SAMOUPRAVNI KRAUI NA BETAJNOVI Primer Konusa in njegovega direktorja je dobil svoj epilog. Komunisti v Slovenskih Konjicah so ravnali pre­ udarno, hitro in odločno. Zloraba direktorskega mesta, preprodaja hiše, nepravilno izplačana boleznina in še mar. sikaj — to so dejstva. V tem primeru! A Nolikoknit s»no v zadnjem času brali o podobnih pojavih. Pa o družbenih ra/likah. Še posebej o tistih, kjer se kot njihovi tvorci in nosilci pojavljajo nekakšni samoupravni kralji na Be- tajnovi. Pojav dobiva vznemirljive družbene razsežnosti. Mnogokrat je ob takih novicah tudi nepristranski spre­ mljevalec v hudi zagati. Zakaj tako? Ali tiči glavni razlog v premočni želji po udobnejšem življenju ali v pomanj­ kanju primernih in jasno določenih zakonskih določil na­ mesto sedanjih z »lukn,jami«, ki tako ravnanje (ne)odgo- vornih posameznikov spodbujajo? Še v čem drugem? Ali pa je glavni razlog resnično skrit v človeku, v nje­ govi zavesti, v njegovem odnosu do družbe, do ljudi. V neizostrenem vrednotenju odgovornosti, pravic, dolžnosti? Mnogokrat naivno prevzemanje nepravilno zasluženjh materialnih viškov spodbuja k razmišljanju čisto določene vsebine. Med odkritimi krivci je namreč precej ljudi z bo­ gato življenjsko preteklostjo. Tudi z revolucionarno pre- teklostjo. S tistim minulim delom, ki zasluži vse družbe­ no priznanje. In zakaj se nenadoma ta občudovanja vre­ den delež razblini v nič. Doživi najostrejšo družbeno ob­ sodbo. Ali morda v naši družbeni praksi premalo pou­ darjamo tudi druga priznanja za opravljeno delo? Pa zato nekateri menijo, da se bodo za svojo vlogo raje nagradili kar sami. Z dinarjem. Le kako začutijo ob takih priložnostih vsi tisti, ki so trdno prepričani, da za svoje dolgoletno delo niso dobili dovolj. A živijo pošteno. Srečno. Veliki ljudje —- zadovolj­ ni z malim. A ne pozabimo — javno mnenje je neusmiljeno. Rado posplošuje. Zato ni čudno, da je nekdo rekel: »Težko je za nas. Potem pa zlasti mlajši mislijo, da je takšna vsa tista starejša generacija, ki je na položajih«. Zato moramo izostreno in trezno ocenjevati samouprav­ ne kralje na Betajnovi. Zato ne bi bilo narobe, če bi več razmišl.jali o odnosu vodilni delavci — samoupravni organi. Danes marsikateri že kar glasno razmišlja o razvrstitvi vodilnih delavcev v dobre samoupravl,jalce, pa v tiste, ki so še kar zanes­ ljivi, v tiste, ki samoupravno razmišljajo in delajo le ob posebnih priložnostih in v tiste, ki nikoli tako ne raz­ mišljajo, še manj pa delajo. To so menda »težki samo­ upravljale!«. Ker hočemo vsakodnevno plemenititl samoupravne od­ nose, moramo taka realna razmerja upoštevati. .\ ne samo to. Že lani je ZK spodbudila organizacijo aktiva direktor­ jev — komunistov. V republiki in v občinah. Odgovornost, ki predstavlja bistveno značilnost v delu vodilnih delav­ cev, zahteva, da postanejo ti aktivi dejavnejši. ZK in sin- dikat pa bi lahko skupaj zasnovala načrtno delo teh akti­ vov, če bo temu dodana še kritična in iskrena razprava o delu vsakega vodilnega komunista, tedaj smo lahko pre­ pričani, da bo danes in jutri vse manj »samoupravnih kraljev«. Kajti res je — tudi ti niso vedno izkl.jučno sami krivi, da postanejo nosilci pojavov, ki slei ali nrej zago­ tovo dožive družbeno obsodbo. JOŽE VOLFANl) ZA SPORAZUM UPORABNIKOV CEST Res je, da večji del naših bralcev še vedno hodi v službo peš ali pa se vozi s kolesi, toda del, ne tako majhen, pa se zaupa strehi in kolesom svojega jeklene.ga konjička. Med temi je nekaj takšnih, ki bi jim košček poti peš ne škodil, večina pa le upo­ rablja avto kot nujno prevozno sredstvo. Toda pro­ metne razmere pri nas so podobne postelji starega firka Prokrusta, ki je gostom rezal noge, če jim je bila prekratka Zlasti v časoviiih konicah — prihaja­ nje v službo — je cestna zmeda na višku. Javne ceste so zia vse, in če so preozke, polne tesnih grl, bi po­ magal le sporazum. Kakšen? Ob šestih zjutraj, pravzaprav nekaj minut prej, so i-padnice in križišča norišnice. Med osebna vozila po­ mešani tovornjaki so prvič veliki, drugič počasni. Dva tovornjaka v križišču zavzameta časovni interval ze­ lene luči, dva tovornjaka, ki se srečujeta na ožini, recimo na Bregu v Celju, zaustavita promet \' obe smeri za dolge dragocene minute tudi tistim, ki so vračunali dovolj časovne rezerve za priiiod ^ mesto. Pri nas postajimo bolj discipliiiiryni, ukrepi zoper zamudnike so dostikrat drastični. Zastoji, ki jih po. vzročajo motorizirani orjaki, spravljajo ljudi ob živce, jih spodbujajo k divjanju, izsiljevanju, prehitevanju, jih spravljajo v nevarnost za zdravje in življenje. Je tako neprimerno ali celo neumno, če smo se spomnili na re.šitev. ki bi ublažila norijo v prometnih konicah, zlasti zjutraj ko kliče delovna skupnost? Mar bi podjetja, ki imajo tovorna vozila, ne mogla dvigniti zapornic iz svojih garaž minuto čez šesto uro. ko je ves pločevinati drobiž že na parkiriščih? Res je, tovornemu prometu na cesliah je bila v polet­ ni sezoni že vzela sobota, da o nedelji ne govorimo. Toda ob delavnikih gre za nekaj nunut, za četrt, na.j- več pol ure. In tovorn.iaki. ki že morajo na pot. ki so na poti že takrat, ko vozniki osebnih avtomobilov še spijo, kaj bi mogli pričakovati od njih? Kanček solidar­ nosti. Mogli bi na izogibališče pred vpadnicami v me­ sta deset minut počakati in ohladiti svoje stroje? Bi bilo to tako hudo? Smo v času, ko .sporazumi preraščajo zakone, pre­ povedi, zapovedi in odredl)e. (irajeni so na zavesti, smislu za sočloveka, na olnutku solidarnosti. Bi hil tak v zavest vpisan sporazum, kot ga tu predlagamo, odveč? Kaj menite, bralci? JURE krašovp:c ODLOČNI KONJIŠKI KOMITE 9 Minulo sredo se je sestal na svoji izredni seji Komite občinske organizacije ZKS v Slovenskih Konjicah v razširjeni sestavi in obravnaval moralno politično od­ govornost nekaterih vodilnih delavcev kombinata »KO­ NUS«, še zlasti pa generalnega direktorja DRACiA PERCIA. % Navzoče člane komiteja in predstavnike družbeno političnih organizacij v občini ter člane občinskega poli­ tičnega aktiva je seznanil z nekaterimi nepi-a\ ilnostnii v kombinatu KONUS politični sekretar komiteja FRANC BAN. 9 Komite je enoglasno sprejel sklep, da se DRAGA PERCA izključi iz Zveze komunistov, glede ocene moral­ no politične odgovornosti ostalih vodilnih delavcev pa .je komite imenoval posebno petčlansko komisijo, ki mora zadevo raziskati ter podati poročilo, na osnovi katerega bodo ocenili stopnjo odgovornosti posameznikov. V svoji uvodni besedi je sekretar BAN poleg obrazlo­ žitve nepravilnosti (v našem časniku smo o njih pisali v zadnji številki) navzoče obve­ stil tudi o poteku akcij, ki jih je takoj, ko je komite do­ bil ustrezno dokumentacijo, tudi podvzel. Povedal je, da so Draga Perca vabili na sejo, s telegramom, pa se je ni udeležil. Razprava članov komiteja je enoglasno izzvenela v naj­ ostrejšo obsodbo neodgovor­ nega početja Draga Perca. Vsi so se izrekali za najstrožji ukrep, ki so ga ob zaključku seje tudi enoglasno sprejeli, s tem, da stopi v veljavo 10 dni po seji, da bi v tem času o sklepu komiteja seznanili prizadetega, ki se seje, kot smo že ugotovili, ni udeležil. V primeru, da bi Drago Pere zahteval, da se podrobneje ob- razlože nekatere podrobnosti in da se s kaznijo ne bi stri­ njal, se bo komite po tem roku ponovno sestal v isti za­ sedbi ter pretresal utemelje­ nost morebitnih obrazložitev. Ne glede na to, da obsiaja prav malo verjetnosti, prak­ tično nič, da bi komite svojo odločitev spremenil, saj dej­ stva dovolj zgovorno in pre­ pričljivo kažejo na visoko stopnjo moralno politične od­ govornosti, ter krivdo Perca, kar vse preprečuje, da bi še lahko bil član ZK! Avtokratski sistem vodenja, ki se je uveljavil v Konusu, predvsem v zadnjih letih, je zaviralno vplival na razvoj sa­ moupravljanja, zelo slabo pa je delovala tudi organizacija ZK, kar je bilo na seji komi­ teja še zlasti poudarjeno. Par­ tijska organizacija je slaoo, ali pa sploh ni izvajala spre­ jetih sklepov, kar vse je se­ veda pogojevalo stanje v ka­ terem je še lažje prišlo do pojavov, kakršne je tokrat ostro obsodil občinski komite. Posebna komisija, ki ima nalogo raziskati odgovornost ostalih vodilnih komunistov, nima lahkega dela, kajti vse kaže, da bo potrebno pokli­ cati na odgovornost tudi tiste posameznike, ki so bili tako ali drugače odgovorni za dei^ družbeno političnih organiza­ cij in samoupra\mih organov. Pred temi pa leže ravno sei daj odgovorne naloge, saj jim je komite naložil med drugim tudi to, da morajo obravna­ vati nepravilnosti tovariša Perca ter temu ustrezno tudi ukrepati. Prav tako je komi- te v svojih zaključkih zadol- žil komuniste v Socialistični zvezi in sindikatih, da naj preučijo možnost odvzema mandata tovarišu Percu ki je poslanec gospodarskega zbo-' ra republiške skupščine. Odločnost, s katero je ob­ činski komite obsodil nosilce nepravilnosti v Konusu, do. volj jasno kaže na to, da se najodgovornejši komunisti v občini v celoti zavedajo svoje odgovornosti iij da bodo ena­ ko ukrepali tudi ob drugih primerih. Zdrav in delaven kolektiv Konusa pa bo ob ustrezni podpori občinskih institucij nedvomno znal pre­ broditi sedanje stanje. B. S. LAŠKEGA PIVA BO DOVOLJ % Pred štirinajstimi dnevi so pričeli s poizkusno pro­ izvodnjo v novem obratu pivovarne Laško 9 150.000 hektolitrov piva na leto več brez povečanja števila zaposlenih ... Poraba piva pri nas stalno narašča, zato so se v laški pivovarni že pred časom od­ ločili za rekonstrukcijo in modernizacijo tovarne. Pred štirinajstimi dnevi so že za­ čeli s poizkusno proizvodnjo v novem delu tovarne, s ka­ terim se bo zmogljivost po- vovame povečala od lanskih 270.000 hektolitrov na 400.000 hektolitrov. Celotna investi­ cija je znašala približno 4 milijarde starih dinarjev, po­ krili pa so jo v glavnem iz lastnih skladov. Večina opreme za nov o- brat je uvožene iz Zahodne Nemčije, Avstrije in Italije, nekaj pa je je celo iz Združe­ nih držav Amerike. Proizvo­ dnja piva bo v novem obratu potekala po najmodernejših in najnovejših metodah, v glavnem avtomatsko, tako da jim ne bo treba najemati novih delavcev. Strokovnja­ kov imajo že dovolj, kar so dosegli z dobro kadrovsko politiko v zadnjih letih. Skoraj vse pivo prodajo na območju Štajerske, močno podružnico pa imajo tudi v Varaždinu. Sicer tudi izvaža­ jo, vendar je na tujem trgu konkurenca zelo huda. V vro­ čih poletnih dneh izdelajo tu­ di do 3000 hektolitrov piva na dan. Pravzaprav si je tež­ ko predstavljati koliko piva spijejo ljudje. Poizkusimo to ponazoriti nazorneje! V la­ ški pivovarni bodo zdaj iz­ delali na leto 400.000 hekto­ litrov. Ce bi postavili vse te steklenice druga na drugo, bi dobili kar 240.000 kilometrov visok stolp, kar je več kot dve tretjini poti na Luno. Ce bi ta stolp položili na ze­ mljo, bi se kar šestkrat ovil okoli zemlje. Res je sko­ raj neverjetno, da ho toliko piva izdelalo le 280 ljudi in da ga bomo popili na razme­ roma majhnem področju. Žejni torej ne bomo.V pi­ vovarni Laško pa se bodo tu­ di trudili, da bomo pili do­ bro pivo. K temu jim bo ve­ liko pripomogla lastna sla- darna, s čimer lahko kon­ trolirajo kvaliteto prav od o- snovnih surovin. Laški »Zla- torog« bo torej ostal zlat. I. SEVŠEK AKTIVNI FOTOAMATERJI Te dni so člani celjskega foto-kino kluba izvedeli, da so dosegli v Avstraliji ;ep uspeh. Že marca so poslali na ekshi- bicijsko mednarodno razstavo umetniške fotografije v Sidney 15 slik devetih avtorjev. ICljub temu, da je konkurenca na tej razstavi izredno ostra, so jim sprejeli kar dve sliki. Njihova avtorja sta Radivoj Klincov in Jože Resnik. I. S. Štefan korošec S POTI PO ROMUNUt v mesecu juniju je odpoto­ vala v Romunijo na povabilo romunske komunistične par­ tije štiričlanska študijska de­ legacija ZKJ. Ker sem bil član delegacije, želim s tem prispevkom opisati nekatere vtise in značilnosti sedanje stopnje družbeno ekonomske­ ga razvoja, ki ga je dosegla republika Romunija. Osnovni namen našega obi­ ska je bil, da se seznanimo z aktivnostjo in izkustvom romunske komunistične par­ tije v razvoju družbeno eko­ nomskih odnosov in z njiho­ vim gospodarskim razvojem. Poleg tega pa smo želeli, da proučimo zlasti tale področ­ ja: % ekonomske strukture in ekonomski sistem ter vloga države in partije na tem pod­ ročju; % nove oblike in metode upravljanja in vodenja na go­ spodarskem in družbenem področju; % vloga plana v gospodarst­ vu, sistem cen, delitev druž­ benega proizvoda in vloga centralnih organov (in polo­ žaj podjetja); 9 področje monetarne kre­ ditne politike, sistem financi­ ranja investicij in manj raz­ vitih področij; % položaj delovnega člove­ ka, njegova socialna varnost, socialni status in način nagra­ jevanja na delovnih mestih. Razumljivo je, da zahteva­ jo ta področja za nadrobno proučevanje več časa, kot smo ga imeli mi na razpolago (obisk je trajal 10 dni). V tako kratkem času smo lahko dobili le splošno predstavo dosežene razvojne stopnje in perspektivne orientacije re­ publike Romunije. Prav tako pa smo se z nekaterimi vpra­ šanji precej dobro seznanili. Zlasti na področju uvajanja novih oblik in metod vode­ nja in upravljanja ter z vlo­ go in položajem podjetja v gospodarskem razvoju Romu­ nije. Povedati moram, da je pro­ gram, ki so nam ga pripravili romunski tovariši, v polni me­ ri upošteval cilj našega obi­ ska. Da bi se temeljito sezna­ nili s problematiko, ki je bila predmet proučevanja, smo vodili razgovore na različnih ravneh. Tako smo se srečali z delavci, a tudi z vodilnimi funkcionarji. Prvi in zaključ­ ni razgovor smo. kot je prak­ sa, imeli na centralnem ko­ miteju romunske komunistič­ ne partije, kjer nas je ob zaključku sprejel član izvrš­ nega komiteja in sekretar CK RKP I. Iliescu. Nadalje smo imeli tri razgovore v ministr­ stvih, nato na treh komite­ jih okrožij, na občinskih ko­ mitejih in v delovjiih organi­ zacijah. Med bivanjem v Ro­ muniji smo obiskali mesta Bukarešto, Pitešti (okrožje Ardžeš), Vilče, Sibil in po­ znano turistično mesto Bra- šov. PRVI VTIS OB SREČANJU Z RUM UNIJO Romunija je po svoji povr­ šini in številu prebivalstva približno enake velikosti kot Jugoslavija, človek ob prvem srečanju z Romunijo zasledi vsepovsod mnoge podobnosti z Jugoslavijo. To velja za po­ litično, gospodarsko in delno tudi kulturno področje. Ver­ jetno je prav zaradi tega prvi vtis ob stiku z Romunijo izre­ dno močan in ima tri značil­ nosti. Prvo — zdelo se nam je, da smo se srečali z zna­ nimi ljudmi in kraji. Ta obču­ tek je še bolj podkrepil topel sprejem, odkrit in tovariški dialog — in direktni odgovori na zastavljena vprašatija. Dru­ ga značilnost velja za gospo­ darstvo. »V Romuniji ogrom­ no gradijo. Povsod na vsakem mestu naletiš na nove objek­ te ali pa na objekte, ki so v raznih fazah izgradnje. Takš­ na smer investicijskega raz­ voja je začrtana tudi v novem petletnem planu.« In tretja značilnost, ki močno poudarja prvi vtis — to so površine ze­ lenja. Povsod v urbalno ure­ jenih središčih je ne glede na intenzivni proces industriali­ zacije ogromno zelenic. To ni le posebnost Bukarešte, ki jo imenujejo mesto »parkov in jezer«, temveč to velja tudi za vsa ostala mesta, ki smo jih obiskali. Normativi zelenic in zelenih pasov se pri gradnji novih objektov dosledno upo­ števajo. To je tudi stalna zah­ teva prebivalstva, ki množič­ no reagira, kadarkoli želijo urbanisti prekršiti te dogovo- DRUŽBENOEKONOMSKI ODNOS IN AKTIVNOST RKP Znano je, da trna romunski gospodarski sistem centrali­ stično planske značilnosti. To se seveda izraža na področju proizvodnje, delitve in potroš­ nje. Plan predstavlja program ekonomskega razvoja in isto­ časno glavni instrument us- merjanja gospodarskih tokov. Pri planiranju se dosledno upoštevata dve fazi. Prva izdelava planov v lokalnih or­ ganih, druga pa pregled, uskla­ jevanje in sprejem, kar opra­ vijo v centralnih organih. (Nadaljevanje prihodnjič)