širje n je p red stav lja po avtorici vardarsko-m oravska dolina, od koder p rih ajajo vse predzgodovinske k u ltu re v Panonsko nižino. G lavni k lju č naj bi p redstavljal b eo g rajsk i bazen in to Starčevo—Vinca; od tam n a j bi se te kulture, prerojene, radialno širile na vse strani. Z oddaljevanjem od svojega zadnjega centra se pa m e n jajo (osirote), pod vplivom časovnega in terv ala in pa pod vplivom novih geografskih momentov. A vtorica skuša izločiti vse, k a r je prerodilo te k u ltu re n a poti od njihovega novega centra do k r a ja njihovega sekundarnega razvoja, da bi tako dobila povezavo z izhodiščnim i kulturam i. O na sklepa, da se pozna sto p n ja vinčanske k u ltu re širi celo proti ligurskim jam am , m edtem k o se bogati donavski tok badenskega tipa očrtuje v k u ltu ri P ollade kot postranski in že osirotel. Ravno tako sklepa, da je statueta iz Lazia analogna statuetam iz Ripča, itd. Iz vsega je moči sklepati, da im a avtorica k u ltu re Ita lije za odsev b alk an ­ skih k u ltu r. A vtorica je v svoji razpravi uporabila izredno veliko število risb in fotografij našega m ateriala, s katerim i je skušala potrditi svoje domneve. P rizn ati moramo, da je izčrpala vso našo domačo literatu ro , na k atero se tudi stalno sklicuje. Ne glede na n jen e domneve, ki im ajo d o k aj pozitivnih momentov, ji m oram o biti hvaležni, da se ni ustavila le ob posam eznih razpravah in člankih, k i bi ji govorili v prid, tem več da je upoštevala vse, k a r ji je bilo dosegljivo. A vtorica tudi podčrtava, da je ta njena razprava n a d a lje v a n je njenih del »Iberia e Italia antes de los Romanos« in »11 M editerraneo, l’Europa, l’Italia nella P reistoria«. p aola Korošec Draga A r a n d j e 1 o v i ć - G a r a š a n i n ; Starčevačka kultura, U niverza v L jubljani, A rheološki sem inar, L ju b ljan a 1954, 167 strani, 17 tabel m ed njim i 6 barvanih, 11 slik v tekstu, 1 k a rta najdišč in francoski povzetek. Kot četrta disertacija je v A rheološkem sem in arju U niverze v L ju b ljan i izšla razp rav a D rage A randjelovič-G arašanin »Starčevačka kultura«. R azprava je pom em bna predvsem zato, k e r je z delom avtorice podana nova slika dela na področju predzgodovine Jugoslavije in sicer iz sta re jše neolitske dobe. Kot tem elj svoji razpravi in svojim raziskovanjem je avtorica vzela že 1952. le ta odkopano gradivo v Starčevu, ki pa doslej ni bilo ne objavljeno ne raziskano. N a to svojo raziskavo pa navezuje še celo področje, ki ga je zavzem ala ta k u ltu rn a skupina. A vtorica deli svojo razpravo na več glavnih problem ov. P rv i se tiče naselbine in grobov. V okviru tega posebej obravnava naselbino, posebej stano­ v a n ja in posebej^ grobove te r način pokopavanja. Tem u odstavku tu d i dodaja n ajd išča starčevačke k ulture. D rugi problem i so razn i izdelki. T ukaj obravnava posam ezne skupine posamično, tako orodje, potem plastiko te r keram iko, ki jo deli glede na tehnično izdelavo na grobo, finejšo in slikano. T re tji problem je kronologija, četrti pa, s čim se je u k v arjalo prebivalstvo te k u ltu rn e skupine. K akor vidimo po razp rav i in po podanem gradivu, so se prebivalci u k v arja li predvsem z lovom in ribolovom , vendar pa sta im ela p recejšen pom en tudi p ri­ m itivno poljedelstvo in živinoreja. P rebivali so p a v stanovanjskih jam ah po načinu, ki je k arak terističen za starejši neolitik. Med izdelki, ki so že n a visoki stopnji tehničnega izdelovanja, je k a ra k ­ terističn a posebno slikana keram ika. P ri tem so o h ran je n i fragm enti z bi- in polihrom ijo; uporabljali so belo in črno barvo, osnovna je pa po navadi rdeča O rnam enti so pravocrtni in kriV očrtni. Z obširno analizo, ki jo je podala avto­ rica, smo tako dobili dokaj jasno sliko o slikani keram iki n ajsta re jših neolitičnih faz v Jugoslaviji, ki se dajo povezati z raznim i p o k rajin am i izven Jugoslavije. Posebno poglavje obsega tipološka obdelava razn ih keram ičnih oblik, ki so izredno pisane. Posebno pom em bno pa je, da je avtorica tu podala tudi celotno sliko m ateriala, razdeljenega po posam eznih k u ltu rn ih jam ah. Tako bomo lahko s časom dobili tudi neko sliko o n astajan ju posam eznih takšnih objektov. T atjan a B regant Forschungen in Lauriacum, B d .I. Linz 1953. 80 str., tabel XXXY in 7 prilog. R aziskovanja v L auriacu (Lorch) so v prvi vrsti arheološkega značaja, služijo pa za to, da izpopolnjujejo zgodovinske podatke o antičnem Lauriacu. G lavna delavca sta dr. W. A. Jenny iz G o rnjeavstrijskega deželnega m uzeja in H. V etters, član avstrijskega A rheološkega inštituta na D unaju. V L auriacu so kopali že 1.1935. V jeseni 1.1951 je mesto hotelo to zem ljišče zazidati, pa so m orala biti zem ljišča p re j preiskana. R aziskovalci so kopali od 24 septem bra do 30. novem bra. K njigi je priložen zem ljevid, iz k atereg a se jasno vidi, da so n a jp re j izkopali veliko število poizkusnih jarkov, dolgih od 50—300 m, v sm eri NE—SW. Poleg tega so ugotovili več antičnih cestišč, n a k a r jim je uspelo, da so sestavili cestni sistem starega L auriaca. P ri tem so ugotovili v profilu pet plasti, od k a te rih je posebno ja sn ih tro je gradbenih razdobij. N ajdbe v zadnjih tre h S lasteh so zelo skrom ne in dokazujejo veliko p ro p ad a n je naselbine. Tudi mnogo išnega om eta dokazuje sirom aštvo tega k ra ja v zadnjem razdobju. P rva grad ­ bena perioda je iz časa okrog 200 po n. št. D rugo razdobje je okrog G allienovega ali A urelianovega časa. Zelo mnogo sigillate in d en a rjev je omogočilo natančno d a tira n je posam eznih plasti. N ato sledi opis posam eznih jarkov. N ajvečji je bil ja re k I, ki so ga izkopali po vsem ozem lju v dolžini 370 m po terenu, k je r so slutili razvaline antične naselbine. V stenah tega profila so našli ceste, dele hiš, kleti, skladišča itd. Tako so n ašli n. pr. med 361—363 m tem elj iz litega cem enta, ki je izvrstno d atiran z d en arjem cesarja Gete (v čas od 201 do 209 po n. št.). V neposredni bližini so našli m ajh en kip boginje D iane, pa je verjetno, da je bila n je j na tem m estu posvečena kapelica. Jarek št. II. gre v pravokotni sm eri na prvega in sicer ga p resek a v njegovem severovzhodnem delu. Dolg je 150 m. N jegov profil dokazuje zelo močno kulturno plast v sm eri proti jugu. M ed m etri 82 in 94 so ugotovili p et tlakov. Jasno je, da vseh pet ni nastalo zaradi u n ičen ja mesta, am pak zaradi p reg rad itv e ali obnovitve hiše. Iz tu k a j n ajdene številne keram ike in novcev so zopet ugotovili, da je n a jsta re jši čas konec II. ali p ričetek III. stoletja. Ja re k št. III. vodi v isti sm eri kot ja re k I. in je dolg 256,80 m. Na najglobljih m estih je globok 2,60 m. V tem ja rk u so naleteli med 9 in 15 m etrom na n apravo za g retje prostorov s kanali v obliki (ležečega) T. Značilni za to k u rjav o so navpično postavljeni tubuli m ed dvem a stenam a za lažji odvod dima. P ri 30 m so p resek ali pol m etra širok kanal za odtok vode. Med 107 in 112 m etrom so ugotovili 3,90 do 4,20 m široko, lahko izbočeno cesto, ki je v sredini 35 cm visoka. Sestavljena je iz drobnega rečnega peska, oblic, zdrobljene opeke in m alte v trdo maso. Cestišče je posebno v sredini zelo dobro ohranjeno. Med 115 in 122 m etrom so ugotovili tri plasti in razdobja. N ajn ižja plast je 1,20 m pod površino in je debela 60 cm. N ad to leži 40 cm debela p last iz sežgane ilovice in zelo veliko hišnega lepa. Iz tega je upravičen zaključek, da so po izrav n an ju p rv e plasti na nji zidali hišo, oblepljeno z ilovico. Med 118 in 120 in 145 m etrom pod površino leži na žgalnini druge plasti zid, sestavljen iz sam ih oblic. Na ju žn i stran i tega ja rk a so ležali m ed 203,5 do 209 m etrom trije skeleti brez vsakih predm etov. P eti ja re k je važ­ n ejši kot četrti in je dolg 85 m. Ta gre v pravokotni sm eri na drugi ja re k . Y tem ja rk u so ostanki velikega jav n eg a poslopja iz časa največjega blagostanja. Sip iz p rv e periode datirajo sigillate v čas cesarja K arakale. Y tem sipu so našli tu d i opeko s pečatom II. Italsk e legije. Med 10 in 25 m etrom so ugotovili tri rim ske gradbene plasti, a nad njim i še eno razdobje, značilno po ja m ah za tem elje in lu k n ja h za kole. V etters obravnava tu d i posam ezne važne n ajd b e, n. pr. eno moško in eno žensko po rtretn o glavo iz apnenca, ki so ju našli v drugem ja rk u pri 104 m etru, 50—60 cm globoko. Glavi sta individualna p o rtreta, ki ju p isatelj datira v tre tje stoletje. V etters opisuje d alje na str. 42—48 stavbo z dvem a apsidam a iz civilne naselbine v Lauriacu. Popis izpopolnjujejo mnogi n ačrti in prerezi na tab. XIII. Tu gre za veliko kopališče, ki je bilo d vakrat izboljšano, toda sodi v tri gradbene periode. K asneje so stavbo še zm anjšali. Med gradbenim m aterialom so našli tudi n e k a j kosov opeke, signirane z Leg. II. IT. To kopališče je zelo podobno legijskem u kopališču v L auriacu, ki ga p isatelj obravnava v naslednjem po­ glavju. K je je stalo to kopališče, je bilo že davno znano. Izkopal ga je polkovnik G roller, toda m anjkajo vsi profili in prerezi. P isatelj ugotavlja na tem elju n ačrtov tri gradbena razdobja. L. E ckhart, ki je obdelal tudi tre tji jarek , obravnava še posebno najdbe, ki so jih našli pri kopanju za gnojnično jam o zahodno od opatove p ristav e v Ennsu. U gotoviti ni bilo mogoče nič določnega, razen m nogih m ajhnih najdb. P ač p a so našli v neposredni bližini dva o ltarja, posvečena kapitolinski T riadi. K er niso bili odkriti »in situ«, ne m orejo služiti p ri definiciji prve najdbe. P. K arnitsch raziskuje izkopane predm ete, predvsem m ajhne najdbe in sigil­ lato iz Ennsa. Jeseni leta 1951 so našli p ri izkopavanju civilnega L auriaca 1583 kosov raznih predmetov in 1500 kg razne keram ike. Za sigillato je naredil pisatelj štiri pregledne tabele, kjer je navedeno poleg kronoloških podatkov in tipov tudi, k je je predm et izkopan. Za denar so pa tri priloge, k je r so sistem atično vneseni vsi njihovi podatki, seveda tudi številke Cohena (1930). Velik del opisanih p re d ­ m etov je tudi podanih v značilnih risbah n a priloženih tablah 16—19. K arnitsch d o d aja še poseben popis sigillate, ki so jo našli v Ennsu, ko so zidali stano­ v an jsk e hiše m ed M authausensko in taboriško cesto. R avno sigillata je dala nove kronološke podatke za rim sko naselje na tleh n ek d an jeg a Ennsa. Podatke izpo­ p o ln ju je jo table XVI—XX. Nove pridobitve m uzeja v Ennsu pa ugo tav lja H. D eringer. Rim skih k am ­ n itih spom enikov našteje 9 (tab. XXI—XXII). P ečate n a opekah pa daje risba št. 36. Celotno poročilo o teren sk ih delih, razen že posebej om enjenih odstavkov, je p a delo H. V ettersa. T a del izpopolnjujejo mnoge table z načrti, profili, slikam i situacij, najdenim i predm eti itd. Temu prvem u zvezku bo sledilo še več n a ­ slednjih, k er se delo še n a d a lju je v večjem ali m anjšem obsegu. Josip Klemenc Kurt Gerhardt: Die Glockenbecherleute in Mittel - und Westdeutschland, S tu ttg a rt 1953, str. 212, 234 slik, 13 razpredelnic, 8 tabel in 2 prilogi. V knjigi obravnava avtor srednje in zahodnonem ške skelete pripadnikov k u ltu re zvončastih čaš iz neolitske in zgodnje b ro n aste dobe. Predzgodovinsko antropološko gradivo je obdelal po m odernih znanstvenih m etodah, s čim er je pripom ogel k utrditvi tem eljev tipologije predzgodovinskega človeka. V prvem poglavju n a v a ja način pokopa posam eznega skeleta, p o ja sn ju je njegovo oznako ter n ašteva k u ltu rn e pridatke. P retežn a večina okostij so skrčenci, ležeči na levem ali- desnem boku; n e k a j skrčencev je pokopanih v sedeči legi. Mnogo grobov im a tudi po dva skrčenca. N ekateri so v običajnih kam nitnih skrinjah, drugi v sk rin ja h iz kam enih plošč ali v peščenih jam ah. O d k u ltu rn ih pridatkov je n ajv eč različno orn am en tiran ih ali neornam entiranih zvončastih čaš (Glockenbecher, G lockensonnenbecher, H enkelglockenbecher), posodic z nogami, ščitkov za varovanje leve ro k e lokostrelcev (Sehnenschutz- platte) in drugih za to k u ltu ro značilnih predm etov. V naslednjem poglavju je podan m orfološki opis posam eznih skeletov: o h ran jen o st lobanj, natančen popis glede na norm o lateralis, n. frontalis in n. verticalis, te r k ratek pregled postkranialnega skeleta. P oglavje se zaključi s tabelo, ki podaja označbo spola, telesno višino in starost. Avtor poudarja, da se p ri determ inaciji spola ni oziral na vrsto in število pridatkov ali lego okostij. Schirm eisen je ugotovil, da n a j bi m oški ležali p rav iln o na levi, ženske p a na desni strani in naj bi že lega sama pom agala p ri diagnozi spola. G erh ard t je m edtem pri svojih okostjih spoznal, da to ni zanesljivo. D rži sicer p ri n ek a te rih sta re jših posam eznih grobovih, ne pa p ri pokopih z dvem a skrčencem a, ki kažeta vedno skupno enostransko lego, ki pa se iz n eznanih vzrokov m enjava. E na sam a velika razpredelnica obsega glavne m ere in indekse vseh razpoložljivih lobanj. Po tem antropom etričnem pregledu preide avtor na tipološko delitev in analizo vsega gradiva, ki obsega tre tje poglavje te knjige. O be geografski skupini obravnava skupno. Za obdelavo im a na razpolago 84 okostij iz grobov z inventarjem k u ltu re zvončastih čaš. O d teh p rip ad a 62 lobanj, k alv arij ali k alo t odraslim individuom , trije so infantilni in štirje juvenilni. Lobanje 12 oko­ stij so ohranjene samo v fragm entih. Te in otroške obravnava posebej. V uvodu k tipološki analizi opozarja avtor na dva osnovno važna m om enta: 1. človeška lobanja ni prep ro sto neka stavba, n a re je n a po logičnih m atem a­ tičnih pravilih, am pak je tv o rb a živega organizm a, katereg a obliko in oblikovne elem ente m oram o razum eti kot žive plastične tvorbe. K onstruktivni m om enti se sicer kažejo, vendar jih organski prevladajo. Zato pridejo m etrične m etode samo sekundarno v poštev in so povečini celo neuporabne pri tipološkem dolo­