M arija M akarovič, K m ečko gospodarstvo n a  S loven sk em . N ačin i orodja  
in  naprave. Izdala in  založila M ladinska kn jiga , L ju b ljan a  1978, 298 stran i.
K lju b  tem u, da so o b ravnavali in  iz raz ličn ih  v id ikov  razčlen jeva li 
štev iln i a v to rji n a jra zn o v rs tn e jšo  p rob lem atiko  slovenskega podeželja, pa 
spoznavam o ob p re b ira n ju  nov ih  raz p ra v  o n jem , da je to  področje z vse­
m i svo jim i značilnostm i in  posebnostm i še vedno dokaj neobdelano. Zato 
p rin aša  vsako novo delo o n aš ih  a g ra rn ih  p red e lih  tu d i nove osvetlitve  v 
n jihov  p re te k li ali d an ašn ji ž iv ljen jsk i u tr ip , k i v sa k o k ra t vnaša  in  zap u ­
šča svo js tvene oblike in  po jave v p o k ra jin sk i fiziognom iji. In  p ra v  s tega 
v id ika  je  tre b a  p re so ja ti v geografiji tu d i celo tno vsebino k n jig e  o K m eč­
kem  gospodarstvu  n a  S lovenskem .
Z nana slovenska e tno log in ja  dr. M a k a r o v i č e v a  je  podala v k n ji­
gi sis tem atičn i p reg led  dela naše km ečke m a te ria ln e  k u ltu re , in  sicer ce­
lo tno  gospodarstvo. O snovno dejav n o st km ečkega ozirom a podeželskega 
p reb iva lstva , ki je b ila  raz p e ta  m ed po trebam i, zah tevam i in  m ožnostm i 
n jegovega v sak d an jeg a  ž iv ljen ja , je  o risala  av to rica  po posam eznih  zv rsteh  
km etijs tv a . Š tev ilne  veje  in  oblike km ečkega gospodarstva so p re d s ta v lje ­
ne v  delu  v luč i n a jraz ličn e jšeg a  o rod ja  in  nap rav , ki so bile sestavn i deli 
ob lik  in  ko t p ripom očk i v celo tn i k m e tijsk i p ro izvodn ji, z lasti še v d rugi 
polovici p re te k leg a  sto letja .
Z arad i š tev iln ih  in  nag lih  sprem em b, k i jih  doživ lja naše celo tno  po­
deželje pod čedalje  m očnejšim i vp liv i in d u stria lizac ije  in  u rban izac ije , se 
m en ja jo  izredno  h itro  vse n ek d an je  pro izvodne oblike in  ce lo tna  u sm e rje ­
nost km ečk ih  gospodarstev . V zporedno  z n jim i se sp rem in ja jo  tu d i obde­
lovalna o rod ja  te r  nap rave , ki so b ile  sestav ine celo tne k m e tijsk e  in  p o d e ­
želske p ro izvodnje. In  v ko likor so štev ilne  tehno loške in  gospodarske 
sp rem em be v tisn ile  tu d i zu n an jem u  videzu  p o k ra jin e  nove in  svo jstvene 
poteze, v to liko  so posta le  tu d i pom em bne p rv in e  celo tnega geografskega 
okolja. Z ategadelj pom enijo  poleg š tev iln ih  d ru g ih  č in ite ljev  tis ta  osnovna 
gibala, ki pogo ju je jo  in  u sm erja jo  razvoj našega podeželja.
P reg led  pog lav itn ih  oblik  km ečkega gospodarstva  n a  S lovenskem  je 
orisan  v 16 zaokrožen ih  pog lav jih  (po ljedelstvo , v rtn a rs tv o , v in o g rad n i­
štvo, sad jarstvo , hm elja rstvo , živ inoreja , p rašičere ja , p e ru tn in a rs tv o , če­
belarstvo , go jen je  sv ilop re jk , gozdarstvo, sp lavarstvo , oglarstvo, lov in  r i ­
bolov te r  n ab ira ln iš tv o ). V k n jig i s ta  v g lavnem  pod an a  razvoj in  g lobal­
no s tan je  posam eznih  vej k m e tijsk eg a  gospodarstva  (p redvsem ) v d rugi 
polovici 19. sto le tja , kak o r tu d i n jegov i odm evi vse do d an a šn jih  dni. Če­
p rav  pogrešam o p r i raz č len jev an ju  posam ezn ih  panog  km ečkega gospodar­
stva  osnovne p o u d ark e  o n jih o v ih  k rizn ih  ali k o n ju n k tu rn ih  obdobjih , k a r  
je nedvom no tu d i neposredno  vp livalo  n a  razvoj in  u v e ljav ljan je  novega 
o rod ja  in  d ru g ih  u s trez n ih  nap rav , pa vseeno spoznam o v  zadostn i ra z ­
člen itv i vse tem eljn e  oblike podeželske av ta rk ije . S am ooskrbna u sm e rje ­
nost podeželja  se k aže m ed d rug im  tu d i v p o lik u ltu m e m  k m etijs tv u . N a j­
raz lične jše  zv rsti km ečkega gospodarstva so te r ja le  š tev iln a  orodja, k i so 
jih  izdelovala, posedovala te r  s p ridom  u p o rab lja la  km ečka gospodarstva 
vse do nedavnega.
P o d ro b n e jša  geografska p red s ta v ite v  vsebine k n jig e  K m ečko gospo­
darstvo  na S lovenskem  bi zah tevala , da skušam o o d k riti pom em bnejše 
vzročne in  razvo jne  vezi m ed posam eznim i ob likam i km etovan ja , n jih o v i­
m i n ap ra v am i in  o rod ji te r  p riro d n im i in  d ružbeno-gospodarsk im i te r  soci­
aln im i danostm i določenega okolja. Šele v ta k šn i o sv e tlitv i b i dobila veči­
na p o dan ih  ozirom a op isan ih  ob lik  km ečkega gospodarstva  novo razsežnost 
in u tem eljen o st v posam eznih  se stav in ah  okolja. P o tem  b i b ilo  lažje  
sp rem lja ti raz lik e  v posam eznih  oprav ilih , ki so b ila  v izk ljučn i dom eni 
m oškega ali ženskega p reb iva lstva . S k ra tk a , geografsko v red n o te n je  e tn o ­
loškega p reg led a  km ečkega gospodarstva na S lovenskem  je  mogoče zado­
voljivo  p re d s ta v iti le v sk lopu  n jegove č len itve  in  p rim e rljiv o s ti z vsem i 
d rug im i sestav inam i človekovega okolja.
Šele ob p re b ira n ju  kn jige , ko spoznavam o posam ezne zv rs ti podežel­
skega gospodarstva  in  n jegovo razvejanost, dojem am o up rav ičeno  p o tre ­
bo, da so im ela  km ečka gospod in jstva v p re te k lo s ti štev ilčno  iz redno  m oč­
ne družine. To je  b ilo  pogojeno m ed  d rug im  tu d i s p ro izvodn im i oblikam i 
in  u sm eritv am i km ečk ih  gospodarstev . Z n a ten  del k m e tijsk eg a  o rodja in 
d ru g ih  p ro izvodn ih  sred s tev  za p o treb e  km etij so izdela li n a  podeželju  sa­
m i. T udi v  te m  je  razlog, da so b ile n ek d a n je  po treb e  po delovni sili na 
vasi večje ko t so danes. N a to  nas  posredno  opozarja jo  tu d i zap isk i delov­
nega dn ev n ik a  k m e ta  z L ibne n ad  K ršk im , k i je  o b jav ljen  n a  koncu  k n ji­
ge (str. 244— 292). D nevn ik  P lan inčeve km etije , k i obsega zapise o v rem e­
nu, o p rav ilih  in  ž iv ljen ju  na dom ačiji je  še to liko  v rednejši, k er nam  po­
n u ja  neposredne  p rim e rja v e  m ed 1953. in  1977 letom , še le  ob p re b ira n ju  
tega dnevn ika  m orem o do je ti š tev ilne  sprem em be v  nač inu  d e la  in  ž iv lje ­
n ja  našega podeželja  v zadn jem  če trts to le tju .
K n jig a  km ečko gospodarstvo  na S lovenskem  je zan im iv  poskus s in te ­
tičnega p rik aza  vsega dosedan jega etno loškega p ro u čev an ja  našega pode­
želja. O benem  p a  je  delo tu d i napo tilo  za p r ih o d n ja  p od robnejša  e tn o g ra f­
ska raz isk o v an ja  km ečk ih  predelov . P odoba je, da bo m ogoče s sis tem atič ­
n im  spoznavan jem  N o tran jsk e  in  K očevskega pa Suhe k ra jin e , K ozjanske­
ga, P osav in ja  itd . obogatiti dosedan je znan je  o podeželju , k i je  podano v 
M akarovičevi kn jig i. P ro u č itv e  n av ed en ih  in  še d ru g ih  p rem alo  znanih  
p redelov  na S lovenskem  bodo povečale zb irko  n a jraz ličn e jš ih  te rm in o v  in  
seznam  km ečkega o rod ja  in  d ru g ih  pripom očkov, k i so v zvezi z obdelo­
van jem  zem lje in  ž iv ljen jem  n a  vasi.
K n jiga  je  op rem ljena z več k o t 360 skicam i, s ponazorili km ečk ih  op­
rav il, orodij, pripom očkov, s s ta rim i s likam i in  skicam i te r  kartogram i. 
Vse ilu s tra c ije  je  izdela l in  sestav il F ran ce  G o l o b ,  k o n se rv a to r S loven­
skega etnog ra fskega m uzeja. S k ra tk a , k n jig a  K m ečko gospodarstvo  n a  S lo­
venskem  p re d s ta v lja  pom em bno delo, iz k a te reg a  bo črpa la  lahko  tu d i ge­
o g rafija  pom em bna spoznan ja  o podeželju , kak ršn o  je b ilo  še p red  nekaj 
desetle tji.
M. N atek
N aše okolje — re v ija  v a rs tv a  dob rin  splošnega pom ena in  v rednost 
človekovega okolja.
V le tu  1979 je  p re d  n am i že če tr ti le tn ik  rev ije  N aše okolje, k i je  do 
le tošn jega le ta  izh a ja la  š ti r ik ra t le tno . V če tr tem  le tn ik u  iz h a ja n ja  se je 
povečal obseg rev ije  na šest štev ilk . Od tega je  b ila  doslej običajno ena šte ­
v ilk a  dvojna. V saka štev ilka  »Našega okolja« im a n av ad n o  okrog 50 stran i. 
N ak lada rev ije  je  postopom a n arašča la  od n ek a j sto  izvodov v zače tku  na 
5000 izvodov v  le tu  1979. To ed ino slovensko rev ijo  iz teg a  področja iz­
da ja jo  skupaj R epub lišk i kom ite  za v arstv o  okolja  v sodelovan ju  s Svetom  
za p roučevan je  in  v arstv o  oko lja  SAZU, G ospodarsko zbornico  Slovenije, 
S kupnostjo  slovensk ih  občin in  Zvezo d ru š tev  in  organizacij za varstvo  
okolja  v S loveniji. Izd a ja te ljsk i svet rev ije  sestav lja jo : dr. M arjan  T epina 
(p red sed n ik ), dr. A vguštin  L ah  (g lavni u re d n ik ) , Je rn e j Lenič, P e te r  L i­
kar, F ra n ta  Kom el, ing. V lasta U ršič in  dr. Igo r V rišer. R ev ija  je  na d o b ­
rem  p ap irju , solidno ob likovana in  razm erom a bogato  op rem ljena  z ilu s t­
racijam i.
R ev ija  p rin aša  n ajrazlične jše , včasih  razm erom a p o lju d n e  in  tu d i s tro ­
kovne p risp ev k e  iz n a jra z ličn e jš ih  področij, k i se d irek tn o  ali posredno 
u k v a rja jo  s p rob lem i okolja . P a le ta  člankov v »Našem  okolju« je  zelo ši­
roka: od povsem  te h n ičn ih  p rispevkov, ko t so na p rim e r n a jraz ličn e jše  
tehno loške m ožnosti iz rabe sončne energ ije , do d ružbeno  p o litičn ih  raz ­
p ra v  in  u k repov  ob p ro b lem ih  v okolju . V zadn jem  času je  b ilo  v  »Našem  
okolju« o b jav ljen ih  tu d i n eka j geografsk ih  p risp ev k o v  ( P l u t ,  Š p e s  in  
d ru g i), in  to  v g lavnem  tem e, ki smo jih  geografi o b ravnavali na posve­