Tečaj za »utej-je-amaterje: Pred kratkim so v Vidmu-Kr-škem končali tečaj za šoferje amaterje, ki ga je prliredBlo Avto-moto društvo. Izpjlie je opravilo 42 tečajnikov.
Avto-moto društvo Videm-Krško je p,o vojni priredilo že 20 liakih tečajev, izpite za šo-ferje-amaterje jn druge pa je uspešno o:prayilo okrog 400 članov društva.
Izleti AMD: Društvo je v letošnjem letu priredilo za svoje člane že štiri izlete, med drugimi tudi izlet na motorne djr-ke v Grikvenico in Opatijo. Člani društva s,o se udeležili ob prazniku mladosti parade v domačem kraju in parade na festivalu telesne kulture v Ljub-Ljam.,
MrAorna steza: Motorna steza na stadionu »Matije Gubca« v Vidmu-Krškem je v zadnji fazi Izgradnje. Dne 18. avguisia bo izročena v promet. Omenjenega dne bodo na tej. stez; mednarodne motorne dirke, katerih se bodo poleg domačih vozačev udeležili tudi Švicarji $n Avstrijci.
Rešitev nam prinesite ali pa pošljite po pošti do nedelje, 21. julija opoldne. Za pravilen odgovor imamo pripravljeni dve knjižni nagradi (po odločitvi žreba).
Pri odgovoru ne pozabite navesti poleg svojega imena in priimka tudi razred šole, ki ste jo obiskovali zadnje šolsko leto, nadalje pošto in kraj, kjer šte doma.
Vsem pionirjem lepe pozdrave!
UREDNIŠTVO
Meseca aprila letošnjega leta se je lotila Kmetijska pro-izvajalnoposlovna zveza v Brežicah hvaležnega posla — preureditve Čateške gmajne v sodoben čredrtiški pašnik. Kakor so kmetje za nekatere novotarije nezaupljivi, tako so še za preureditev čateške gmajne takoj navdušili im pokazali polno razumevanje. Posebna zasluga za to gre KZ Čatež, predvsem tovarišu Zevniku, ki je tudi predsednik novo ustanovljenega pašnega odbora in je žrtvoval precej svojih prostih dni, čeprav ga. kot kmeta »baše« na vseh koncih in krajih.
Tisti obiskovalci Cateških toplic, k:i so morali skozi gmajno, so imeli pogled zastrt s trnastim grmovjem in drevjem, sedaj po dveh mesecih pa se je pogled na gmajno odprl
pa Je bil poraz »Rudarja I« iz Trbovelj proti »Bratstvu« lz Hrastnika. Grajati pa je treba, da »Proletarec« iz Zagorja ni prišel na Igrišče v Hrastnik, kjer bi moral odigrati tekmo proti »Rudarju«.
V	nedeljo so bili doseženi sledeči rezultati: v soboto v Hrastniku Bratstvo : Rudar I 5:1. v nedeljo v Hrastniku Rudar : Proletarec 3;0 p. t., v nedeljo v Trbovljah Rudar II : Sloga 4:1. v nedeljo v Brežicah NK Brežice : Svoboda Kisovec 9:1, v nedeljo v Radečah Svoboda Trbovlje : Radeče 3:2.
Drugo, kolo bodo nogometaši Igrali v nedeljo. In sicer se bodo med seboj pomerili sledeči pari: na Igrišču »Svobode« v Trbovljah domača Svoboda proti Bratstvu ta Hrastnika, na igrišču v Brežicah domači nogometaši proti TVD »Partizan« iz Krškega, na igrišču »Rudarja« v Hrastniku pa »Rudar« Iz Hrastnika in »Rudar II« ta Trbovelj.
Šahovski turnir za pridobitev lil. kategorije
Pred kratkim so v Domu SD »Rudarja« v Trbovljah odigrali turnir za dosego III. kategorije. Med štirinajstimi udeleženci je zasluženo zmagal mladinec Viktor Borštnik, ki je bil dvakrat poražen, ostale partije pa je dobil. Njegova Ahilova peta so otvoritve. Vili Ovnič je zaostal za zmagovalcem za pol točke. Ta dobro pozna otvoritve, rad pa remizira. Stane Cene se je s solidno igro povzpel na 3. mesto. Tretjo kategorijo sta si še pridobila nadarjeni mladinec Stefan Kovač in šahovski organizator Dolfe Kokalj. Končni vrstni red:
1. Viktor Borštnik 11 točk; 2. Vili Ovnitč 10.5 točke: 3. Stane Cene 9 točk; 4. do 5 Stefan Kovač in Dolfe Kokalj 8.5 točke; 6. Leopold Papež 8 točk; 7.—8. pionir Franček Pintarič in Jože Gorišek 6.5 točke. Janez Jordan In Dušan po 6 točk itd. (ni
Sindkalno šahovsko prvenstvo v Portorožu
Prav je, če kot kronisti zapišemo, da je na letošnjem sindikalnem prvenstvu LRS v šahu v Portorožu moštvo trboveljskega rudnika doseglo med 16 ekipami 6. mesto, kar je tudi lep uspeh.
Iz Trbovelj so se tega prvenstva udeležili:	Hinko Jazbec
ml., Mirko Sribar, Vili Rugel, Ivan Pajk, Ivan Škrbec, Jože Sever ln Ovnič,
Ponirsko tekmovanje Slovenije v nogometu
Rudar (Trbovlje) : Kladivar Celje) 4:0
V	četrtfinalnem delu tekmovanja pionirjev za prvenstvo Slovenije v nogometu so se mladi pionirji »Rudarja« srečali v nedeljo doma proti »Kladlvarju«. Kljub rezultatu 4:0 pa pionirji »Rudarja« niso dali takšrfe Igre, kot je bilo pričakovati V nadaljnjem tekmovanju se bodo morali pionirji »Rudarja« resno potruditi, če hočejo obdržati prvenstvo Slovenije v svojih rokah.
Zahvala
Ob odkritju spominske plošče našemu ljubljenemu sinu, bratu, svaku in stricu Dragotinu Jurkošku lz Bregane izrekamo najtoplejšo zahvalo Zvezi borcev v Sa-moboru, Brežicah m Veliki dolini, katere so darovale vence, pa tudi vsem, ki so prisostvovali pri odkritju spominske plošče ln nam Izrekli sožalje.
Mati Fanika Jurkošek, sestre, svaki In nečaki
ZAHVALA
Ob bridki izgubi naše ljubljene mame ln stare mame
JULIJANE ŽAGAR
izrekamo vsem, ki so sočustvovati z nami. iskreno zahvalo. Posebno se zahvaljujemo sosedom in prijateljem, ki so nam stali v prvih najtežjih trenutkih ob strani, kakor tudi darovalcem vencev ln cvetja ter vsem, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti.
Žalujoča družina vveissova.
• ••••#•«#• •#••••*». i
LJUBITELJI NOGOMETA - POZOR!
V nedeljo popoldne ob 17. uri bo na stadionu Rudarja kvalifikacijska nogometna tekma, za vstop v consko ligo med
DALMATINCEM (Split) : RUDAR (Trbovlje)
VABLJENI
»Se«#« »#»•♦••#» «#••#»•
RADIO v tem tednu
Poročila poslušajte vsak dan ob 5»,50 7.00, 13.00, 15.00, 17.00 in 19.00 radijski dnevnik ter ob 22.00. — Oddajo »Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo« ob delavnikih ob 11.35, ob nedeljah pa od 14.00 do 16.00. Kmetijske nasvete in »kmetijsko univerzo« vsak delavnik ob 12.30. »Naš jedilnik« vsak delavnik ob 6.40. Oddajo »Dobro jutro, dragi poslušalci« (pester glasbeni spored) pa vsak delavnik od
5.00	do 7.00.
NEDELJA, 14. julija 7.35 Zabavne melodije, 8.30 Mladinska radijska igra	Victor
Hugo — Lojze Krakar: Gavroche (ponovitev). 9.45 Se pomnite, tovariši . .. Vinko Knol: Ob rojstvu ribniške celice, 10.45 Kar radi poslušate (pisana vrsta priljubljenih skladb,) 13.30 Za našo vas,
16.30	Glasbeni mozaik, 18.3.5 Melodije za dobro voljo, 20.00 Malo od tu in malo od tam, 21.00 Športna nedelja.
PONEDELJEK, 15. julija
7.30	Mladim poslušalcem o počitnicah, 9.00 Utrinki iz literature — Jean Polonier: Nesreča v gorah, 9.20 Melodije in popevke, 10.10 Za staro in mlado, 11.00 Štirje fantje, Tone Petrovčič in
KINEMATOGRAFI
KINO »DELAVSKI. DOM« v Trbovljah bo predvajal amer, vi-stavision-film »Ure obupa«. — Predstave do ponedeljka. Naslednji teden amer. zabavni film »Moj najljubši špijon«. Predstave od torka do četrtka.
KINO »SVOBODA-TRBOVLJE II« bo predvajal do torka ameriški barvani film »Sin Ali Babe«.
KINO BREŽICE: 13. julija amer. barvani film »To Je ljubezen«; 14.julija ital. zabavni tilm »Hči polka«; matineja ob 10.30 amer. barvani film »Moulln rouge«; 19 in 20 julija amer. barvani film »Trobente opoldne«.
KINO SEVNICA 13. in 14. julija amer. barvani film »Beau Brum-mell«; 20. in 21. julija angleški film »Pikova dama«.
KINO BRESTANICA 13. in 14. julija amer. gusarski film v barvah »Črni labod«; 17. in 18, jul. danski film »Se ni prepozno«; 20. in 21. jul. amer. komedija v barvah »Velika noč Casanove«.
KINO »SVOBODA - ZASAVJE« v Trbovljah: 13. - 15. Julija od 17 ln 19.15 franc, barvni film »Prepovedani sad«. (Za mladino Izpod 18 let prepovedan.) 19. do 22 julija amer. zabavni film »NI malih grehov«; 20. do 23. julija najboljši jug. film »Zenica«.
MALI OGLASI
Prosim osebo, ki mi Je v noči od sobote, s. t. m., do nedelje zjutraj odpeljala psa (nemškega volčjaka), sive barve, 4 mesece starega, po imenu »Doniš«, da ml ga takoj vrne, sicer jo naznanim varnostnemu organu ljudske oblasti.
Ce bi kdo od ostalih kaj vedel o tem, naj ml proti nagradi sporoči na naslov; Franc Orobljar, Jesenovo št. 9, pošta Semšenlk.
Osamljena vdova s pokojnino ln večjo vsoto gotovine sl želi skupno gospodinjstvo s solidnim vdovcem ali upokojencem v starosti do 60 let. Prednost imajo rudarji ali železničarji. Zakon ni Izključen. — Ponudbe pod »Mirno življenje« na upravo tista.
STROJNO MIZARSTVO v Trbovljah sprejme na delo tri mizarje. KOMPLETNO DOBRO OHRANJENO kuhinjsko pohištvo ugodno prodam. — Ivan Vegelj, Drnovo 70, Krško.
SPREJMF.M tako] vajenca tapetniške stroke. Prednost imajo iz Brežic m okolice. — Tapetništvo Vaščer, Brežice.
Avgust Stanko Igrajo in pojo domače pesmi, 1.25 20 minut s triom Dorka Skobemeta, 11.45 Mladinska povest v nadaljevanjih — Anto Staničič: Mali morski ropar — XIII., 12.40 Slavni pevci pojo priljubljene popevke, 14.20 Zanimivosti iz znanosti ln tehnike, 15.40 V tričetrtinskem taktu, 17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku, 18.00 Kulturni pregled, 18.40 Mladinska oddaja, 20.00 Simfonični' koncert del mladih komponistov.
TOREK, 15. julija
7.30	Cicibanom, dober dan! — Milica Kitek: Savko ln njegova žogica, 8.35 Igrajo mali zabavni ansambli, 9.00 Utrinki iz literatuie
—	Izak Babcl: Iz »Rdeče konjenice«, 10.10 Od melodije do melodije, 11.00 Za dom ln žene, 11.15 Priljubljene skladbe iz zakladnice solistične glasbe, 12.00 Zadovoljni Kranjec, 13.1$ Pisan spored opernih melodij, 15.40 Radijski roman
—	Erlh KoŠ: Kit — imenovan tudi Veliki mak — VIII., 17.10 Zabavna In plesna glasba na tekočem traku, 18.00 Športni tednik, 18.50 Razgovori o mednarodnih vprašanjih, 20.00 Koncert ljubljanskega komornega zbora p. v. Milka škoberneta.
SREDA, 17. julija
7.30	Mladim poslušalcem o počitnicah, 9.30 Slovenske narodne pesmi, 10.10 Glasba iz zabavnih filmov, 11.00 Popularne melodije iz orkestralne glasbe, 11.45 Mladinska povest v nadaljevanjih — Anto Staničič: Mali morski ropar
—	XIV., 12.00 Zaigrajmo in zapojmo, 13.15 Od Triglava do Vardarja, 14.20 Turistična oddaja, 15.40 Humoreska tega tedna — Vgo Moretti: Anito je bilo treba plačati,
16.00	Koncert po željah, 17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku, 18.00 Sestanek ob šestih, 20.00 Igra zabavni orkester Radia Ljubljana p. v. Bojana Adamiča.
ČETRTEK, 18. Julija
7.30	Mladim poslušalcem o počitnicah, 8.35 Drobne orkestralne skladbe, 9.00 Utrinki iz literature — Musret Idrizovič: Osameli starec, 9.20 Za vsakogar nekaj,
11.00	Dober dan, otroci! (Jan Ca-rek: Pesmice za najmlajše), 11.15 Cicibani pojo ..., 12.00 Vedre melodije, 13.30 Za ljubitelje operne glasbe, 14.2» Športna reportaža, 15.40 Radijski roman — Erlh Koš: Kit — imenovan tudi Veliki Mak — IX., 17.10 Zabavna in plesna' glasba na tekočem , traku, 18.00 Četrkova reportaža, 19.30 Radijski dnevnik, 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
PETEK, 19. Julija
7.30	Cicibanom — dober dan! (Smiljan Rozman:	O požrešnem
kosmatinu), 9.00 Utirinki iz literature — Filip Kalan:	Veseli
veter, 9.20 Pesmi in plesi raznih narodov, 11.00 Od včeraj do danes. 11.45 Mladinska povest v nadaljevanjih — Anto Staničič: Mali morski ropar —■ XV., 13.15 Ritmi In melodije, 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike, 15.40 Odlomki Iz operet Franza Lebarja in Eme-richa Kolmana, 17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku,
18.00	Družinski pogovori, 18.40 Iz naših kolektivov, 20.45 Tedenski zunanjepolitični pregled, 21.15 Oddaja o morju In pomorščakih.
SOBOTA. 20. julija
7.30	Mladim poslušalcem o počitnicah, 8.25 Lepe pesmi — znani napevi, 8.05 Nemške narodne pesmi poje moški zbor p. v. Hansa VVolfgartna, 9.00 Utrinki lz literature — Karel Grabeljšek: Rekvi-zicija, 10.10 Zabavna matineja,
11.00	Za dom in žene, 11.40 Igra zabavni orkester južno-nemškega radia p. v. Heinza Schroderja,
12.00	Opoldanski koncertni spored, 13.15 Klavir v ritmu igra Robert Valentino. 13.30 Od arije do arije, 14.20 Kopersko pristanišče postaja stvarnost, 15.40 Novi filmi, 38.20 Umetne pesmi poje ženski zbor France Prešeren iz Kranja p. v. Petra Liparja. 18.45 Okno v svet,
20.00	Veseli večer, 21.00 Melodije za razvedrilo.
^•oboboboboboboboboboboborobsboborcdboboroeoeobcdboboeobobjboeorobcdboeobcp
0
e
0
E
0
e
0
«
0
*
o
e
0
*
o
e
0
^>E
OBIŠČITE XIV. MARIBORSKI TEDEN
od 26. julija do 4. avgusta 1957
Velika manifestacija našega gospodarstva, kulture In športa. Bogato Izbira kmetijskih strojev. Pisana modna revija. Gledališče bo uprizorilo na prostem »Celjske grofe«. Za ravedrilo bo na razpolago velik moderen zabavni park, kot uvtodroml Itd. Mnogo kulturnih in športnih prireditev.
Gospodarska razstava bo v novozgrajenih velikih lastnih razstavnih prostorih ob Dravi.
Vstopnice bodo Izžrebane — dobitki dragoceni: motorno kolo, pralni stroj, škropilnice Itd.
Na železnici 25-odstotnl popust.
U
■
0
■
0
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
n
ir. upamo, da se bo živina vasi Čatež že čez nekaj tednov pasla v ogradi »električnega« pastirja, ki ga bo pastir prestavljal vsak dan na novo določeno mesto in tako začel črediti, kot pravimo, pasti po obrokih, tako da bo živina v eni čredinki samo dva dni, potem bo šla živina v drugo, tretjo in nadaljnjo čredinko — in ko bo trava v prvi spet zrasla do potrebne višine, se bo živina vrnila v prvo čredinko.
Doslej so kmetovalci vasi Čatež izkoristili le dobro tretjino vse gmajne, ker sta bili ostali dve tretjini popolnoma zarasli in sta bili primerni le še za fazane, zajce in eventualno za skrivališča. Odslej bo živini na razpolago vsa pašna površina, ki obsega okrog 24 hektarov.
Ves pašnik je razdeljen na 15 čredink, katerih vsaka meri okrog 1,7 ha. Sicer s samim krčenjem trnja in drugega grmovja gmajna še ni ničesar pridobila razen lepšega razgleda. Za vsak čredinski pašnik pa so potrebne sledeče agrotehnične mere: ograditev (ča-teštoi pašnik je že ograjen), postavitev dogonske poti k čsedinkam, polno gnojenje z umetnimi gnojili po predpisanih dozah, kolobarno gnojenje s hlevskim gnojem tako, da se vsako leto pognoji vsaj četrtina površine z 200 stoti gnoja na 1 hektar.
Dalje je treba voditi stalgo pašni dnevnik, izračunavati koristnost čredink, obtežbo vse čredinke, ugotavljati pro-guktivriost po živalih, pasti natančno po predvidenem načrtu. Le tako bo imela stara gmajna pravo korist, saj se bo njepa proizvodnost dvignila od starih 350 kg škrobne vrednosti na hektar na okrog 3000 kg škrobne vrednosti na hektar, ali približno za 10-krat več. S pravilno pašo in pravilnim redom se bo ruša kmalu spremenila v korist dobrih trav in detelj in he bo več tako, kot je bilo doslej, da si moral travo in deteljo iskati, če si ju hotel videti, saj je prevladovalo le slabo, celo škodljivo rastlinje.
Ko je pred nekaj tedni obiskal Čateško gmajno v spremstvu inž. Fajdige prof. dr. ing. Zim z Dunaja (strokovnjak za proizvodnjo krme), je bil nad gmajno navdušen — namreč nad površino, vendar je takoj rekel: »Močno gnojiti, predvsem z organskim gnojem!« Pašni odbor s svojim pašnim redom je gnojenje s hlevskim
gnojem tudi predvidel m s« je tov. Lapuh tudi udeležil tečaja za čredenje.
ZAKAJ JE ČATESKA GMAJNA TAKO VELIKEGA POMENA KOT BODOČI ČREDNIŠKI PAŠNIK?
Velikega pomena je predvsem zaradi tega, ker ee bodo po njegovi ureditvi lotili preurejanja ostalih gmajn, ki še vedno gospodarijo po pašnem statutu iz leta 1887 in nekaj pozneje. Takih gmajn pa je v našem predelu precej in je skupne površine preko 200 ha, na katerih gladuje in se sprehaja okrog 600 glav goveje živine ter nekaj konj. Po preureditvi vseh teh gmajn, kar mora biti naloga KPPZ, KZ, občinskih in okrajnega ljudskega odbora posebej, da se bo donos 200 ha površin gmajn povečal najmanj za 500.000 kg škrobnih vrednosti.
Pašni upravičenci ostalih gmajn se že posvetujejo o začetku ureditve čredniškega pašnika, tako v vasi Prilipe in Cerklje. Gmajne Prilipe (okrog 5 ha), Cerklje (42 ha), Vel. Podlog (18 ha). Jelše (40 ha), Gorica (18 ha), Drnovo (50 ha), Skopice (25 ha), Mostec (60 ha) in še druge čakajo na ureditev in čredniško pašo. Občinski LO Videm-Krško je že začel s prvim delom ureditve teh gmajn, in če bomo imeli srečno roko in dovolj razumevanja pri okrajnemu ljudskemu odboru (vprašanje osnovnih denarnih sredstev), bodo vi — 2 letih gmajne z našega področja zginile im bomo, kot smo sedaj najbolj bogati na gmajnah, lahko tudi najbolj bogati na čredndških pašnikih. Vedeti moramo, da dobimo še vedno večino krme s travnih površin, ki so deloma slabe in nedonosne, deloma jih zgubimo zaradi komuniikaoij, deloma so predvideni po rajonizaciji za nasade itd.
Prav bi bilo, 6e bi se vsi zastopniki teh gmajn (tudi več) zbrali skupaj in si ogledali sodobno čredenje na Čemeli. Ne zaradi propagande in prepričanja, temveč zaradi še večjega elana in navdušenja in pravega pouka v pravem času.
KPPZ Brežice se je že lotila izdelave novih elaboratov bodočih pašnikov in načrtov za čredenje, mislim pa, ko bodo vse te gmajne čredniški pašniki, da bi bilo treba, nastaviti kakšnega kmetijskega strokovnjaka, ki bi strokovno vodil pašo in urejanje ter redno oskrbo na vseh čredniških pašnikih.	Ing. M. P.
J U G 0 T A N I N — S E V N I C A
razpisa Je
po členbu 7 temeljnega zakona o štipendijah (Uradni Hat FLRJ štev. 32/55 naslednje štipendije:
a)	1 štipendijo za študenta tehniške visoke šole — oddelek za kemijo;
b)	1 štipendijo za študenta pravno-ekonomske fakultete — ekonomski oddelek;
e) 1 štipendijo za dijaka srednje ekonomske šole.
Prošnji je treba priložiti življenjepls, potrdile o premoženjskem stanju staršev, potrdilo o prejemanju otroškega dodatka, zadnje šolsko spričevalo oz. prepis ocen In priporočilo Zveze študentov ali mladinske organizacije. Rok za priglasitev kandidatov Je do 25. Julije 1957.
MESTNI ODBOR ZVEZE BORCEV NOV TRBOVLJE
razpisuje
PODELITEV ŠTIPENDIJ
za crtroke padlih borcev NOV in žrtev fašističnega nasilja v šolskem letu 1957-58. Pismeni vlogi za podelitev štipendije je treba priložiti naslednje:
1.	zadnje šolsko spričevalo,
2.	potrdilo o vpisu v šolo v šolskem letu 1957-58,
3.	potrdilo o premoženjskem stanju.
Pismene vloge z navedeno dokumentacijo je vložiti na Mestni odbor ZB NOV (hiša Forte) vsak dan od 8. do 12. ure, nepreklicno do 5. avgusta 1957.
»»»♦»♦♦eeeeeeeeeseeeaeeeeeseeeeeeeeeseaeeeesseeeaeeeee—ese^es
® E O E O E O E O E O E O E O E O E O 3 O E O E O E O E O E CD E O E O E O E O E O E O E O E O E O E O E 010 E O E O E O S O E O E O
RAZPIS ŠTIPENDIJ
Komunalna banka Trbovlje razpisuje na podlagi temeljnega zakona (Ur. 1. FLRJ it. 32/55), ln svojega pravilnika
3 ŠTIPENDIJE ZA ŠTUDIJ NA SREDNJI EKONOMSKI SOLI in
I ŠTIPENDIJO ZA STUDU NA EKONOMSKI ALI PRAVNI FAKULTETI.
Višino štipendije bo določil upravni odbor banke na podlagi odloka o višini štipendij (Ur. 1. FLRJ št. 33/55). Štipendija se bo dajala do končanega rednega študija oziroma šolanja. Pri štipendijah za srednjo ekonomsko šolo bodo imeli pri enakih ostalih pogojih prednost prosilci zadnjega letnika. Štipendisti »odo morali z banko skleniti pogodbo, s katero se bodo obvezali, da bodo po končanem študiju ali šolanju vsaj toliko časa službovali pri Komunalni banki Trbovlje ali pri njenih podružnicah, ki jih bo določila banka, kolikor bodo prejemali štipendijo.
Prošnji je treba priložiti sledeče priloge: L kratek življenjepis z opisom družinskih razmer; 2. potrdilo o vpisu na šolo oziroma fakulteto (pri prvem vpisu naknadno); 3. zadnje šolsko spričevalo ali potrdilo o uspešno opravljenih Izpitih v zadnjem letu; 4. potrdilo O premoženjskem stanju prosilca in njegovih staršev; 5. potrdilo podjetja, zavoda ali ustanove, kjer sta zaposlena prosil-čeva oče in mati, o višini plače ln otroških doklad.
V primerih iz 13. In 20. člena temeljnega zakona e štipendijah je treba predložiti tudi potrdilo ZB.
Prošnje (nekolkovane) je treba predložiti pri Komunalni banki Trbovlje ali njenih podružnicah Zagorje, Brežice ln Videm-Krško najkasneje do 15. avgusta 1957.
KOMUNALNA BANKA TRBOVLJE etseeees>>a«ee«»»eeesssee»eee»e^ees+eeaae»eaaasaeae«aaaeaaa»»
FLORENT1NA j
VIII. nadaljevanje	!
»Kako, kapetan Jocksen, sploh pridete na misel, da • I mi kot angleški agent dajete takšno ponudbo? Ali ni I! to izdajstvo domovine?«	! i
»Motite se, gospod Rali! Nisem Anglež, a še manj i angleški kapetan. Recite, mi Prosper ...«	ti
Rali presenečen vstane in gleda Jccksena in Flo- ti rentino.	• ’
»Hudiča, kdo pa ste vi? Kaj ste pravzaprav?«
Prosper mirno prekriža noge v fotelju.	• •
»Dragi gospod, vi zahtevate nekoliko preveč. Mo- ; • ram vam namreč povedati, da bo vse to za vas nekoliko • • čudno in nenavadno. Toda mislim, da se boste najlaže ;; prepričali, če vam svojo ponudbo obrazložim iskreno. •; Torej poslušajte!	•:
Sovražim vse
In Ralf je s podvojeno radovednostjo začel poslušati i1 zelo nenavadno povest, polno avantur, življenjsko pot I! »kapetana Jocksena«, ki se pravzaprav imenuje Prosper i de Zitter, po rodu iz Flandrije.	i I
To je življenjepis človeka, čigar življenje se je iz- ti črpavalo v nenehnih avanturah, potovanjih in ne- i mirih...
Prosper ne pozna in ne spoštuje zakonov, niti ne • j pozna kakršnih koli obzirov. Tisto, kar želi in kar bi • ■ rad imel, jemlje ne glede na morebitne posledice. In ; j zategadelj pride njegovo 'me zelo zgodaj v seznam •; belgijske policije. Prosper se izseljuje. Gre v Kanada j • Išče zlato in avanture. Toda vseh dvajset let, kolikor ■ • jih je prebil v Kanadi, se mu sreča nd nasmehnila. Ra- j > aočaran ta bolan .se vrača v Belgijo. Angleško govori ;; kot rojen Anglež.	; I
Znanje jezika izkoristi na svoj način. Zaplete se v | mrežo mednarodnih vohunov. Postane agent pri Intel- " ligence Servis. Mika ga igra z nevarnostmi. Leta 1940,	; ’
takoj po okupaciji, ga Angleži s padalom vržejo z ;; aviona in spušča se na tla nekje v Ardenih. Kmalu ti zatem malone vsa' Belgija govori o nekem tajinstvenem ti Jocksenu, ki minira železniške proge m mostove in J; prizadaje Nemcem velikansko škodo.	!!
O vsem tem pripoveduje »kapetan Jocksen« na svoj !! značilen, sam sebe podcenjujoč način, prekinjajoč svoje !! izvajanje samo takrat, kadar potegne cigareto ali srkne ! I požirek žganja. In potem, ko je bil s povestjo pri kraju, ! I izreče »kapetan »odločilen stavek:	>	!!
»Dosegel sem znatne uspehe v boju proti Nemcem, ti ko sem se spoznal z gospo Florentina Giral...«
Sonderfuhrerju italfu postane situacija na mah j! jasna: seveda, šele Florentina je razpaliia Prosperjeve ti ambicije!	;;
Ralf jo gleda, kako mirno sedi v tesno prilegajoči ti se črni obleki, in zdi se mu nevarna ženska. Videti je >> zelo inteligentna in drzna ženska, ki ne pozna umika. • j Verjetno je ulovila Prosperja in ga napravila takšnega, < j kakršen je danes.	_	;;
»Morate priznati,	dragi moj,« zaključuje Prosper ;;
svojo povest, »da sva midva proti Nemcem mnogo na- ;; pravila.«	!!
Zdaj se je Ralf začel smejati...	;;
»In sedaj,« je rekel Ralf, »je po vašem mišljenju ;; napočil trenutek, da	zamenjate fronto?«	J!
»Da, zares, prav tako je!« odgovori Prosper.	! I
»A zakaj hočete kar naenkrat delati za vaše sovraž- ;; nike — Nemce...?«	i'
»Angleži so 'skopi!« odgovori Prosper. »Slabo plaču- : I jejo. A jaz ne maram delati zastonj.«	!!
Ralf ga začudeno gleda, potem pa reče:	! I
»Gospod Prosper, čudim se, da samega sebe tako ! I slabo priporočate?«	< •
Kako to mislite?	< j
Saj vendar sami pravite, da vam je samo do de- j! nar ja! Potemtakem bi vi, če bi prišel kdo drug, ki vam ! j ponudil še več, spet menjali fronto?«	< ■
Na Prosperjevem obrazu se za hip pojavi iznena- < • denje, a takoj nato se ima spet v oblasti.
(Nadaljevanje sledi)
PIONIRJI NA BREŽINI SE ZNAJO IGRATI
'.SČunlh' . .Jir v
/
MOTIV IZ OKOLICE SEVNICE, V OZADJU PLANTAŽNI NASAD ZADRUŽNEGA POSESTVA
300 DOMAČIH DRAM. SKIH DEL PO OSVOBODITVI. V okviru drugega »Sterijinega po-zorja« v Novem Sadu je bila prirejena tudi razstava »Sodobna jugoslovanska •šnsHia na naših odrih po drugi svetovni vojni«. V kronološkem načelu razstavljeni eksponati — teksti, fotografije, scenski in kostumski načrti niso zanimivi le v strokovnem, temveč tudi v statističnem pogledu. Razstava posreduje material o uprizoritvah približno 300 domačih dramskih del na naših odrih v zadnjih dvanajstih letih, kar so jih uprizorila poklicna, mladinska, otroška, amaterska in lutkovna gledališča. Med posebno popularne domače dramske komade spadajo Dobri čaninovo »Skupno stanovanje« * uprizoritvami v 27 gledališčih, Budakov »Me-tež« in Marinkovičema »Glorija«. Največ domačih dramskih novitet šo uprizorila srbska gledališča (81), hrvatskim pa slede na tretjem mestu slovenska z 38 premierami. Poleg teh podatkov ie razstava odkrila tudi nekaj prav zanimivih dejstev. Med njimi je to, da niti ene domače iramske novitete doslej ie niso uprizorili v vseh iestih republikah. Med najbolj poznana dela, ki »o jih uprizorila gledališča v petih republikah, spada tudi Kranjčeva •Pot do zločina«. V štirih republikah po so si »gledali lahko sledeča slovenska novejša dramska dela:	Torkarjevo
»Pisano žogo« in Mire Puceve »Operacijo« ter »Ogenj in pepel«.
Malomeščan v avtobusa
Kakor mnogi ljudje, sem tudi jaz včasih mislil, da se piraivi malomeščan človeku, ki se gizdavo oblači, ki se pri pozdravljanju priklanja in podobno. Kadair koli sem srečal dekle, ki je imelo našminkane ustnice, sem takoj mislil, da sodi v tisto vrsto ljudi, ki jim pravimo malomeščani. Enako sem mislil o ljudeh s frizurami, ozkimi hlačami, živo pisanimi srajcami iitd. Bilo je potrebno precej časa, preden sem spoznal, da sem krivično sodil ljudi. Odtlej jih vrednotim bolj po njihovi notranjosti _ a za ocenjevanje malome-ščanov imam povsem drugačna merila.
Pred dnevi sem srečal maiomeščaoa v avtobusu. Bilo mu je komaj dvajset let. Sedel je bolj spredaj. Poleg njega je sedelo dekle njegovih let. Oba sta udobno sedela in se veselo pomenkovala. Kdaj pa kdaj sta se ocrla na staro ženico, ki je stala poleg njiju, toda ne zato, ker bi ju bilo morda eram pred njo, pač pa zato, ker se je preveč opirala na njun sedež in se včasih z roko dotaknila njunih frizur. To je fanta le preveč raztogotilo, da več ni mogel zadržati jeze in se je obregnil ob ženico: »Kaj se naslanjate? Ali ne morete mirno stati?«
Mislil sem, da se bo te tega izcimil prepir, toda stara ženica tega ni hotela. Poskušala se je zravnati, kar pa se ji zaradi gneče v vozilu ni posrečita. Spet ®e je morala nasloniti na oba mlada, človeka, kar je fanta spet spravilo v slabo voljo.
Nato Je avtobus obstal in ženica je izstopila. Ne vem, če je bil to njen cilj, ali pa Je izstopila, ker nd mogla več vzdržati.
Fant in dekle sta se oddahnila Na nobenem od njiju ni bilo opaziti niti malo sramu. Sram je bilo samo mene tn še nekatere, ki sifto etati v bližini in nam ni ušel ta žalosten dogodek...
Jetnimi naseljenci močno afirmiral v okolici Fairbanksa, kjer je z nakupom velikih kompleksov zemljišč obogatel. Njegov sin dr. Mihael je tako z imenovanjem za guvernerja dosegel naj višjo politično čast, do katere se je doslej povzpel na novi celini kak Jugoslovan.
—	da zapadnonemškt kancler Adenauer čita tudi detektivske romane? Tako je vsaj sam izjavil dopisniku tednika »The' Bulletin«, ki je v eni svojih Zadnjih številk objavil dopis o »intimni strani« kanclerja Adenauerja.
—	da je bila Izvoljena za Miss Evrope Holandčanka Corinna Rottschaefer. Dekle ima platinasto plave lase, stara Je 19 let, visoka 1,75 cm, po poklicu pa Je manekenka. Ko Je bila še otrok, Je bila zelo suha in baje grda.
—	da znana švicarska Jezera bolehajo? To so pokazale preiskave angleških in švicarskih znanstvenikov, ki so proučili vode znanega z eu riškega Jezera. Prav tako bolehajo Rdeče Jezero ln druga švicarska jezera. V njih začenja izumirati rastlinstvo in vodna tauna. Na dnu nekaterih
Ali že veš...
— da Rudolf Sempf, bivši načelnik nekega okrožja na področju Vildungen v Zap. Nemčiji zahteva od občine, da mu Izplača odškodnino v višini milijona lir za škodo, ki jo je utrpel ob prihodu zavezniške vojske v Nemčijo. Na seznamu izgub, ki Jih je utrpel, so tudi uniforma nacistične vojske S A, črni škornji, bodalo, in pas s kljukastim
križem ter nekaj črnih kravat, ki so spadale k nacistični uniformi. Sodišče je njegovo zahtevo sprejelo, le da je zaradi pomanjkanja sredstev zahtevek znižalo na polovico.
— da je pred kratkim ameriški senat potrdil imenovanje Michaela Stepovicha za guvernerja Aljaske? Dr. Michael Stepovich je sin Dalmatinca Mihe Stepoviča, ki se je ob koncu prejšnjega stoletja s številnimi drugimi pod-
jezer pa je voda močno zastrupljena zaradi industrijskih odpadkov, ki se stekajo vanje-
— da Je filmska igralka Sophi-ja Loren prijavita letos le 16 milijonov 'lir obdavčljivih dohodkov in da je zatom poslanec Preti 26. t. m. v parlamentu postavil ministru finance vprašanje, ali so finančne oblasti glede tega kaj ukrenile- Znano je, da je Sophija Loren z neko hol-lhvoodsko filmsko družbo podpisala pogodbo, ki
ČETA NAŠEGA ODREDA V GAZI
JI zagotavlja pol milijarde Ur dohodkov.	>
— da je rimsko sodišče obsodilo pisatelja Danila Doleija na 2 meseca zapora in 6.000 lir globe zaradi tega, ker Je v reviji »Nuo-vi Argumenti« objavil Studio o Palermu, v kateri je opisal siromašno življenje Stcilijanov. Rimski kvestor Je v enem delu te študije ugotovil, da to pisanje »škoduje morali«.
— da Je po najnovejših podatkih londonskega etnološkega in sociološkega zavoda na svetu v rabi 2796 različnih jezikov. Sem niso všeta številna narečja. Največ ljudi govori kitajski — pol milijarde oseb, nato angleški — 250 milijonov, 150 milijonov ljudi pa govori ruski. '
— da so imeli častniki, ld so odgovorni za prehrano enot mednarodne vojske OZN v Gazi in Egiptu zelo mnogo težkoč zaradi različnih okusov vojska, ki sestavljajo te mednarodne enote. Najlaže so se, kar se kave tiče, zedinili na turško kavo, ki prija vsem vojakom od severnjakov Skandinavcev do Indijcev in Brazilcev.
KAJ JE ...
... vztrajnost? — Ob veliki pocenitvi blaga čakati na znižanje cen blaga.
... nesramnost? — Nadlegovati birokrata tako dolgo z obiski, dokler ti ne reši vloge.
... genialnost? — Pripovedovati ljudem vedno eno in isto stvar tako, da se jim zdi vedno nova.
... plemenitost? — Pustiti natakarja, ki se je pri računu zmotil v tvojo korist za 20 dinarjev, da se pri vračanju drobiža zmoti v svojo korist za 10 dinarjev.
... načelnost? — Ugovarjati tudi človeku, od katerega je odvisno tvoje napredovanje v službi ali povišica plače.
... škodoželjnost? — Ce moški, ki ima hudo taščo, seznani svojega prijatelja s svo* jo svakinjo.
OP. VSEIP0VS0P
čez 100 mrtvih pri potresu v Perziji. — Prejšnji teden, 2. julija, je bil v Perziji velik potres, ki je zahteval . več kot sto smrtnih žrtev. Potres je bil na perzijski obali Kaspiškega morja. Središče potresa je bilo ob vznožju gore Dematrend (5670 m), ugaslega ognjenika, ki je najvišji vrh v gorski verigi Ellbnusa, Vas Lari-d.jum je popolnoma portu-šena.
285 žrtev orkana v Louisiani. — Velik orkan, ki je divjal prejšnji teden v Louisiani. je po nepopolnih po-. dakiih terjal doslej že 285 žrtev. Identitete vseh mrtvih ni bilo mogoče ugotoviti.
Mrzli val v Argentini. — Zairad; mrzi ega vala, ki se je pojavil prejšnji teden v Argentini, so umrle tri ose-osefoe. Ena je zmrznila, tri druge pa so se zadušile s plini, ki so uhajati iz peči, kurjene s premogom. V srednjih im južnih predelih Argentine je temperatura pad-’ la pod ničlo in je marsikje zapadel sneg.
Pri eksploziji 32 mrtvih.
— Ko so prejšnji teden — kakor poročajo iz Tokia — spravljali na površje neko ladjo, polno razstreliva, ki se je v zadnji voijnl pri Okinavi potopila, je nastala eksplozija, pri kateri je bilo ubitih 32 oseb.
Žarnica, ki bo svetila 190 let. — Ob vhodu v znan« sitveni laboratorij Shenecta-dy v Ameriki bodo montirali na mizi, pri kateri je dolga leta delal Thomas Edison, posebno žarnico, ki bo Po mnenju inženirjev svetila 100 let. Prva žarnica, ki jo je leta 1879 izdela* Thomas Edison, je svetila 79 ur.
Volitve v Egiptu. — Dne 3. julija so bile v Egiptu volitve, se pravi prve po ped--ou monarhističnega režima. Zaradi malenkostnih vzrokov je prišlo ob teh volitvah do več incidentov in je Pti najhujšem bito 16 mrtvih. — Prvič so v Egiptu volti e tudi ženske.
SKRIVNOST SANATORIJA a
In res se je kmalu nato vrnil. Njegov obraz je bil izredno resen, iz oči pa mu je sijalo zmagoslavje.
»Tu — poglejte, kaj sem našel, gospodična Martin!«
Pomolil je previdno proti njej kovinski cilinder, ki ga je zavil v svoj žepni robec.
»Ali je — kaj dragocenega?« je vprašala Martina.
Raskavo se je zasmejal. »Komisar Fuchs bo gledal in se čudil — dušilka, ki jo vsi tako trdovratno iščejo!«
»Oh!« Martina ni vedela, ali naj se te najdbe veseli ali ne. Sedaj postaja položaj torej res nevaren.
»Pojdite, prosim, hitro z menoj, da greva h komisarju!« je dejal Herald Homby, toda ustavil se je in s stisnjenimi očmi strmel v sledove stopinj na tleh. »Ali si upate ostati tu tako dolgo, dokler ne najdem komisarja? Odtisi čevljev so lahko velikega pomena in nihče nama jih sedaj ne sme uničiti.«
»Mislite...«
»Tisti, ki je imel interes na tem, da je dušilko odstranil, se bo pač moral sprijazniti s tem, da se policija zanj prav toliko zanima! Kaj mislite, da ne?«
Ob misli, da bo morala sama ostati tu in stražiti sled za morilcem, je Martino spreletel srh po hrbtu. »Res, nisem si mogla izbrati boljšega prostora za svoj oddih,« si je mislila in se ironično nasmehnile. Nato pa se je ustrašila misli, da živi morda s tem brezvestnim, hladnokrvnim morilcem pod isto streho. Spet je v mislih preletela vse moške, ki bi utegnili priti v poštev, da bi umorili staro gospo, ki se ni mogla več braniti, in mladega zdravnika, ki je verjetno prišel na sled hudodelstvu in mu je morilec zaradi tega zaprl usta za vedno. Ne, v sanatoriju ni nikogar, ki bi mogel ubiti dva človeka na tako brutalen način.
Mraz jo je spreletel po životu, ko je zaslišala rahlo škripanje peska na poti za seboj in da se ji nekdo bliža. Nato pa se je z bledimi ustnicami nasmehnila, ko je v prišlecu spoznala profesorja Lormssena, ki jo je, kakor vselej, ljubeznivo pozdravil.	,
»Vi ste pa res velik ljubitelj čistega zraka, gospodična!« jo je nagovoril profesor z dobrodušnim nasmeškom. »Najmanj dvanajst od štiriindvajsetih ur na dan ste na prostem. Želel bi prepričati vse naše dame, da sta zrak in gibanje najboljša pripomočka za ohranitev telesne lepote. Se vam smem pridružiti? Mislim, da se nameravate vrniti v sanatorij, ali ne?«	-	---
Martina je mimo poslušala njegovo govorjenje, ustrašila se je pa, da bi morala sedaj zapustiti svoje mesto. To se ji je zdelo izdajalsko. Ni se smela izdati nobenemu človeku, da straži tukaj morda zelo važno sled, in če je ta človek tudi profesor Lormssen.
»Prav lepa hvala, gospod profesor! Toda jaz bi rada — jaz moram...«
Ustavila se je in pogledala proti samatorijskemu poslopju, ki se je svetlikalo med visokimi, starimi drevesi. Potem pa je olajšano vzdihnila.
Inženir Homby je prihajal’ bliže z naglimi koraki, za njim pa je sopihal debeli komisar, ki se je trudil držati korak z mladim inženirjem. Tudi profesor je spoznal oba prišleca.
»Ali pričakujete oba gospoda?« je vprašal in Martina ni vedela, ali govori resno ali samo v šali. Tako je samo prikimala z glavo ko jo je vprašal »Je kaj novega?«
»Prosim, gospod komisar, presodite sami: ali ste že kdaj našli tako dobro ohranjeno sled? — Oh, gospod profesor! Ali vam je gospodična Martin povedala, zakaj gre?«
Komisar Fuchs se je ustavil pred odtisi čevljev in jih gledal, kakor da bodo vsak trenutek eksplodirali. Gledal je za njimi tja do grmovja, se za trenutek ustavil z očmi na svetlozelenih vejah grmovja, potem pa se spet obrnil.
»Aha, sedaj razumem! Gre za odtise čevljev 1 Kaj je z njimi?« je vprašal profesor Lorrnssen z zanimanjem.
Martina je mislila, da sme sedaj stvar pojasniti, toda komisar je zmajal z glavo:
»Prelepo, da bi bilo r snično!«
»Kako mislite to?«
Hornby pa ni bil samo ra^ečaran, ampak tudi ogorčen. »Priznati mi morate vendar,	da	ne gre tu za kakšno fiksno idejo, ki	sem si	jo vtepel
v glavo, ampak	da	sem našel dokaz, ki bo vsaj do neke	meje pripomogel
razjasniti to temno zadevo, gospod komisar!«
»Lepo, lepo!« mu je odgovoril Fuchs in pomignil asistentu Koblerju, ki Je priskočil z urnimi koraki.
»Odlijte te	odtise, Kbhlerl Upam,"da imate vse potrebno	s seboj!«
Asistent pa	ni	bil nikakor presenečen, vsaj opaziti	ni bilo	tega.
»Glej, glej! Ta gospod ima pa res velike noge! Upajmo, da je tisti, ki ga iščemo!« je rekel, z občudovanjem pogledal Martino in odhitel nazaj v sanatorij.
»Smem vprašati, kaj ete pravzaprav našli?« Je vprašal profesor
Lormssen nestrpno. Gledal je zdaj enega, zdaj drugega. Martina j« zardela, ker mu ni prej povedala resnice. »Kaj pomenijo ti sledovi i® kam gredo?«
»Tja v tistole grmovje!« je odgovoril Fuchs na kratka »In kaj pomenijo, bomo kmalu videli 1«
»Mislim, da izvirajo od naših vrtnarjev, gospod komisar!« Je pripomnil profesor Lormssen. »Obrezovali so grmovje in sinoči je deževalOi sicer odtisi čevljev ne bi bili tako razločni«
»To bo najbrž res,« je rekla Martina da bi nekoliko ublažila komisarjev osoren odgovor. »Tudi jaz sem o tem že razmišljala. Ali ti® bi odšla.«
»Da, gospodična, pojdiva!« Je rekel profesor. »Midva se ne bo’s vtikala v delo policije.«
»Po vseh izgledih gre po teh odtisih za precej velikega človeka, najmanj za čevlje veiikosti šestinštirideset,« je rekel Fuchs proti HombyjUj ko sta Martina in profesor že odšla. »Toda stvar mi ne ugaja — prev«0 enostavno izgloda!«
»In vendar je tudi mogoče, da je mož izgubil glavo in da mu Je samo za to, da se stvari kolikor mogoče hitro otrese,« je pripom®11 Homby, ki je bil na svojo najdbo zelo ponosen.
»Tako prebrisan morilec vendar ne bo toliko neumen, da bi n®1” zapustil tako klasično lepo sled prav lam, kjer je odvrgel del svoje?” merilnega orožja. Mislite, da je kdo res tako prismojen?« Fuchs je osti0 pogledal Hornbyja. »Kdo je prvi odkril te odtise?«
»Jaz, gospod komisar!«
»Ali je bila gospodična Martin takrat že v vaši družbi?«
»Da. Toda zakaj...«
»Ste bili danes že predtem v parku?«
Vprašanja so se tako naglo vsipala na inženirja, da ni utegnil rai' migljati.
»Nel Spremljal sem gospodično Martin, ki ee zelo rada sprehalj Razen tega je do grla sita v sanatoriju liste grozno našminkane.gost™ ki neprestano meša njene verze in vsakih pet minut poskuša omedlet1-
Komisar je razumel šalo in se namuznil
Vi govorite o gospe Neumeister?«
»Pa tudi ostala gospoda ni posebno užitna. Smem vprašati, 8ospL, komisar, kako daleč ste z vašim zasliševanjem, se pravi, če se je vaš s o® je osredotočil na kakšno določeno osebo?«	.
»Kolikor se to tiče vas — oziroma bolje rečeno, nakita vaše g°s*L tete, ki naj bi bil sedaj vaš, mi do sedaj Še nihče ni priznal, da jf* ^ ukradel!« Komisar , je za nekaj trenutkov umolknil, potem pa zami^L, dejal »Ta človek me ima najbrž za velikega bedaka in to mu bom drag zaračunal!«	, -
»Mislite tistega, ki je pustil tu svojo sled ta dušilko tako nerod®? odložil v grmovje?« je vprašal Homby, toda Fiichs ga ni več poslu®3*'
(Dalie prihodnjih