30. številka.
1 LIlklJHi. i uliti. 7. ftkflitfji 1911
XLVII. leto.
.Slovenski Narod- vel;a v
na dom dostavi;«
celo leto naprej • • •
pol leta     „ . # .
ćetrt leta    * -V
na mesec   M . • •
K 24 — . 12--. 6 — - 2--
v upravniStvu pcejeinan: celo leto naprej • » • • K 72'-»
DOl  leta         m        •   0    m   m     • 11*—
četrt leta „ . • • • . 550 na mesec    „      .   •  •  •   ■ 1*90
Dopisi naj sc frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knallova oltsa it. 5 (v pritličju >vo,) telefon it. 34.
dan a
laserati veljajo: pet eros topna peni vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po H vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin   Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Cpravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t. d., to je administrativne stvari.
—— eHsaaaenu številka vetja 10 vinarjev. ——
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne odra. „Naredna tinkarna" teleion it. SS.
.Slovenski Narod* velja po podli:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto skupaj naprej .
pol leta     „ „    . .
četrt leta   m „    . .
rta mesec   M «.    . .
K 25w
. lf-
. 6-50 . 2-30
za Nemčijo: celo leto naprej      ...  K 30--*
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto naprej   ....  K 35.—
Vprašanjem ^iedc inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravniitvo (spodaj, dvorišče levo), Kcafiova niica it. S, teleion it tO,
Bomo videli vlado.
Klerikalci imajo v deželnem 2boru večino, in kakor se kaže. jo hočejo izrabiti v najskrajnejši meri. Razveljaviti hočejo nekaj naredilo-r.aprednih mandatov.
2e poročilo, katero je klerikalna večina deželnega zbora izdelala o zadnjih deželnozborkih volitvah in je predložila deželnemu zboru, je kazalo, da se nekaj pripravlja in to domnevanje je potrdila včerajšna seja veriiikacijskega odseka.
V tej seji je bilo sklenjeno, da se
0 izvolitvi dr. Triilerja store nove poizvedbe, češ. da je bilo v Kranju od volilne komisije nekaj volilcev zavrnjenih. Razume se samo ob sebi. da je to le pretveza. Dr. Triller se ;e žrtvoval narodno-napreuni stranki, ko je kandidiral v mestni skupini Skofia Loka - KronI ter popustil svoj sigurni ljubljanski mandat; ohranil je kranjsko-škofjeleški   mandat na-
1 odno-napredni stranki. A ker ie njegova večina zelo majhna, mislijo I 'erikalci, da se bo dala volitev razveljaviti. To bi bilo nasilstvo in nič Jrugega, vendar o tem nećemo da-;es razpravljati, nego hočemo počakati, da konča verifikacijski odsek svoje poizvedbe in pride na dan s svojim predlogom.
Tudi o izvolivi kaplana Škulja v ribniškem okraju se bodo vršile Še poizvedbe. Kaplan Škuli je bil izvoljen, dasi ni imel ne aktivne, ne pasivne volilne pravice. Zakon govori tako jasno, da bolj ni mogoče, in po /akonu je izvolitev kaplana Jkulja neveljavna in ie vlada prekršila zakon, ko ie kaplanu Škulju izdala poslanski certifikat. Stvar je bolj pravnega, kakor praktičnega pomena, kajti, da bi bil kaplan škulj tudi pri eventualni novi volitvi zopet izvoljen, o tem ni nobenega dvoma.
Vse orugačnega pomena in zna-^_i:a pa je sklep verifikacijskega odseka, da je razveljaviti mandata po-ancev Lav~_ . t in Mazelleta. V /vez\ s tem je nadaljni predlog verifikacijskega odseka, da naj se izvolitev dr. Gregoriča potrdi.
Deželna ustava sloni na načelu interesnega zastopstva in po tem na-
ie ureien tudi deželni volilni red.
Kakor imajo kmečke občine in \ele-iSestaO zastopnike svojih interesov, tako jih imajo tudi mesta in trgi. To načelo je uveljavljeno v vseh volilnih redili vseh avstrijskih kronovin in čisto gotovo je. da bi vlada nikoli ne predložna sedanjega kranjskega volilnega reda v sankcijo, če bi se ne držal tega načela.
Klerikalci pa hočejo po vsi sili tolmačiti zakon v drugem, načelu interesnega zastopstva naravnost nasprotnem smislu in svojemu tolmačenju izterorizirati priznanje in veaavo. Postavili so se na stališče, da imajo v mestni skupini pravico voliti ne samo voiiici, ki prebivajo ali imajo posest v katasiralnih občinah, tvorečih mesta in trge, marveč tudi vsi velilei iz onih vas!, ko so z ■Od in s trgi združeni v eno poiitjč-no občino.
Klerikalci so si napravili to na-silno tolmačenje, da bi mestno in triki) prebivalstvo pripravili ob politični vpliv iii s pomočjo klerikalnih kmetov spravili mestno prebivalstvo v sužnost klerikalne stranke, zlasti še /ato, ker je mestno prebivalstvo glavni sreber vseh naprednih stremljenj, ki naj slovenskemu narodu pomaga io do boljše bodočnosti.
Kakor vselej dotlej, tako se je vlada pri zadnjih deželnozborskih volitvah postavila v skupini doleniskih in notranjskih u>est in trgov na strogo zakonito stališče. Vlada je odbila klerikalne reklamacije, zahtevajoče, da se vpišejo med voii;ce mest in trgov tudi volilci iz vaoi, ki tvorijo z mesii in trgi eno politično občino ■ je pustila v mestni kuriji voliti samo tiste kmečke volilce, ki plačujejo zadosti davka od svojih v katastralni občini dotičnih mest in trgov ležečih pose>tev.
Potom reklamacijskega postopanja niso klerikalci ničesar opravili: celo vlada, ki iim gre vendar povsod na roke, ve. da je klerik, zahteva v direktnern nasprotju s postavo in z načeli, na katerih sloni.
Česar klerikalci niso i >gli doseči potom politične oblasti, ki je čuvarica postave, to hočejo zl j doseči s silo namreč potom razvt avljenja mandatov.
Stojimo torej pred i okusom klerikalne stranke z razveli vljenjem
dveh mandatov izterorizirati od vlade, da bi opustila dosedanje iznolne-vanje zakona. bi zakon tolmačila tako. kakor bi rada klerikalna stranka in pri prihodnjih dopolnilnih volitvah mesto in trge izročila majoriziranju kmečkih vasi.
V verifikaciiskeiii odseki? deželnega zbora sta ie vladna zastopnika oglasila proti rjafruMogu na razveljav-Iienje mandata«/ dolenjskih in no-lx&m>kih most in trgov. To je pač naravno, saj ie morala viada vendar zagovarjati svoje lastno stališče in braniti, kar j: sama v imenu zakona odredila?
'iGu! po naši sodbi bi ne biio dovolj če bi \ iada zagovarjala zakon samo nekako akademičoo.
Ne dvomimo, da bo vlada tudi pri dotiC? i razpravi v deželnem zboru zastopala zakonito stališče. Toda po nasi sodbi bi ne biio dovolj, če bi viada branila zakon samo nekako akademično in če bi samo pojasnila svoje stališče, sicer pa mirno dopustila, da bi dežeinozborska večina storila, kar bi hotela. Najmanj), kar se more od * fade zahtevati, je naislo-vesnč'ša izjava, da se bo v vsakem siuča:a strogo držala zakona, ia bo tudi pri priiiotlnjll; vos>i.va.ii natasčao zakon tako uporabljala, kakor pri andnjab volitvah v dolenjski«! in uo-tmmfrkSk mescih m trgih in de obsoia razveljavljeni teh mandatov kot nemoralno in ncposiav*io naillstvo. To je najmanj! Pravzaprav bi pa morala storiti vlada se več. morala bi ne le 2 bsjs idaaai, nego tudi z energičnim dejanjem pokazati, da tak deželni zbor. ki dela zatona silo, sploh nima eksi:-ienčne pravice.
p
m !i!SdiR3.
Dunaj, (). februarja.
Kolnische Zeitung«, katere be-roKnske politične vesti imajo enačaj nemško-oficijeznih sporočil, je pri-občila snoči prav čuden dementi. Pravi namreč, da \- Berolinu niso prav nič opazili, dn ni bil grSki mini--ki oredsednik Veaiselos v 3ero-bnu razpravljal z romunski, t prestolonaslednikom in poslanikom o zvezi med Romunijo in (irsko. Tudi se ne
&j konstatirati nobeno znamenje, ki bi kazalo, da želi Nemčija tako zvezo in da ji hoče končno tudi sama pristopiti.
Dementi »K. Ztg. je'odgovor na konsekventno se vzdržujoče francoske vesti, ki zatrjujejo, da je nemška diplomacija faktično poskusila spraviti obe neslovanski balkanski državi v separatno, pod njeno patro-Banoo stoječe razmerje. Popolnega uspeha ta akcija gotovo ni imela, to dokazujejo že Peterburški dogodki, pokopana pa gotovo ni.
Iz krogov trozveze se namreč v zadnjem času s posebno vsiljivostjo opozarja Grke in Romane na slovansko nevarnost, ki da jih od vseli strani obdaja. Ta nevarnost da postane neposredna, čim prenehajo srb-sko-Lo!gars!:c diference, ter se ti dve jugoslovanski državi zopet prijateljsko približate. Interesi združene Srbije in Bolgarije, da so naperjeni direktno proti integriteti neslovanskih sosed — na jugu ia severu. Grška, boj se za Solun, Romunija, misli na Dobrudžo!
Trozveza ima silen strah pred novo balkansko zvezo. Nikdo ne ve, kaj se godi v teh dneh v Peterburgu, tembolj pii slika nemško časopisje I najstrašnejše eventualnosti na potrpežljive strani svojih listov, tem boij besni zlasti dunajski tisk proii ^panslavist^čniin komplotom Rusije, te večne brezvestne ogroževaieljice cvropejslrega miru. Diplomacija tro-zvoze ima sedaj le eno skrb: preprečiti zbližan ie balkanskih držav, poglobiti obstoječe diference med njimi, razdvojiti njihove skupne interese ter jih eno za drago izolirati. Načrt ni slab in se tudi slabo ne izvaja. Nemčija ima dobre zveze z romunsko In grško dinastijo; kralj Karel je I1o;.e'Tzoller, grška kraljica je sestra nemškerra cesarja. Ako bi bili vladarji balkanskih držav to, kar so kraiji in cesarji starih cvropejskih monar-rnj. ako bi se dali na Balkanu interesi narodov zamenjati z željami in mišljenji dinastij, potem bi bila naloga Nemčije morda prav lahka, skoraj tako lahka, kakor je sedaj še de-io naše diplomacije, ki se v potu svojega obraza trudi pobiti in paralizirati vsak pojav srbsko-bolgarskc-ga približevanja.
Dokler bo v Sofiji vladal Rado-slavov kabinet in dokler se bodo dale pri raznih prilikah prirejati take demonstracije proti Srbiji, kakršna je bila predvčerajšna v Narodnem gledališču, tako dulgo ostane seveda trud jugoslovanskih politikov za obnovitev srbsko-bolgarske zveze brezuspešen. O tem se ni treba varati. — Šc eno > podrobnost« bi bilo omeniti. V Albaniji narašča italijanski vpiiv od dne do dne. Ravno Italija pa je tam prevzela vlogo protisrb-skega hujskača, trdi se. da so albanski napad na srbsko pravoslavno procesijo v Skadru aranžirali Italijani in da so italijanski vojaki pri pretepanju srbskih otrok pridno sodelovali. (Nemški in italijanski listi so poročali o celi aferi, da je šlo za proti-albanskc od Srbov prirejene demonstracije!)
Iz vsega predstojećega se dajo razbrati precej jasni obrisi trozvezne balkanske politike. Najbližji cilj tej politiki je izolirati Srbijo, jo spraviti v težavne položaje ter na drugi strani ustvariti nekako protislovansLo sohdaniost Grške iu Romunije pod okriljem tripeialiance.
V krogih tripleentente vzbuja seveda ta politika veliko negodovanja Balkan je danes jeziček na tehtnici evropejskega ravnotežja, pa ne več v starem smislu, temveč v tem. da je meč balkanskih držav odločilen za uspešnost politike ene ali druge ve-lesihie skupine. Trozveza ve, da ji ta meč ne bo nikdar na posodo, zato se trudi, da ga vsaj popolnoma skrha, c>ij njene poliiike je torej popolna pa-alizacija moči, nakopičene v posameznih balkanskih državah. Njena politična akcija je v bistvu negativna.
Narobe je ona iripleeiueine pozitivna. Tripieententa ve, da bi močna in trdna balkanska zveza pome-i^ali za njo nov kolosalen prirastek moči, ogromen blok na jugovziiodu Ev rope in na — vzhodni obali Sredozemskega morja.
To ni le odlične važnosti za o:i-'vauJsko politiko iu gospodarsko ekspanzijo cvropejskih velesil, temveč tudi usodnega pomena, ak.* } n-C.j evropejskega konflikta, v katerem bo igralo Sredozemsko morje gotovo veliko vlogo.   Šele pred par
LISTEK.
Moje življenje.
v.
Ko sem bil dovršil drugo šoUko Teto, so me napravili za ministranta. Sc zdaj se mi zdi. kakor da mi je bil nrepoji! srce in dušo   tisti omamni
po žlahtnem kadiiu. Bil sem oči-£fB8, vseh grehov za zmirom od vezan, oltaru samemu posvečen. Nikoji poprej in nikoli pozneje nisem bil tako miren in srečen, kakor v tistem blagoslovljenem leto.
Ob novi maši, ki jo je siregel miad in lep gospod, sem služi! za ma-iega ministranta. Prenašal sem debe-To in težfco evangeljsko knjigo. Pot mi je lil curkoma po vročih licih; truden nisem bil toiiko, toda lačen. Takrat mo živeli ob koruznem močniku; jaz pa sem imel bistre, vsega iepega željne oči in imel sem bogate >anje.
Po maši se je okrenil mladi go-od in se je sklonil k meni, ker sera bil majhen.
Na še ti!*. In dal mi je svetel  groš, čiato
nov.
Do tiste ure še nikoli nisem imel •rosa v roki. O Veliki noči ali o Božiču sem imel krajcar, premoženje, s
katerem sem natanko in skrbljivo ugibal, kaj da bi z njim. Groš je bil bogastvo, daleč onkraj ciljev in sani. Da se sanjati o zlatih gradovih, da o samih nebesih, o grošu ne.
Prva misel v presilneni zavzetju je bila:
»Ttci k materi... mati se bo sama razjokala oh tolikem čudežu!
Stopil sem iz zakristije na solnč-no cesto. Tam, vse krog cerkve in še globoko pod klanec so sc vrstili štanti drug za drugim. Bahavo obloženi so bili z vsemi sladkostmi tega sveta; bele ^platnene strehe so veselo poirfotavale v toplem vetra. Kaj vse je bilo tam! Človek, poželi si, vzemi! Pomaranče, rumene in sočne, kakor o Veliki noči; piškoti, bonboni vseh sort, beli. rumeni, rdeči — kam bi posegla ta uboga roka? V veliki škatlji so bili dateljni. svetili so se rosni, vabili so. temnobakreni. zapeljivi, pregrešni. Kakšni so pač dateljni v ustih?
-Saj imaš groš! Saj je tvoj ta groš. ki ga v pesti tiščiš!*
Sklonil sem se kakor pod udarcem; ko sem se ozrl plah, ni bilo nikogar, da bi bil izpregovoril tiste hudodelske besede. Šel sem dalje, po klancu nizdol; srce mi jc bilo težko in žalostno, kakor nikoli; in solnce samo ni več sijalo in ljudje so bili pusti in štanti prazni.
Pod klancem sem se zaobrnil sunkoma.   Tam je stalo drobno de-
kletec v kratkem pisanem kriiu; gledalo je modro predse, z obema tenkima rokama ie držala dateij. en sam dateli: meso je bilo rumeno in sočno kakor me L kazalo se ie dolgo, belo, ria vzdolž precepljeno jedro.
-Dajte mi dateljnov! sem ukazal pred štantom in sem irepetal v i motici.
.'.i koliko? ie vprašala debela ženska in je posegla v škatlio z mesnato, potno roko.
•Za groš... za čisto nov groš!«
Ko sem tako odgovori!, se mi jc zdelo, da je govoril za mojim hrbtom nekdo drugi, s čisto tujim, globokim in grdim glasom.
Dateljni so bili mastni, ko» so se pnieh* potne dlani. Pokusil sem prvega; sočno, cukreno meso se je prijelo tudi usten in zob. Izpljunil sem vse, giadko lupino, cukreno meso in precepljeno jedro. Nato sem tekel po klancu in tiščal v pesti v^o tista aa-grmsno, mastno kepo, dokler je nisem /alučil v potok ter si umi! obc-dve roki
Nato sem legel v travo in se hi molil, da bi umrl.
Mati ie koruzni močnik, od dne do dne, od tedna do tedna; morda že več ne ve. da je bel kruh kje na svetu. In jaz jem dateljne! Za £roš dateljnov, teh rumenih, cukrenih! Na srcu mi je ležal kamen: težak je bil in strašen; in še solz je bilo sram, da bi mi segle v oči.
Prišel sem domu že daleč po kosilu. Mati mi je prinesla ješprena, ki sem ga jedel rad: komaj sem pokus?;, sem položil na mizo lesen« žlico, mrzel pot me je oblil curkoma po vsem životu.
Kaj ti je? je v /kliknila mati vsa plaha. Nisem si je upal pogledati, ker sem vedel, da bi takoj umrl, čc bi videl tiste oči. ki so tako zvesto izrraševale. da se je človek izpovedal do kraja, ko sam ni vedel kako. Ali nagnila se je k meni, vzdignila mi je obraz z obema rokama in videl sem jo, vso belo, kakor od milosti božje ob ž ar i eno.
Mati, joj, mati!
Udaril sem s čelom ob mizo in nisem vedel ničesar več. Ko sem se vzdramil, je bil materin obraz resen in bolan.
'Povej!   je ukazala.
!u izpovedal sem se, kakor pred izpovednikotn iu Bogom samim.
-Dali so mi groš, čisto nov, svetel groš. Pa vam ga nisem prinesel, še povedati vam nisem mislil, zapravil sem ga po hudobnem, dateljnov *em si kupil! Nič ne bodite jezni, saj bom umri!*
Takrat se je zgodilo nekaj zelo čudnega. Mati me je prijela narahlo za obedve roki, šla je z menoj preko izbe v kot pod razpelo, tam me je pokrivala trikrat povrsti.*
>Ti moj fant!« je rekla. Nato je naglas zajokala, sam ne vem zakaj.
Ivan Cankar,
Slovenska smušfta terminologija.
Rudolf B a d i u r a.
(Konec.)
o. : Smučišče (— ein beliebigcr Skiiibungspiatz, Skilaufplatz.) Vsak ugoden kraj, brežiček, strmina, seno-žet, košenica. njive, planjava, kjer se laliko drsaš, vsako vežbališče, ki je ugodno za srn u čar j a-
5. * Tir (— die Spur), nastane tedaj, kadar smučine niso več izrazite, potem, ko je zdrsnilo po istih smučinah ze več smučarjev.
7. : Sančišče '{== Rodelbahrt) hi ne sankahšče! Primerjaj: dvorišče, igrišče, kegljišče, kopišče (kjer stoj? ali je stala ogijarska kopa); Notra-niec, narod nc rabi besede »sankahšče . :
n. : Smučur, snuičkar (-- dep Skilaufer, Skitahrer), (torej ne ski-vač, ne smukač, ne skijevec!)
o. *Smuk! (---; los!)
10. * Krivina, e, f. (— a) die Aulbieguiig), -sprednji konec, navzgor zapolnjeni del smučk. Smučke so »s konca zakrivljene«. Krivina pomeni pa lahko tudi (die Skischine) t. j. eno posamezno smučko (brez stremen) h. pr. leva, desna krivina.
Z * zaznamovane besede 90 bloškega izvora, -
dnevi se je oglasila londonska »Times« s senzacionalnim člankom, ki zahteva takojšno pomnožitev angleškega sredozemskega brodovja, ker ostanete sicer Italija in Avstrija s svojimi 30dreadnoughti, ki jih bodete imele L 1920. gospodarici velikega križišča svetovnih cest
Čim ostrejše se križajo v zadnjem času interesi obeh velesilnih skupin, tembolj hitijo oficijalni državniki zagotavljati, da se Evropa čimdalje bolj konsolidira,
Dipiornatični odnošaji med evropskimi silami so gotovo korektni, toda to je le gladina morja, v katerega globočinah se bije oni skriti, nekrvavi boj, katerega uspeh bo morda merodajen za mir in bodočnost Evrope. _
Bališha volilna reforma.
Včerajšni dan je bil posvečen poskušnjam priti med Poljaki in Rusini do kakega sprejemljivega zaključka v vprašanju lvovskega mandata. Pogajanja so trajala ves dan in zadnja vest, ki prihaja iz Lvo-va poroča, da so imela kompromisna pogajanja zvečer ugoden uspeh. Več ta brzojavka ne pove in je pri labilnosti položaja v Galiciji tudi nemogoče sklepati, kako je padla odločitev. Brzojavka pravi, da so se voditelji Poljakov in Rusinov zedinili v vseh točkah, vsled Česar se sestane-ta danes oba pododseka vclilno-reformnega odseka, v ponedeljek pa plenum. V deželnem dvorcu zbrani š'evilni poslanci so Čestitali namestniku dr. Korvtovskemu, predsedniku poljskega kluba dr. Leu in načelniku ukrajinskega   kluba dr. Levickemu.
Blbansise homotiic.
■
Princ \Vied še ni prišel v Orač, pravijo pa, da bo prišel tja na pepel-nično sredo in da bo prinesel s seboj 20 milijonov. Kaj bo z ostalimi .55 milijoni, pa še ni znano, ker kljub nasprotnim zatrdilom tozadevna pogajanja med velesilami še riso končana. Iz Berolina že zopet prorokujejo. da še dolgo ni pričakovati, da bi princ Wied odpotoval No, v Beroli-nu bodo to že vedeli, samo Čudno je, da našim diplomatom ničesar ne povedo tako, da se morajo ti igrati vedno slepe miši. V Berolinu pravijo, da dipiornatični položaj še vedno ni dosti jasen. Države tripe'entente namreč delajo še vedno težkoče zlasti glede Albanske banke in razdelitve deležev posameznih držav pri tej banki. Na drugi strani zopet pravijo, da onih obljubljenih 20 milijonov za princa \Vieda še ni skupaj, princ pa brez tega denarja noče v Albanijo. Med tem pa si princ VVied dopolnuje svoj dvor. Prav nič interesantno ni za nas. da bo podkonzul Buchberger šef civilnega oddelka in kapitan Am-bros šef dvorca. Bolj zanimivo pa je, da pravijo v Berolinu, da zna prvi perfektno albansko. Kako pametne ljudi bo imel albanski knez v svoji okolici! Še albansko znajo! Srečni Albanci! Toda knez Viljem I. naj ne pozabi, da je germanskega poko-lenja! Tudi grški ministrski predsednik Venizelos je bil pri princu Wiedu. Dočim pa je odhajal Venizelos cd vseh vladarjev evropskih velesil s smehljajem na obrazu in kakim čisto
11. * Ploh (— Skischiene). Bloške smuče (za odrasle) so precej široke a zato krajše, moderne smuči pa daljše in ožje. Les ene posamezne bloške smučke nazivljejo torej »ploh*.
12. * Rob (die Kante), vsaka smučka (krivina) ima dvoje robov: notranji in zunanii rob.
13. Izraza za »Kanten«, ki ima pri smuški tehniki velik pomen, nisem mogel še izslediti ter si zaenkrat pomagajmo z: nagniti se. nagibati se na rob, drsati po robu.
14. Zlebič (= die Skirinne); smuči (Telemarktvpus) norvežke vrste imajo spodaj po sredi žlebič čez celo krivino, smučka (Alpskitvpus) pa so brez žlebiča.
15. * Stremena pl. n. (sing. stremen leva ali desna = Bindung, vez za nogo). Stremena so zelo različna: planinski smučarji rabimo le večji del alpska ali lilienfeldska (no izumitelju Matiji Zdarskem iz Lilienfelda), dunajska ali Bilgerijeva stremčna (po izumitelju stotniku Jur. Bilgeriju), (AlpensI i-. Lilienfelder-, Wiener-, Bilgeribindung); smučarji »norvežke šole« pa: norvežka. Luitfeldova (po Luitieldu) in razi. druga stremena.
16. * Stremenica, e, f. ( = der Riemen); a) sprednja stremenica = der Zehenriemen, b) zadnja (petna) stremenica (= der Ristriemen).
17. Stopala (= Metallplatte, Stahlsohle).
13. Peta (= Absatzkappe).
novim redom na prsih, je prišel od bodočega sosednega kneza s kletvijo na ustnih in pest le stiskal v žepu. Kadar preklinjajo ministrski predsedniki, začne kmalu grmeti, in glej, že par dni potem je albansko orožništvo — izučeno po nemški sorodni ho-landski metodi, teklo po epirskih pečinah, da so letele lepe nove uniforme v cunjah od njih. No, sedaj so si zmislili grški dijaki v Atenah, da bi bili morda še za kaj drugega na svetu, kakor samo za knjige, in kljub temu. da so jim zagrozili očetje s palicami, če ne napravijo svojih izpitov ob pravem Času, so šli v gozd igrat se rauberje in žendarje.Kako se bo ta igra končala, bomo še poročali.
Program Crnogorce vlade.
Nedavno tega je bila nanovo izvoljena črnogorska narodna skupščina.
V eni izmed prvih sej je podala vlada narodni skupščini svoj program, ki je tudi za širšo javnost v marsikaterem oziru zelo zanimiv.
V tem programu se poudarja med drugim:
• Izginile so ograje med obema svobodnima in neodvisnima srbskima kraljevinama in ni nam več treba v tem ~>riru trositi svojih moči, vendar pa moramo še izvršiti marsikatere ncizvedene narodne naloge. In uresničenje teh je odvisno od zmernosti, takta in preudarnosti onih, ki imajo v rokah upravo v Crni gori in v bratski Srbiji . . .
Pred vsem je potrebno, da se uveljavi skupna vojaška in diplomatska akcija s Srbijo v vseh vprašanjih, ki se tiče'o uresničenja naših narodnih teženj in stremljenj; treba je, da z združenimi silami zberemo vso svojo energijo in vse svoje moči in jih vložimo v obrambo srbskih narodnih interesov.
Mi izpovedujemo narodno edin-stvo Srbov in Hrvatov in bomo, zvesti tradicijam Črne gore in njenih vladarjev, najizraziteje in nevstrašno delovali za jugoslovansko vzajemnost in edinstvo v vseh kulturnih poavigih jugoslovanskih in sicer po svoji moči in veličini.
Nadalje je potreba, da razno in skrbno negujemo idejo o skupnih interesih balkanskih držav in iih spravljamo v soglasje s svojimi cilji, ne žrtvujoč pri tem pravičnih interesov Črne gore in srbstva.
Takisto pa je tudi treba, da vzdržujemo dobre in korektne odno-šaje s sosedi in z drugimi državami, naslanjajoč se zlasti na mogočno in vekovno našo zaščitnico veliko Ru-sijo.f
Črnogorska vlada je torej sprejela v svoj program idejo o narodnem edinstvu Srbov in Hrvatov in o jugoslovanski vzajemnosti in skupnosti!
To dejstvo je zgodovinskega pomena in bo začrtano v jugoslovanski povestnici z zlatimi črkami.
Naj se sodi o jugoslovanskem pokretu tako ali drugače, eno je čisto gotovo, da se je dandanes ju ^»slovanska ide?a že tako oiačila in krepila, da tvori že glavno točko v vladnem P^o^fmn ene izmed ji oslo-vanskih držav.
19. Ušesca ( = Zehenbacken, Zehenklammcrn, Ricmenbugel). Blo-čani imajo mesto tepa pri svojih primitivnih stremenih »* klanice .
20. * Koicc (izg. kovc = der Ski-od. Bcrgstock); palica je Bločanu »Spatzicrstock< in torej dobro leči obadva izraza. Planin, smučarji ima-jo torej en »kolec«, smučarji norvež. šole pa »dve palici".
21. Krpljica, e. f. (= der Schnce-teller); na spodnjem koncu kolca ali palic je pritrjena krpljica t. j. z usnjem prepleten ali kovinast obroček, da se kolec, ozir. palice ne udi-
i rajo preveč v snegu.
22. * Krečati, (kretati), krečanje, I kretnje (— wenden, d.VVenden, obra-1 čati se) n. pr.: s kratkimi smučkami
je lažje krečati kot z dolgimi smučmi, hitro se je »okrenil« itd.
23. * Drsati se ( — Skilaufen, Skifahren, odtod tudi naša spake-dranka »ski voziti!!). Gorenjci rabijo zato radi izraz: dričati se. Dr. A. Turna ima v svoji turist terminologiji za to izraz »smukati«, katerega pa nikdar nisem čul, pri nobeni priliki med Bločani. Kolikor meni znano se »smuka« brinje, predice »smuka-jo« predivo, fant »se smuka« okrog deklica itd. Držimo se torej le edino bloškega izraza »drsati«!
24. * Drskati se (= Schlittschuh-laufen). Bločan prav dobro loči obadva izraza n. pr. smučarji »se drsajo« in »fantički se drskajo v šok) grede po ledu«.
25. • Zdrsniti, • izpodrsniti (— ausgleiten, ausrutschen) n. pr. hitro
Paiićo položaja u Balkaoo.
»Neue Freie Presse« prinaša od svojega petrogradskega poročevalca
interviv s srbskim ministrskim predsednikom Pašićem, ki se je izrazil o bolgarsko-turški zvezi sledeče: »Kmala aa bo pokazalo, če obstoja taka bolgarsko-turika zveza. Vest o tem, da obstoja, imamo Iz zanesljivega vira.« Na vprašanje, kaj misli o novi Balkanski zvezi, je odgovoril: »Za sedaj ni bilo misliti na to, da bi se obnovila Balkanska zveza tako, da bi bila v njej tudi Bolgarska. Tudi je popolnoma neresnično, da bi bili hoteli pridobiti Bolgarsko za tako zvezo s tem, da bi ji bili odstopili dele Makedonije ali pa dali garancije glede makedonskega prebivalstva. Tudi ni bolgarska vlada sporočila srbski vladi ničesar, da bi ta mogla sklepati, da Čaka na tak predlog.« Glede pogajanj z grškim ministrskim predsednikom Venizelosom pa je izjavil: »Pogajala sva se glede tekočih vprašanj in lahko rečem, da se bo posrečilo ta vprašanja mirno urediti, zlasti ker so vsa vprašanja že napol rešena in sklepi že napravljeni. Petrogradska poganja bodo vsekakor imela ugoden vpliv na mirni razvoj na Balkanu. Kar se pa tiče razmerja napram Avstro-Ogrski, pripominjam samo, da rode mirovne intencije sadove miru.«
SfaMc
Bralno društvo na Bregu pri Celju priredi svoj redni občni zbor v četrek, dne 12. februarja t. 1. (ne v nedeljo 8. t. m., kakor je bilo zadnjič pomotoma objavljeno) ob &. zvečer v gostilniških prostorih Pleterski na Bregu z običajnim dnevnim redom. V slučaju, da ni ob napovedani uri zadostnega števila članov, vrši se drugi občni zbor eno uro pozneje, ki veljavno skleDa ob vsakem številu navzočih članov.
Vransko. Običajna maškarada »Sokola« bo v nedeljo 8. t. m. v prostorih br. Brinovca. Za prireditev vlada v trgu in v okolici veliko zanimanje. Obljubljenih je mnogo interesantnih skupin, kakor tudi posameznih mask. Svirala bo izborna ciganska godba na lok.
Iz Brežic. Nemalo sem se začudil, ko sem bral v zadnjem »Slovenskem Gospodarju« to-le notico: »Za župana v Brežicah je izvoljen posestnik Maks Strašil...« Čujte gg. pri glavnem glasilu slovenske ljudske stranke v Mariboru: toliko bi pa že lahko poznali razmere po debeli, da bi ne zamenjavali Brega pri Ptuju z Brežicami.
Zadruga rokodelskih obrti) sod. okr. Laško v Laškem priredi v nedeljo 15. svečana v dvorani g. Forte-ta v Trbovljah obrtni plesni venček. Svira Filharmonija trboveljska. Čisti dobiček je namenjen podpornemu in samonomožn^mu rklartu.
Šoštsrj. Šaleška Čitalnica rrire-di v nedeljo 8. t. m. ob 3. popoldne v gledališki dvorani hotela Avstrije veliko narodno igro »Krivoprisež-nik -.
V Šoštanju so bili pri občinskih volitvah izvolieni v vseh treh razredih sami nemškutarji. Slovenci se volitev niti udeležili niso. Tako daleč je zr.5cl rekJaj narodni Šoštanj!
Opozarjamo še enkrat na gledališko predstavo »Miklova Zala«, ki Jo vprizori »Km. bralno dru-štvoc na Ložnici pri Žalcu v nedeljo a februarja 1914 v dvorani g. Fran Robleka v Žalcu. Začetek točno ob 7. zvečer. Na sporedu je ples. Svira ciganska godba. Ker je igra jako zanimiva, se pričakuje obilne ude-iežbe.
Slov. Bistrica. Lani je imela »Dijaška kuhinja* v Mariboru 200 kron nedostatka. Igre slov. gimnazijcev so ji donesle 320 K. Ker je ta zavod tako važen za dijaštvo je dolžnost zavednega Slovenca, da ga pod pira. Zato prirede Slovenski gimna zijci iz Maribora predstavo, ki sc vrši 15. svečana ob pol 4. uri popol dan v hotelu Avstrija v Slovenski Bistrici pod pokroviteljstvom g. dr. Anton Medveda »Veharjevo letovišče«. B"rka s petjem v 3 dejanjih. — Kdor se hoče enkrat pošteno nasrv -jati, bo gotovo prišel! Zveze s vlaki so jako ugodno. V upanju, da Slovenci iz okolice ne zapuste učeče se mladine, vabijo na obilno udeležbo — prijatelji.
Od Sv. Trojice v Slov. gorici. V članku: *Iz Slovenskih goric« Vašega c. lista od 3. februarja t. 1. št. 26. navedena je tudi moja zasluga za sedanje blagostanje Posojilnega društva pri Sv. Trojici. Primoran sem, vsako priznanje odločno odkloniti; kajti, kar -,em storil in kar storim, je le moja svet? dolžnost. Častihlepnost mi je pa neznana stvar in tudi deveta briga. Za sprejem teh vrtic v Vaš list, se Vam zahvaljujem ter sem z odličnim spoštovanjem udani J. K 6 v a č i ć , učitelj.
Občni zbor c. kr. štajerske kmetijske družbe. K našim izvajanjem o Jetošnjem občnem zboru c. kr. štajerske kmetijske družbe opozarjamo, da se vrši ta občni zbor 27. in 28. marca v grašem deželnem dvorcu.
Drot ne novice. Iz Št. J u r j a
ob Južni železnici. V Kalobju so našli zmrznjenega 831etnega delavca Jurja S k r a b 1 a -IzŠent Jur ja ob Južni železnici. V nedeljo zvečer sta se stepla pod oknom neke lepotice v Kalobju dva kmočka fanta iz ljubosumnosti. Pri tem je Jožef 2 i b e r t dobil s kolom po glavi tako hud udarec, da je nezavesten obležal. — Velik p o -žar so imeli v četrtek v trgu Ligistu na Srednjem Štajerskem. Vsled neprevidnosti nekega trgovskega vajenca je eksplodiral v skladišču trgovca in župana Finka bencin. Nastal je strašen ogenj, ki je v eni uri skladišče z veliko zalogo blaga popolnoma uničil. Vajenec, ki ie nesrečo zakrivil, je dobil tako težke opekline, da najbrže ne ostane pri življenju. — Novi polk domobranskih u I a n c e v na Spodnjem Štajerskem? Iz Dunaja poročajo, da namerava vojna uprava ustanoviti dva nova polka rJomobranskih ulancev, izmed katerih bi prišel eden na Spodnje Štajersko v garnizijo in sicer v tako mesto, kjer je že infan-terija in kjer je prostora dovolj za jahalne vaie. Vpoštev bi torej prišli mesti Maribor in Celje. — Svari-1 o. Po Spodnjem Štajerskem se klati neki Jakob Mastnak in nabira sleparska naročila za nekake spominske table. Kdor ga dobi v roke, naj ga izroči orožništvu. — Iz Celja. V farni cerkvi je zadnje čase večkrat   zmanikalo ženskam iz že-
pov denarnic. Te žepne tatvine je izvrševala neka, že večkrat kaznovana Elizabeta Stiplošek iz Gaberja, ki so jo sedaj tudi zaprli. — I z S1 o « venjgradca. Zdravnik tukajšnje bolnice dr. Ferdinand K u n e j je dobil naslov primarij. — Smola pa taka! M. 7. pripoveduje, kako je neki župnik v mariborski okolici pregovoril premožnega pohorskega kmeta na smrtni postelji, da je svoj prejšnji testament razveljavil in zapisal svoje premoŽenje »ubogi« sveti cerkvi. Hči, ki bi bila na ta način sirota, pa je šla k sodniji in izvojevala očetovo premoženje za se. In taki fajmoštri se drznejo imenovati —poštenjake! — U m r I je v Rogatcu /pokojeni nadučitelj in posestnik M. J * a č. — Izvoljen je za župana v Senovem posestnik Jožef R a d e j. - Iz duhovniške službe, V pokej gresta žalski župnik Koren in vuzeniški dekan Jurčič. V Vu-zenico pride za dekana sedanji vi-tanski župnik Arzenšek.
Koroško.
Koroški deželni zbor. V včerajšnji seji deželnega zbora, kateri je predsedoval deželni glavar baron Aicheiburg-Labia, so bile vložene 4 vloge. Poročita deželnega odbora glede raznih regulacij cest, potokov itd„ poročila glede personalnih vprašani uradnikov, glede deželne zavarovalnice itd., so bila odkazana tozadevnim odsekom. Prihodnja seja se vrši v ponedeljek ob 10. uri.
Šmihel pri Priberku. Tukaj se je vršil 1. in 2. svečana socijalni tečaj. Obisk je bil jako klavern. Po dopold-nih se shod sploh vršiti ni mogel, ker ni bilo poslušalcev. Za gospodje, ljudje so se naveličali poslušati te prazne čenče. Tudi govor »Lurd in lurški čudeži- ni privabil poslušalcev. Edino govor o prašičje reji je bil še nekaj vreden. Gotovo več uspeha bi bilo, ako bi bili vsi govori gospodarskega značaja. Neumestno pa je, v kraju, kakor je Šmihel odri-hati po učiteljih brez izjeme, torej tudi po istih, ki so že itak dovolj zatirani in preganieni.
Kmetski strah se je zopet pojavil na Zgornjem Koroškem in sicer v obsežnem lovišču kneza Liechten-steina. Lovci so napravili velik lov in so zverino že večkrat obkolli, toda jim je vedno zopet ušla. Nekateri trde, da je izredno velika divja mačka. Našli so sled, da je žival ubila nekega velikega srnjaka in ga vlekla 150 korakov daleč v goščo, kjer ga je raztrgala Ostanke srnjaka, ki jih je pustila zverina, so požrle lisice. Sploh se opaža, da so se, odkar se je pokazala zopet ta divja zver v okolici, silno razmnožile lisice. V lovišča je odšlo tudi že več vojaških patrulj. Tudi so napravili vojaki v lovišču telefonske zveze.
Primorsko.
Goriško - gradiščansko učitelj-stvo priredi v četrtek dne 18. februarja dopoldne velik shod v Gorici, na katerega se vabi vse učiteljstvo.
Dijaški ples v Gorici. Slov. akad. fer. društvo »Adrija« v Gorici priredi dne 14. februarja t. 1. v ^Trgovskem domu« dijaški ples. Dolgo že ni bilo v Gorici slične dijaške prireditve in zato je razumljivo, da vla-
se je okreni! in že »zdrsnib- navpik proti . . smuč »izpodrsne<% če nisi naprej nagnjen, ali *po požledu kar zdrsne«, tam je zelo težko drsati se in obvladati smučke.
26. * Leta'i (— Skilaufen) n. pr. fantički znajo tudi po eni nogi letali
:n z rokami mahajo« ali *tako hudo leti, da kar sneg praši.«
27. * Hoditi po smučćh, — smučkah (— gchen) n. pr. ženske hodijo po smučeh z mernikom koruze opr- { tane v mhn«,  ali   »h. p. s. z žaklom moke oprtnre k Fari.
28. * Ključ (— Serpentinen\veg n. ftnfwarts) n. pr. navzgor v breg se j hodi v kl'učih, po zelo hudih strmi- j nah pa v (po) stopnjah.
29. Rida, e, f. (VVechselbogen, Schlangenbocren, Slalom) n. pr. navzdol, po hudih strminah navadno ne drsamo navpik, temveč raj^e krmarimo v »ridph« ali kratko »ridamo«.
30. Ridati (- bogenfahren). Izraz s?m pobral pri udeležencih svojega skikurza v Bohinju (od lovcev, gorskih vodnikov, domačinov), kako nazivljejo *o Bločani, mi ni še znano.
31. * Krmariti (^ Skifahren. NB. Nemci nimajo za to tako preciznega izraza). Krmariti pomeni v obče, lepo drsati znati, t. j. v vsakem slučaju, snegu in terenu dobro obvladati smučke n. pr. ta pa zna res izborno krmariti!
32. * Krmar (= Skifahrer, Ski-fflufer, Skiftihrer), n. pr. zelo zanesljiv krmar, dober krmar; besedo »krmar« se lahko uporablja torej a) če se hoče  poudarjati  dobro izvežba-
nost, kvaliteto smučarja, b) pa tudi kedar hočemo označiti vodnika smučarjev, ki navzgor gazi v ključih (Spurganger), navzdol pa kot prvi krmari (drsa) in po njegovih smučinah po vrsti vsi ostali smučarji. Krmar je torej vodnik družbe smučarjev (b. pomen), ker le-ta si mora znati izbirati najboljši teren, najzlož-nejšo pot mimo vseh zaprek, zanj ni samo pogoj, da zna dobro obvladovati smučke, temveč mora imeti tudi oči na pravem mestu (Skiaugen!), da se vsemu hudemu izogne.
33. * Zakrmiti, zaridati (= ein-biegen,einschwenken,einen Schwung machen), n. pr. okoli grma ali drevesa zakrmiti, zaridati, ali »če sc hočem takoj ustaviti, zakrmim, zaridam hitro v levo ali desno, ali n. pr. lepo je zakrmil s Telemarkom ali Kristjanijo.
34. Telemark, Kristlanija (= Te-lemark-, Kristnaniaschwung.)
35. • Na dvoje (= auseinander), razkoračeno.
36. * Na ozko eng beisam-mcn.) N. pr. Med smučarji izpoznaš takoj začetnika ali slabega krmarja, ker ima smuči ali noge vedno »na dvoje«, dober krmar pa stoji na smučkah tudi v najhujšem diru (v dobrem snegu) »na ozko«. Drži smučke (noge) vedno »na ozko« In ne »na dvoje«; slednje ni ne pravilno in ne estetično! Smučine v snegu morajo biti tako »na ozko«, da je videti vmes komaj za en trak, ne pa tako na dvoje, kakor kakšne koles-idce!
37. * V (na) celo (= ins Ganze).
po celem: cel sneg, koder še ni nič shojeno in nobenih smučin, n. pr. Za v celo so dolge smuči boljše kot kratke, da se ne udira toliko. Ne drsaj vedno v enem tiru in istem, pojdi le raje »v celo«, da se navadiš preje samostojnosti!
38. V plugn. s plugom (= d. Stemm- oder Pflugfahren).
39. Čepe, v počepu (= sitzend, Schenkelsitzbremse, Hohlvvegtech-nik.)
40. Polzč (= seitwartsfahren,-rutsehen.)
41. Krmarica - Leitski.)
42. Zavora, zavornica (= Stemmski.)
43. Teptati, ceptati (= stampfen, Stampftritt)
43. * Gaziti (= Spurtreten).
45. * Debeli sneg, * debela zima (= tiefer Schnee, schneereicher Winter.)
46. * Pršfč ali puhli, sneg (= Pulverschnee.)
47. *Požled (srenj) zledenel. strjen, zmrznjen sneg (= Harscht, verharseht)
48. * Gladek svet (— freies Ter-rain.)
49. Senčina (= Schattenseite.)
50. Sneg se * prijemlje (= es pickt, pappt, es klebt.)
51. Sneg se podira n. pr. ako sneg ni še dodobra zledenel, strjen, temveč ima le po vrhu trdo ali zlede-nelo skorjo, spodaj pa Je suh.)
52. Uležan sneg (= gesetzter Schnee.) _____
da za ta ples med Goričani vsestransko veliko zanimanje. Vabila bodo razposlana v kratkem in pričakovati je, da dokažejo Goričani z velikim obiskom svoje simpatije do svoje akademične in srednješolske mladine.
Ciril Metodove   podružnice v
Trstu napravijo, kakor vsako leto, tudi letos velik Ciril Metodov ples. Vsa narodna društva v Gorici prirede dne 7. svečana Ciril Metodov ples. Na Štajerskem so se začele podružnice zelo marljivo gibati. Razne podružnice napravijo še ta mesec veselice. V Bohinjski Bistrici je bila pretečeno nedeljo veselica v družbi-no korist. Bila je zelo dobro obiskana in družba dobi lepo podporo. Želeti je, da tudi družbine podružnice na Kranjskem in druga društva napravijo veselice v   tem predpustu.
sem tem prireditvam želimo obilo uspeha. Saj je tudi naša šolska družba vredna in potrebna, da se jo povsod in vedno podpira. — Ciril-; i c t o d a r.
Naše vojno brodovje. Nekateri laski in primorski listi so objavili statistiko našega vojnega brodovja in jo primerjajo s statistiko laškega
nega brodovja. Statistika izkazuje, da so Italijani precej pred nami. Avstrijsko brodovje znaša sedaj <kupno 73 ladij z 225.746 tonami. Laško vojno brodovje pa šteie skupno 109 ladij s 306.697 tonami. V delu je pri nas 1 dreadnought. 27 rušilcev in
odmorskih čolnov skupno s 33350 ronami, Italija pa gradi 2 dread-»aighta. 4 križarke. 13 rušilcev in 2 podmorska Čolna, skupno z 71.120 tonami.
Drobne vesti. Ne daleč od Trsta je   nasedla   vsled   viharja jadrnica Adelaide   iz Rimini.    Rešil   jo je fripcovichov parnik »Belrorie-. — Tovarnar ogledal v Trstu   P. Revel je iznašel poseben amalgam za ogledala.    Ogledala, napravljena s tem amalgamom, ostanejo tudi pri visoki temperaturi in v vodi nespremenje-— Pri Gružu je pogorelo 8 želcz-h voz lesa, last tvrdke Hagen-cr v Lincu. — S 25. januarjem se je vpeljal v Trstu telefonski promet med Trstom, Ljubljano in Zala-perjem na Ogrskem. Pristojbina znaša za triminuten pogovor 4 krone.
Aretacija srbskega častnika. Na ~ ki so aretirali v ladjedelnici ?Da-abius« nekega delavca K. Bantiia. elskava   je   baje dognala, da je tić aktiven srbski častnik in ie pil v ladjedelnico kot delavec, da bi spoznal razne skrivnosti v iadje-elnici.
Izkoriščano kmetsko ljudstvo.
(Dopis s Krke.)
Razmere, katere so zadnje čase za vladale v kranjski deželi, postale so tako koraptne in škandalozne, da bi  se ne  mogie  opravičiti  niti v kakšnem turškem vilajetu,   še manj pa v kronovini,   katera se nahaja v civiliziram« Avstriji. Spodoben človek sploh ne more najti primernih izrazov, s katerimi bi ožigosal divjanje vIada}0Če   stranke   nad političnimi • arprotniki,   katerim vest ne dopuna soglašati s podivjanimi tirani in lijivci, kateri nosijo po nevedno-adstva zvonec v stranki, katera . videzno hoče biti zaščitnica široke .se. V tem, za celo državo ponižu-m boju. se poslužuje stranka vseh copustnih in nedopustnih sredstev v sego svojih prikritih   ciljev in zdi e o veku,   da s popolnim soglašali   c. kr. vlade,  katera gleda od vse to divjanje  in ne ukrene sar   proti podivjanim izbruhom ličnih reprezentantov klerikalne anke. Nastane vprašanje: Je-li to in      i  vlade?!  —  Po našem nju nikakor ne in tudi vlada sama bode mogoče kasneje spoznala svojo :o.  Nasilstvo in terorizem nista ikjer obrodila  dobrega sadu in ■*enda  tudi na Kranjskem ne bode drugače.  Vse to pa ne adresiramo na naslov avtonomnih uradov, marveč samo na naslov reprezentantov :. kr. vlade, katere dolžnost je škrti v vsakem  oziru,  da oblast po ednosti in odvisnosti ljudstva vla-;oče stranke ne prekorači mej- do-nosti. Odkrito rečeno: Slabše bi r. nam ne moglo goditi niti pod ab-'utizmom, kakor se nam sedaj go-d režimom »takozvane* ustave. Poudarjamo ..takozvane«, ker je vla-ijoča stranka prišla na krmilo le po vednosti široke mase in vsled pro-:ije vere v politične namene, še pa z grožnjami gospodarskega uničenja      posameznih volilcev. Ogromna večina vseh volilcev je do Krla sita obstoječih   političnih razmer v deželi in državi, samo pomagati si ne more in ne upa vsled umetno konstruirane strahovlade političnih mogotcev.  Vsled  tega rapidno ^ša vse ljudsko blagostanje in vse
drvi nevzdržno v sigurni gospodarski propad. Vsak poskus, rešiti se teb pogubonosnih razmer, se hoče zatre-ti in se tudi zatre že v kali tako, da se je večina že resignirano udala v svojo usodo in se le s tem tolaži, da tako, kakor sedaj, dolgo ne more iti naprej. O ugledu, katerega uživajo c. kr. uradi niti ni potrebno govoriti; dovolj je, ako pripomnimo, da se že vsak obskuren pristaš klerikalne stranke ne boji žaliti nikakega uradnika, oziroma urada na najsramotnej-ši način v zavesti, da se mu po posredovanju deželnega, ozir. državnega poslanca ne bode skrivil niti las na glavi. Dokazov v to nam ni potreba navajati, ker je že vsakdo lahko večkrat videl in poskusil vse to. Skoro vse pritožbe proti prepotenci posameznih kolovodij v klerikalni stranki so bob v steno in zdi se, da se že vsaka oblast boji nastopiti proti osebam, katere nosijo črn ovratnik. Vse kaže na to. da bodo. ako že sedaj ne. lahko tudi Španci in Turki kazali s posmehom na avstrijske, specijalno na kranjske razmere, ako bi jim bile slučajno, četudi Ie malo, noznate. Ker smo pa bolj optimisti kakor pa pesimisti, upamo, da se bode vlada zavedla svoje dolžnosti in z železno roko poskrbela, da pride pravica in ne moč do veljave!
Pri nas na K r k i je od 1. 1907 v obe. odboru   na   površju neodvisna kmečka stranka,  katera si je vzela za nalogo, storiti v okviru zakonov le tc,  kar bode občanom v splošno korist, ne glede na posamezne gmotno boljše   situirane občane, Razun par oseb, katere imajo častihlepne in egoistične želje, povspeti sc na čelo občine, in župnika,  so skoro vsi zadovoljni s sedanjo večino v obč. odboru, katera vestno skrbi za to, da se skoro splošno ubožnim občanom ne nalagajo prehuda   davčna bremena. To pa ni všeč župniku,   kateri hoče s praznimi   žepi   občanov vsa pre-bedna poslopja prenoviti, predvsem pa zidati povsem novo luksurijozno župnišče. Glede slednjega se bije med župnikom  na  eni in farani na drugi strani  boj že cd L 1908. in sicer pri slednjih Ie z ozirom na notorično revščino iaranov.  Vprašanje, ali naj se zida novo župnišče, je v principu že rešeno,  pač pa Še ni rešeno vprašanje, na kak način naj se pokrijejo tozadevni stroški. V ta namen se je vršila 21. avgusta   pr. 1. konkurenčna obravnava, pri kateri so navzoči obč, odborniki, med temi tudi nekaj žup-nikovih pristašev, odločno protestirali proti nameravanim stroškom in sicer zgolj iz ozira na insolventnost občanov.   Svoj ugovor so utemeljili s tako tehtnimi in neizpodbitnimi dokazi, da jim ni mogoče ugovarjati v nobenem oziru. To je bil pa seveda križ čez župnikove egoistične načrte in je slednji od takrat !e tuhtal, kako in na kak način bi paraiiziral vpliv izjave obč. odbora in pomagal svojim načrtom do realizacije. Sprevidel je, da sedanji obč. odbor nikdar ne bode pristal v to, da bi se na korist župni-kovega  avanzma   ruinirali   že itak ubožni občani in je odslej vse svoje misli posvečal v to. kako bi se odkriža! njemu neljubega obč. odbora. Ker je sprevidel, da bi kljub vsemu terorizmu pri prihodnjih obč. volitvah sigurno propadel,   poslužil se je v ta namen jako zvitega načrta, kat ri pa najbrže ni plod njegove sicer uijne domišljije, ampak se je porodil v drugi, zvitejši glavi. Razposlal je r seb-na pismena vabila obč. odbornikom in  namestnikom,   kateri pripadajo njegovi stranki in je slednji pod pretvezo,  da itak njihova beseda nič ne zaleže v obč. odboru,   pripravil do tega, da so se podpisali na neko izjavo, s katero se vsi odpovedujejo od-borniški službi. Pri tem si je seveda mislil: Vlada bode z ozirom na nred-stoječo odpoved razpustila obč. odbor, postavila za gerenta osebo, katero  bode on nasvetoval in njegova stranka  bode   dobila v roke volilni aparat, katerega  bode že znala pri prihodnjih obč. volitvah uporabiti v svojo korist.   Med tem časom bode izdana razsodba prve instance glede pokritja stroškov v zadevi zidanja novega župnišča in ker po vladni interpretaciji zadevnega zakona zamo-rejo far2ne pri konkurenčni obravnavi zastopati samo obč. odbori tangiranih občin, ne bode proti tozadevni razsodbi podan nikak ugovor, vsled česar bode razsodba postala pravomoćna in njegov namen bode dosežen. Ko se to zgodi, bode njegova naloga   dovršena;   za   nagrado bode avanziral in usoda   revnih faranov potem njega nič ne briga. Ako nastane v fari prehud vihar,  pobral bode šila in kopita  in  na njegovo mesto pride drugu  kateremu  se  ne bode moglo ničesar očitati. — Res, lep načrt v korist župnika in neprecenljivo škodo občanov, katerim bi se na ta način vzela pravica samouprave potom obč. zastopa, vprašanje je le, ako bode vlada hotela v nasprotju z jasnimi določbami S 20. obč. reda do*
voliti izstop nekaterih odbornikov ii obč. odbora in razpustiti celi obč. odbor?! Dvomimo! Vlada naj bi v tem slučaju vporabila določbe § 22. obč. reda in uverjeni smo, da bi odstopni-ki sami svojo odpoved preklicali. S tem bi se občanom ne odvzelo njihovo zastopstvo v obč. odboru in tudi odstopnikom bi bilo vsaj na videz ustreženo. Ako pa vlada ugodi zadevni izjavi brezpogojno in razpusti celi obč. odbor, storila bi s tem revnim občanom nepregledno škodo in s tem dokumentirala, da je njena moč manjša kakor moč intrigantnega vaškega župnika, kar bi pač ne povečalo njenega ugleda. Sicer pa že sedaj groze nekateri klerikalni veljaki, ako se jim v temu oziru ne vstreže, da bodo šli osebno do dež. glavarja, kjer jim je potem uspeh zagotovljen. Komentarja k slednjemu pač ni treba!
Pričakujemo torej, da bode c. kr. vlada vpoštevala v predstoiečem navedene razmere in ščitila interese svojih podanikov proti prepotent-nostt nekaterih mogočnežev, katere ie ljudska nevednost in strah postavila na mesto, katerega nikakor ne zaslužijo, Videant consules!
Prizadeti občani.
Jeseniške novice.
Klerikalna deteljica Dornlg. Rančigaj in Pintar, vsi trije dacarji na Savi oziroma na Jesenicah, so tako vestni uradniki užitninskega urada, da, ako bi jih gospod inšpektor Zajec tudi s svetiljko pri belem dnevu iskai, bi jih ne mogel boljših dobiti. Izven urada so prav pobožni ter zahajajo samo v cerkev in Katoliški dom. Najbolj ugaja Rančigaju Katoliški dom. Ima tam službeno za opraviti, ne samo da razno mesnino zadaća, temveč tudi večkrat kako lepo punco iz Katoliškega doma. to pa brez bolete in takse. Ker ima ta možakar toliko masla na glavi, izven njegovega uradovanja pa predstav. Ija pravo cerkveno luč, svetujerrmT mu za danes, da naj postopa s strankami, ki tudi niso njegovega mišljenja, malo bol kulantno, ako ne, mu prihodnjič posvetimo malo bolj natančno v njegove pretekle doživljaje, kar bi mu mogoče postalo malo neprijetno.
Slovensko deiavsko izobraževalno in pevsko društvo »Sava« je imeio 1. svečana v veliki dvorani pri Jelenu na Savi svojo letošnjo običajno plesno veselico. Dvorana, kakor sobe so bile krasno dekorirane, obisk jako povoijen, tako da je trajala zabava celo noč brez vsake ovire, ako-ravno ie marsikateri vabljeni gost izostal, kar bi se seveda pri tej narodni prireditvi ne smelo opaziti. Stari pregovor pravi: kakor se posojuje, tako se povračuie.
Zlobna roka je tudi javna vabila-lepake za ta ples po Savi in Jesenicah — potrgala, a to nasprotnikom ni nič pomagaio. nasprotno kakor smo že omenili je bila veselica tako dobro obiskana, da tudi eden prostor ni bil prazen.
Velika maškarada in ples se priredi na pustno nedelio 22. t. m. zvečer ob 8. uri v veliki dvorani pri »Jelenu<' na Savi. Vstop je dovoljen samo vabljenim gostom proti izkaznici. Godbo preskrbi gosped kapelnik Modre. Ako bi se neljubo katerega z vabilom prezrlo, prosimo, da se naj oglasi v trafiki gospodične Ane Kli-nar na Savi.
Gledališko predstavo Kontrolor spalnih vozov burka, zelo smešna, priredi slovensko delavsko izobraževalno in pevsko društvo ^Sava« v nedelio K t. m. ob pol 8. zvečer v gledališki dvorani pri Jelenu na Savi.
Zaročil se je c. kr. finančni nad-stražnik gospod Hodnik iz Jesenic z gospico Majdičevo iz Kranja. Čestitamo!
Gledališko društvo na Jesenicah. Ker dobivamo od raznih strani vprašanja, zakaj smo napravili tak presledek z igranjem, naj nam bo dovoljeno, da to pojasnimo na tem mestu: Dvorana pri »Jelenu« ni naša last in jo imamo na razpolago le takrat, kadar slučajno ni tam veselice. Ker pa so bile vse nedelje od zadnje predstave t. j. 11. januarja t. 1. zasedene, ni bilo mogoče igrati. Dne 2. t. m. se je nameraval vprizoriti ^Voznik Heuschel«, ki pa se je moral radi obolelosti g. Špicarja preložiti na nedoločen Čas. Sicer je obisk predstav sedaj predpustom, ko vse pleše, tako slab, da se niti stroški ne krijejo, zato se tudi ne izplača igrati tričetr-tine prazni dvorani in mučiti igralce samo zato, da šteje v seziji ena predstava več. Gledališko društvo gre strogo svojo pot; ne prireja veselic, ne plesov in se mora mnogokrat umakniti kakemu društvu in napraviti prostor v dvorani, tako se hoče tudi umakniti za ta predpust in začeti šele s prvo nedelio v poetu. Zato pa
upamo, da se bodo tudi druga društva in njih člani potem ozirali na predstave in jih v postu tem pridneje posečali.
Dnevne vesti.
-r Ljubljanski občinski svet ima
redno sejo v torek, dne 10. svečana ob šestih zvečer v mestni dvorani s tem-le dnevnim redom: Javna seja: Naznanilo predsedstva. Odobrenje zapisnikov zadnjih dveh sej. Poročilo mestnega magistrata o prošnjah za vsprejem v občinsko zvezo deželnega stolnega mesta Ljubljane, Personalnega in pravnega odseka poročili:
1. o načrtu regulativa za podpore brezposelnim delavcem iz občinskih sredstev; 2. o prošnji ljubljanskega društvenega orkestra za pritrditev mestne občine določilom društvenega statuta. Finančnega odseka poročila: 1. o dopisu c. kr. splošne avstrijske družbe malih železnic glede nameravanega razširjenja prog cestne električne železnice; 2. o razpisu c. kr. deželnega predsedstva glede prispevka mestne občine za ustanovitev nove lastne fare za občino Gornja in Spodnja Šiška; 3. o poročilu mestnega knjigovodstva giede dovolitve novega posojila mestni zastavljalnici;
4. o ponudbi Franca in Brigite Sou-vsn glede zamenjave njunige sveta v svrho regulacije Muzejskega trga. Stavbnega odseka poročila: 1. o poročilu kanalizačnega urada o stanju gradbe kanalov zbiralnikov;' 2. o ponudbah za razpisane mestne vožnje za triletie 1914, 1915 in 1916; 3. o poročilu mestnega stavbnega urada glede premembe regulačnega načrta za trg Tabor; 4. o poročilu kanalizačnega urada glede določitve nive-lov obrežij   regulovane Ljubljanice;
5. o prošnji Kranjske hranilnice za opustitev  Cesarja   Avgusta uTce;
6. o samostalnih predlogih obč. svetovalca Zupančiča: a) glede nasipa-nja ceste Gaijevice, b) glede parcelacije mestnega sveta med Dolenjsko cesto in progo dolenjske železnice. Šolskega odseka poročilo o porabi dotacije na mestnem dekliškem liceju za leto 1913. Policijskega odseka poročilo o delovanju »Gasilnega in reševalnega društva« v IV. čefrtletju 1913. Klavničnega ravnateljstva poročilo o prošnji mesarske zadruge glede spremembe klavničnega regulativa v zadevi kavcij za teieta. Direktorija mestnega vodovoda poročili: 1, o prizivu Leona Lev Kkega proti odloku mestnega magistrata glede odpisa večie porabe vode v hiši Št. 4 v Židovski stezi; 2. o prošnji posestnikov ob Linhartovi ubci za podaljšanje mestnega vodovoda v tej ulici. Tajna seja: Naznanilo predsedstva. Odobrenje zapisnika zadnje seje. Personalnega in pravnega odseka poročila: 1. o prošnjah za razpisano službo   magistratnega ravnatelja-
2. o prošnjah za razpisano službo mag. zdravstvenega asistenta; 3. o prošnji neke pomožne uradnice za definitivno imenovanje, rinančr.ega odseka poročilo o prošnji vdove nekega mag. uradnika za zvišanje vdovnine. Direktorija mestnega užitninskega zakupa poročilo o proračunu užitninskega zakupa za 1. Wii. Obrtnega odseka poročila o prošnjah Z3. razne obrtne koncesije,
4- Našim klerikalcem v pouk in ravnanje! Vse delovanje naših klerikalcev v zadnjih desetih letih je osredotočeno na to, kako bi uničili in vdušili narodno-napredno stranko, katere se boje kakor hudič križa. Kaj vse so že poskusili, da bi jo ugonobili, kolikokrat so jo že proglasili za mrtvo in jo položili v izkopani grob, a vselej brez uspeha. Posluževali so se goljufij in zvijač, denuncijacij in prevar, poskusili so z nasilstvi in terorizmom, toda vse to ni nič izdalo, nič pomagalo, napredna stranka je ostala in napredovala, dasi se je proti nji zvezala celo vlada s klerikalci. Sedaj hočejo klerikalci še enkrat s silo in terorizmom poskusiti svojo srečo proti napredni stranki: razveljaviti hočejo v nasprotju z vsemi zakoni in zakonitimi predpisi dolenjski in notranjski mestni mandat zgolj zategadelj, da bi nagajali svojim političnim nasprotnikom, da bi že itak dovolj odurno politično borbo še poostrili ter poglobili propad, ki zija med obema slovenskima političnima strankama. Ako je to pametno in resnih politikov dostojno, ne maramo raziskovati, navajamo tu v pouk in ravnanje vsem onim, ki so dobre volje, odstavek iz programa, ki ga je te dni podala — črnogorska vlada narodni skupščini in ki se glasi takole: »Narod, ki se nahaja na potu razvoja, mora po naravni potrebi imeti v sebi zadostno količino tako konservativnih« kakor tudi naprednih elementov. Ako so ti razni elementi v toliki meri krepki, obenem pa tudi preudarni, da se medsebojno ne Iz-kDnčuMo, marveč izpopolnjujejo, potem ie to sreča, ker ie javno živ-1
Ifenje mogoče postaviti na zdravo in zanesljivo podlago kulture in civilizacije. Ako pa tega ni, potem je narodno življenje v nevarnosti, zlasti v slučaju, ako se skrajnosti medsebojno zamenjujejo, zakaj v enem slučaju bo konservatizem zaviral in prepre-čaval potrebni napredek, v drugem slučaju pa bo nebrzdani radikalizem podpiral še ono, kar smo dobrega sprejeli od svojih prednikov.« Ta izvajanja v programu črnogorske vlade vsebujejo suho resnico, zato jih priporočamo v pouk in ravnanje našim domačim političnim nasprotnikom, ki zro v popolnem uničenju napredne misli svoj življenski cilj in ki so v tej svoji fiksni ideji že malodane pobesneli in zblazneli.
-f- Klerikalci se jeze, ker so napredni poslanci in veleposestniki pri volitvi deželnega odbornika iz vse zbornice oddali prazne glasovnice in niso hoteli voliti dr. Zajca, V svoji jezi gobezdajo, da se je to zgodilo »po dogovoru Nemcev z liberalci«, kakor da bi bilo potreba kakega posebnega dogovora za enoten nastop, kadar gre za to, izraziti nezaupanje takšni ničvredni in nasilni stranki, kakršna je klerikalna, in takšnemu možu, kakršen je dr. Zajec! Klerikalcem torej ni prav, da naprednjaki in veleposestniki niso glasovali za Zajca, kar jih pa čisto nič ne ovira, da bi v isti sapi ne kričali: »Ta volitev je častna za Eseles, ker kaže, da ne potrebuje nobenih priveskov, da je sama močna dovolj in da ji tudi nikomur ni treba izkazovati nobene hvaležnosti.« Sa-periot, to je samo ponos in samozavest na — papirju! Seve v praksi sta ta samoponos in ta samozavest zelo, zelo luknjičasta, saj smo šele preteklo sredo slišali, kako je sam vodja klerikalne stranke dr. Šusteršič v deželnem zboru z največjo kadilnico kadil veleposestnikom in slovesno zatrjeval, da dežeinozborska večina »ne more pogrešati dragocenega sodelovanja gospodov z desne strani (veleposestnikov) te visoke zbornice«! O, da, ponosni in bahavi so ti klerikalni Španci vselej takrat, kadar jim je grozdje prekislo!
-f »Jugoslovani na pohodu«. Korakamo in jahamo mi Slovenci kot Jugoslovani. Vidijo nas ljubljanski Nemci in pišejo pod gornjim naslovom zopet v zadnji »Deutsche VVacht-. Najnevarnejši se jim zdi nas jezikovni jugoslovanski pokret; dobro vedo, da je to najrealnejša pot za približanje duš in ustvarjanje enega naroda. Drugo pa je dr. Ilešičeva do-centura. Zadnjo sredo ie priobčila »Deutsche VVacht« zopet dopis iz Ljubljane, češ: ->R?.dikalni Slovenci se ne zadovoljujejo več s teoretičnimi razpravami o jugoslovanskem vprašanju, ampak že udejstvujejo svoje jugoslovanske načrte. Da bi se temu cilju približali, se mora odstraniti največja ovira, ki se ustavlja nacionalnemu edinstvu s Hrvati in Srbi, in se slovenski jezik, ki je srbohrvaškemu nekoliko (!!) soroden, s sprejemanjem hrvaških besed prilagoditi srbohrvaškemu. Provzročiteli tega nikakor ne nenevarnega načrta je ljubljanski gimn. profesor dr. Ile-šič, ki za razširjanje misli o jugoslovanskem edinstvu izredno živahno deluje »in \Vort und Schrift . . .« Man sobe sich teizelten vor. damit der Weg zur Adria Deutsch - Osterreich nteht iiber Nacht gesehlossen wird.« Da, mi korakamo in Nemcev ne bomo vprašali za dovoljenje. Naj Nemci le opozore svojo vlado, da se ji bo treba ozirati tudi na nas!
+ »To je grenko!« Včerajšnji »Slovenec- se huduje na Hrvate, ker so »v zadnjih tako pomembnih časih« popolnoma pozabili na Slovence. Tako-le piše: »Slovenci, ki smatramo svojo usodo za trdno zvezano s Hrvati in se čutimo z njimi solidarne, ostanemo tiste sirote, kakor smo prej bili. Treba je pribiti, da se v hrvatski javnosti v zadnjih tako pomembnih Časih ni naše ime niti imenovalo in da se je v hrvatskem saboru celo od strani pravašev v njihovih državnopravnih deklaracijah Slovenija čisto pozabila. To je grenko!« — Naj ne bo častivredno klerikalno glasilo presentimentalno! Hrvati pač vračajo klerikalcem milo za drago. Ko je Čuvaj paševal na Hrvaškem, je Šusteršičeva stranka pasti-ia Hrvate popolnoma na cedilu in je na Dunaju v parlamentu radi Čuvaja vložil krotko in pohlevno interpelacijo, mesto da bi započel resno in obsežno parlamentarno akcijo proti Cuvajevemu režimu. Takrat so bili reprezentantje slovenskega naroda na Dunaju na čelu jim Šusteršič gluhi za prošnje Hrvatov in so delali na kožo Hrvatov prav lepe kupčije z vlado, za to se tudi ni čisto nič čuditi, da so sedaj tudi Hrvati, in če se prav pišejo za Starčeviče in Horvate, malo pozabili na svoje slovenske zaveznike. In morda ne docela brez namena! Seveda, to ie grenko, takisto žalostno pa je tudi, da »ostanemo Slovenci tiste sirote, kakor smo
prej bili.« Kdo pa fe temu kriv? Mari ne tisti voditelji dobrega slovenskega ljudstva, ki so se neprestano v prahu valjali pred vsemi mogotci ter jim kakor kužki lizali roke, samo da se jim je vrgla kaka borna drobtinica v njihovo strankarsko malho?! Cemu sedaj to tarnanje in stokanje
0 sirotah, za katere sc živ krst ne zmeni? Trdega tilnika, moške odločnosti in narodnega ponosa je treba, pa ne bo več treba tožiti o *zapušče-nih sirotah«!
4- Najnovejša duhovska obrt. Izdelovanje molitvenikov je dobra obr: in nese lepe denarce. Prav vredno bi bilo vsaj približno izračunati, koliko molitvenikov je bilo Že v našem jeziku skrpanih, v koliko stotisoč izvodov so bili izdani in koliko denarja je zanje ljudstvo potrosilo. Morda se ne motimo, če rečemo, da gre tu za nekaj milijonov kron, saj je treba le pomisliti, koliko let je Mohorjeva družba izdajala vedno nove molitvenike in druge take knjižice. Fabriciranje molitvenikov ie še vedno jako dobičkanosno. a ker se vendar vsi duhovski literatu ne morejo pečati s to obrtjo in tudi nimajo vsi talenta za spisovanje takih gorostasnosti, so nekateri začeli razširjati polje svoje literarne delavnosti in sicer so se posvetil: — pornografiji. Ne usti ordinarni pornografiji, ki jo i/delu je jo v Budimpešti in v Barceioni. nego pornografiji v najmodernejši obliki, po nemškem vzoru. Berolin producira vse polno knjig, ki imajo na videz in po načinu pisanja namen, ljudstvo ■ podučiti«, v resnici pa naj le vzbujajo najnižje instinkte in jim zadoščajo ... V znanem Ealenbargovean procesu je državni pravdnik z veliko ogorčenostjo pondanal« da so vse te ?podučne* knjige sama svinjarija, ki pa ii država ne mere priti do živega. Taka »po-dučna« pornografija se je začela razvijati tudi pri nas* Škofova znana rdeča brošura je taKo delo. poleg škofa pa se bavi s spisovanjem takih del rudi i ■: Zabukovec. Ce se ne motimo, fe ravno ta župnik že izdal hori;vi družbi nekam čudno knjigo, zdaj oa dela »Slovenec-; veliko reklamo za novo delo tega ?pisa-rdja.. To deio se imenuje ?Pouk zaročencem in satanskimi in so v tej pomembni knjigi jasno obrazložene vse medseboioe dolžnosti zakon-Za navadnega človeka bi to aazftanHo že zadostovalo, a rSloven-cu<- se zdi še premalo privlačno, zato dostavlja: Tudi bolj kočljive strani zakonce.-,*, življenja ume pisatelj z vso rahločutnostjo pojasniti in raz-iožiti: moz in žena. ki imata to kri:-sro in se ravnata po njenih navodilih, živela bodeta srečno medsebojno živ-Ijenis. No, to bo vendar zaleglo, da se bodo pobožni prijatelji in prijateljice papriciranih bukvic lotili tega dela. A da !;■ zanesljivo nihče ne dvo-. da so te bukvice orav krepko čthro je na   koncu > Slovenčevega«
1 triporočiia   dostavljeno: .Župnim uradom fe na razpolago tudi knjižica urevzvi> enega g. knezoškofa ^Ženi-iom in nevestam, ki velja 30 vin. in
se tudi dobi V > Katoliški bukvami i v Ljubljani.« Knjiga, ki jo -Slovenec« restavlja v eno vrsto s škofovo brošuro in jo priporoča v isti sapi, mora biti že tečna. — Se nekaj je zabeležiti, c^kof je svoj Caa . sied občne ne-voHe aiTiaknil iz prodaje s-ojo rdečo brc * B, a kakor jc videti, ie zdaj zopet na prodaj. No. da, škof pač neče > r i t i <;b dobiček, ki mu ga je obetala ta orepikantna brošura. Škofova brošura je na predaj v župnih uradih n isto tako sili »Slovenec« župnike, ne] i ;ciajajo Zabukovčevo knjižico, iti majo mar župni uradi knligarske koncesije, da se kar na debelo baviio s prodajanjem nemarnih knjig, ali pa ie mar že dovoljena prosta kolporta-za? A to so pač vprašanja, za katere M pristojne oblasti ne brigajo!
Ali smo še v Avstriji? iz No-a mesta se nam poroča: Pred kratkim je -Slov. Narod« poročal o eudem slučaju, da je novomeška aavčna oblast gostilničarja in posestnika g. Kondi v Kandiii za L 1913. za 153 K več predpisala davka, nego za 1. 1912.. čeprav se je g. Kondi v letu 1913 posest zdatno skrčila, ker je moral već sveta železnici za slepo ceno odstopiti. Kaj mislite, kaj so modri gospodje na to poročilo ukrenili? Neki, pri tej preobremenitvi najbolj prizadeti zaupnik davčne oblasti, <g. Zurc ga dobro pozna), je brž hitel g. predsednika okrožnega sodišča informirat, ćeš, da je podad-ke za to poročilo enemu vaših dopisnikov podal neki sodni podu radnik. V tej obdolžitvi, ki je imela baje že posledice za prizadetega, pri celi stvari nedolžnega poduradnika, tiči ntodpustljiva zlobnost in osebno maščevanje od strani dotićnega denuncijanta. Ta je ravno tega gospoda malo popreje na isto mesto denuncira!, ker ga je imel na sumu. da je on povzročil poročila v listih o pojedinah* ki so sc vršile pri Štemburju, ko
Je bil g. Zar c izvoljen deželnim poslancem. Ker pa tega nt hotel direktno izrabiti, ga |e obdolžil, da M v neki gostilni »čez farje« zabavljal. To je seveda bolj vleklo, ker dotični denuncijant dobro ve, da g. predsednik veliko drži na »gospode«. Takrat smo ta slučaj iz lojalnosti do g. predsednika, ki se pusti po takih osebah mistificirati, še zamolčati. To pot tega ne moremo več storiti. Zakaj tudi to pot je pa predsednik denuncijantu verjel in odredil, da se ima dotični podu radnik tudi pri davčni oblasti pustiti zashšati, če je on res dal dopisniku »Slov. Narodu« podatke za dotična poročila, Zlobnost te denuncijacije je tem večja, ker denuncijant prav dobro ve, da ta poduradnik tudi v tem slučaju ni niti v najmanji zvezi z našimi poročili in ker pri tem zasleduje očividen namen, da bi se nobeden sodnijskih uradnikov ne upal družabno občevati s tukajšnjimi dopisniki ljubljanskih listov. Pri davčni oblasti je neki gospod, ki to preiskavo vodi in ki v prvi vrsti preiskuje, kdo je za ta poročila dal dopisniku — tega so kar brez dokaza že zaznamovali za »grešnika« — potrebne podadke. Najbrže je po mnenju davčne oblasti veliko bolj važno, zaslediti vir za podatke, nego pa da bi gospodje preiskali in dognali, če so »Narodova* poročila resnična ali ne. Ce niso. vsaj imajo § 1^. na razpolago, ampak pr: stvari čiste nedolžne ljudi bi se«v Avstriji moralo vendar pri miru pustiti.
- Italijani in naša krajevna imena. Ne samo Nemci, temveč tudi Ita-iiani, posebno tržaški »Piccoio« prinašajo in pišejo naša krajevna imena tako, da se človeku kar gabi. Ta gospoda, ki zahteva brezpogojno poimenovanje nemških oziroma italijanskih krajev, ie na drugi strani tako smela, da pretvarja ne le primorska, temveč že tudi kranjska imena v spukedranke. ki bi se jih je Malajci sramovali. Tako sem čital v tPicco-!u^ z 4. t. m. sledeča vimena«: Feistritz - Boh. Bistrica, Gheria — Gorje, Jauerburg — Javornik, Schauoitz ~- Žirovnica (menda v Kalabriii) Sava di Wurzen, Sava di VVochen, Tricerno — Triglav. Najbrž imajo Italija namesto glav rogove, pa brez moigan. (Corno - rog';). Ves ta nesmisel je podpisan od Bruna As-.orija. Toda. to ni posamel slučaj, jih ie mnogo. Še nekoliko primerov: Seiana Cesslano, Buje ~ Buriau, (pa ne minister) Podgora ~ Pied!-monte, Dornberg — Moutespina, Šebrelje — Srebegliano itd. Ne čudimo se potem, da vsakdo piše te spa-kedranke in naša imena ostanejo nepoznana. Smo sami mnogo krivi. Me-rodajne kroge opozarjam na to zadevo, skušajo naj ne, pač pa naj na vsak način dosežejo, da se imenujejo naši kraji, kot so jih krstili naši pradedje. Mi nočemo Tricorna. mi zahtevamo Trigiav, nočemo Wci-niiz, zahtevamo imenovanje Vinica in konec debat. — T a c i t u s.
- Poštarska regulacija na vidika. Osrednie poštarsko društvo je dne 5. t. m. v finančnem ministrstvu v svrho hitre rešitve regulacijskega načrta posredovalo in tam vedelo, da bode ta naredba pričeti: m prihodnjega tedna že zopet v trgovinskem ministrstvu. Baje pr nese ta naredba izjemoma za poštar e in odpravnike prijetna iznenađeni*.
- Klub narodno-naprednib poslancev je izročil mesto venca na krsto svojemu bivšemu tovarišu gosp. Franu V i š n i k a r j u znesek po 50 kron v korist društvu , Domovini *.
— »Domovini« je podaril g. dr. Danilo Majaron v Ljubljani znesek 20 K namesto venca na krsto g. nadsvetnika V i š n i k a r j a.
— V spomin fiubeznjivemu družabniku gospodu višjesodnemu svetniku Pran V i š n i k a r j u poklonilo omizje v Prešernovi sobi restavracije pri Rož i t v Ljubljani 20 K. V zmislu blagopokojnivega delovanja polovico -*a i Družbo sv. Cirila in Metoda«, drugo polovico za »Narodni sklad«. Denar so dali v dotične nabiralnike v restavraciji pri »Rožk*.
Predavanje »Akademije*. Včeraj je predaval v dvorani Mestnega doma ob zelo številni udeležbi gosp. profesor Robert K e n d a o te: mi: Ilirija oživljena. — Francozi na Slovenskem. Občinstvo Je sledilo predavanju z največjim zanimanjem, saj je pa tudi predavatelj vedel spraviti svojo snov v tako interesantno obliko., da so imeli tudi boljši poznavatelji francoske dobe v naših krajih svoj užitek. Kljub številnim zgodovinskim podatkom predavanie ni bilo nikjer suhoparno in je nudilo celo mnogo, doslej nepoznanega. Zlasti zanimivo in novo Je bilo citiranje Vodnikovm nazorov o ilirlzmu. Predavatelj je žel za svoja izvajanja obilo zaslužene pohvale. Kar pa se je splošno opažalo in česar na tem mestu ne smemo pozabiti. Je* da ie poslala policija prvič
k predavanju »Akademije« komisarja.
— Uasff |e včeraj v Ljubljani gosp. Hugo E b e r 1, soimetnik tvrd-ke »Brata Eberl-*.
— Odvetniška vest. Dvorni in sodni odvetnik gospod dr. Priderik B a b n i k je otvoril svojo odvetniško pisarno na Dunaju, 1. Liebig-gasse št. 4.
— Glavni nabori ustavljeni. Letošnje glavne nabore, ki bi se imeli pričeti dne 1. marca t. 1. je domobransko minitrstvo ustavilo. PriČe-tek naborov se najbrže določi po zo-netnem zasedanju državnega zbora. Naborniki, ki so pozive že prejeli, naj jih izreče mestnemu vojaškemu uradu v Mestnem domu.
— Sklkurz v Ljubljani. Vsi udeleženci I. in II. skikurza, kakor tudi drugi prijatelji smuškega športa se vljudno vabijo, da se polnošteviino in zanesljivo udeleže velezanimive-ga nedeljskega smučarskega izleta dne 8. t. m. v okolici Preserja ob Južni železnici. Smučišče Pod štaa-go. Na Pungartu in Na Strmiču idealno, sneg izboren! Odhod iz Ljubljane, Glavni kolodvor, ob 10. uri 3 minute dopoldne v Preserje, povra-tek ob 6. uri 17 minut zvečer. Nekaj provijan ta je vzeti s seboj.
— Mestna zastavljalnica naznanja, da se vrši tamesečna dražba v mesecu decembru 1912 zastavljenih dragocenosti) (zlatnine, srebrnine in draguljev) in v mesecu februarju 1913 zastavljenih efektov (blaga, perila, strojev in koles itd.) v četrtek dne 12. t. m. od 8. do 12. ure dopoldne v uradnih prostorih. Prečna ulica 2.
— Prizor z ulice. Pozornost občinstva jc te dni vzbujal pred pošto deček, ki se je na vse grlo drl. Ljudi
je nabralo — kakor je v Ljubljani to žc stara navada — vse polno okoli objokanega junaka, ki ga kar ni bilo mogoče potolažiti. Na razna vprašanja ni vedel drugega odgovora, kakor da mu je Tonček ime in da se je izgubil. Tudi to je vedel povedati, da je tri leta star. Za tri leta je bil pa (jntiČek tako razvit, da ljudje lega SKoro kar verjeti niso mogli, in neka mamica se je celo oglisila, da je njen franceljček že pet let star. pa ga je ravno pol mani. »Ampak jaz pijem Kolinsko kavo-, se postavi Tonček, zato sem pa tako velik in močan!«
Pogreb prof. Frana Kralja. Včeraj popoldne so pokopali prof. Frana Kralja. Pogreb sc je vršil ob 3. uri popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križa. Po-= greba so se udeležili poleg sorodnikov številni njegovi prijatelji in znanci, kajti mož je bil zelo priljubljen in jc imel velik krog prijateljev. Koroo-rativno sta se udeležila pogreba Sokol v Šiški in Čitalnica v Šiški, oba z zastavo. Zastopani so bili občinski svet šišenski, ljubljanski, profesor-CO društvo in več drugih korporacij. Pevski zbor Čitalnice v Šiški je zapel pokojniku v slovo pri Sv. Krištofu in pri kapelici dvoje žalostink. Naj bo mladem u. blagemu možu lahka domača zemljica in ohranjen trajen in ljub spomin!
Vsled mraza so v šoli zboleli dijaku Ravnatelj novomeške gimnazije je bil opetovano opozorjen, da di=aki, posebno v nekaterih višjih razredih, ne moreio vsled hudega mraza vzdržati v šoli, a pomagalo ni nič. Ravnatelj se je v svoji dobro zakurjeni sohi postavil na stališče, da zebe dijake le, ker nočejo biti v šoli. Ker sc je mnego dijakov vsled očetovske skrbi gosp. ravnatelja že prehladilo in so mnogi dobili ozebline, so zapustili šolo in šli in corpore k zdravniku. šele ko se je zdravnik osebno prepričal, da v takem mrazu dijaki ne morejo prisostvovati pouku, je ravnatelj glede enega razreda, kjer je vlada! največji mraz, odredil, da se vrši poduk v drugem lokalu.
Dolenje! so se poboljšali. Dolenjska se je leta in leta skoro za vsako poroto »postavila« s številom porotnih slučajev, večinoma sami uboji in detomori. V zadnjem času pa sc opaža, da ševilo porotnih slučajev vedno bolj pada obenem tudi teža obtoženih slučajev. Zadnja jesenska porota je bila v par dneh odpravljena. Za prvo letošnjo poroto pa so bili skoro v zadregi, Čc bo sploh treba sklicati. Kolikor znano, se doslej pripravljajo samo trije slučaji: en uboj, en požig in ena — *$vinjeriia<<. Če se ne bo zdaj ob koncu predpusta fantje na »ohcetih« pn »vogla rjenju« preveč puščali kri, bo porotniško zasedanje v dveh dneh končano. Pa ne samo pri poroti, tudi pri okrajnem kazenskem sodišču se to leto opaža razveseljivo padanje ne le slučajev, ki jih državni pravdnik zastopa, ampak tudi zasebnih tožba ril zaradi razžaijenja čisti. To sodišče je navadno izgledalo kot oblegana trdnjava samih znanih pravdarjev izmed našega debrega vernega ljudstva. Značilno je tudi, da so se tudi Ncvo-meščari sami tako poboljšali, da že dolgo ni bik) nobenih posebnih pravd pred kazenskim sodlSčem. Santo g.
Golija se Je ravno s sodiščem poslovil predno je odšel na svojo novo mesto v LJubljano. Ali pa bo ta razveseljiv socijalen pojav tudi kaj časa trajal, to je seveda drugo vprašanje.
Dobrniško županstvo. Piše se nam: Pred volftvijo so dobrniški klerikalci dolgo ugibali, komu naj izroče vodstvo občine. Nekateri so rekli: Franc Kužnik s Podlisca, drugi zopet Josip Kužnik z Lokve. Vsakdo bi bil rad odbornik pa še rajši župan. Ker pa so slavohlepni klerikalci uvideli, da v občinski odbor ne pridejo drugače, kakor da se zapišejo v zadrugo župniku Tomažu Rožiču so tudi to storili. Kar se jih je dalo zapisati v zadrugo župnika so večina prišli v občinski odbor. Za župana so pa izvolili Frana Slaka z Dobrave, poleg njega pa J. Petka, organista, in župnika Tomaža Rožica z Dobrniča. Ti trije možje »regirajo« dobrniško občino in ves dobrniški klerikaHzeni. Prvi župan je župnik Tomaž Rožič, kakor je pač sedaj navada po klerikalnih farah, da so le župniki oziroma kaplani, župani. Tudi v Dobrniču je tako, da župnik župani in urejuje vse najvažnejše reči župansva. Drug Zupan je J. Petek, organist; ta Ie malo uradu je; sam to naredi, kar rnu župnik ukaže. Tretji župan je pa Fr. Slak z Dobrave. Ta je mojster županstva, on je namreč prav hudo študiran in se podpiše tako. kakor bi se kura podpraskala. brati pa skorej nič ne zna. Njemu ni zamere, da slabo piše in siabejši bere: Žena ga doma tolče tako, da se mu od strahuroke tresejo in še govoriti ne more. Župan ima tajnika, on mu ureduje in ter vzame skoraj več kot polovico plače. Žena ga doma hudo zaničuje in mu ves denar prešteje; ob uradnih dnevih, o četrtkih in nedeljah mu da samo 4 vinarje za eno žemljo. To je tudi očividno, saj je Fr. Slak suh, da se kar lomi: ko bi poleti kdo poleg njega zažgal kako cigaro, se takoj zažge. Teden dni je sedaj, ko Je Šel v Dobrniče na uradni dan: od doma je šel čisto teše. Žena suhemu revežu ni dala toliko, da bi spil četrt litra vina in eno zemljo snedel. Med potjo od Dobrniča. do Dobrave mu je prišlo slabo: tako je bil slab, da je komaj prišel domov. Ko pa pride domov, ga je žena hudo nabrcnkala po grbi. In ta revež ima Še občinske in kmečke skrbi. Torej: odvzemimo mu županske skrbi. Saj pravi župan je tako v župnišču, Tomaž Rožič, župnik. Sicer je pa sramota za celo Dobrniško občino, da so trije župani, pa vsi trije niso za enega dobrega.
Z Vinice. Na eačo Juriča smo nekaj Časa sem popolnoma pozabili. Tudi sedaj se ga ne bi domislil, da ni začel pretečno nedeljo razsajati no prižnici in prav po barbarsko napadati poštene farane. Zmerja! je ljudi, kako jedo na piru in trdil, da si s prstom gazijo meso v grlo, kadar ne morejo več jesti. Slednjič je tudi rekel, da naj si denejo štakora v usta. Pri ti besedi je tako neznansko grdo nakremži! tisti črni kočevski obraz, da so se po celi cerkvi ljudje smejali. To je bilo nekaj za predpustni čas. Da je on to pravil za svojo osebo, bi se mu bolj pristojalo. On si namreč natlači v tisti svoj veliki trebuh vsako leto 365 kokoši, 365 funtov govedine in dva prašiča. Po njegovih besedah ne bi smel noben far-man niti na piru nič jesti, ampak vse njemu prinesti, to bi bilo pač po krščansko. Kali! Pozabili smo na ribe, katere je nosil tukajšnji kovač Jure. ker je mislil, da si bo s tem dobil koncesijo za gostilno, ali se je temeljito varal. Na svojega patra se je tudi nekaj razjezil, najbrž zato, ker se je isti že dvakrat ženil, pa vsaki pot iz Hrvaškega, »tako Jurič moj kšett ne gre«, zato si je sedaj tudi potolažil to jezo s tem, da mu je zaračunal za same oklice čez 30 K (beri trideset kron!). Kaj ne, gospod Kral, žilica je na mestu. Ali ti preklicani liberalci so mu že vso glavo zmešali tako, da si jo večkrat pozabi celo ostrici, da izgleda od zadej pogledan tako, kakor pravoslavni pop. Kaj ne, gospod Jurič, kako je lepo. biti ostrižen, pa še posebno od ženske roke! Kar se pa tiče njegove propovedi, je pa ista taka kakor Blažev žegen. niti ne basni, niti ne škodi! Le toliko je on na boljšem, da se malo izkrči, ker drugje itak ne mGre izlili svojega žolča na liberalce, ker ne pride v dotiko ž njimi. Dobro bi bilo, da zepet enkrat ponavlja bajko o miški in o pasti: kajne, past zagrmi, miška, namreč štakor, mrtev leži?
Kmeniaiograf »Ideal«. Spored za soboto 7., nedeljo & in ponedeljek 9. februarja: Spored Nordiskfilm Ko. 1. Kosati medved. (Naravni posnetek.) 2. Povračilo krotilca levov. (Senracijska drama v treh dejanjih.) 3. Gaumcittov teden. (Najnovejše, šport, mora.) 4. Visokost inkognito. (Krasna veseloigra v treh dejanjih. Wnjo najboljši igralci Nordiskfilm Ko. — NalnČ1žkovite|*a slika zadnjega čase) Od \orka 10. do petka 13. t. m. S fotograflčnim aparatom na
bojišču. (Krvavi, strašni in uničujoči boji med Bolgari in Grki. — Posneto v vrstah bojujočih se armad.)
Mestno drsališče. Na mestnem drsališču pod Tivoli jem bo svirala jutri, dne 8. t. m. od 3. do 5. ure popoldne godba »Ljubljanskega društvenega orkesra«.
FotograFični atelje Julija Miiller-ja je prevzel dosedanji poslovodja gosp. Franc G r a b i e t z.
mmtmn mmmk.
Društvo »Pravnik« obhaja tekoče leto 25Ietnico svojega obstoja in delovanja. V proslavo tega važnega kulturnega dogodka priredi začetkom maja t. I. izredno glavno skupščino, katere spored bode tvorilo slavnostno zborovanje in prijateljski sestanek. Cela proslava bode bolj intimnega značaja, vsled česar bodo vabljeni samo člani društva in pa ona prijateljska pravniška društva, ki je -Pravnik« ž njimi v zvezi. Tudi se izda po možnosti slavnostna številka glasila »Slovenski Pravnik«, ki bode vsebovala strokovne razprave in črtice iz društvene zgodovine. Za izvedbo vseh priprav se je na letošnjem občnem zboru določil in volil posebni slavnostni odsek, na katerega je nasloviti vse tozadevne dopise in vprašanja.
Sokolski ples v maskah. Pri sestanku veseličnega odbora za letošnjo Sokolsko maškarado, ki bo — kakor že poročano — pustni torek, dne 24. t. m. v vseh zgornjih prostorih Narodnega doma, se ie določila vstopnina 2 K za osebo brez izjeme. Odpadle bodo torej globe za nekosti-mirane ali nemaskovane goste in od-stopnine za družine treh ali več oseb. Ta ukrep bo splošno ustregel ter privabil še več prijateljev sokolske maškarade dne 24. t. m. v Narodni dom.
Sokol I. vabi s tem še enkrat vse člane in članice ter prijatelje društva na zabavni družinski večer, ki se vrši danes zvečer v gostilni brata Pav-ška na Martinovi cesti. Spored je jako mnogovrsten in nikomur ne bo žal, Če se te prireditve udeleži. — Vstopnine ni nikake; začetek ob S. uri zvečer. Bratje in sestre, na svidenje in agitirajte za obilno udeležbo, saj gre za lastni naš krov!
Odbor društva za gradbo in vzdrževanje ->Soko!skega doma« telovadnemu društva »Sokol II.« v Ljubljani vabi svoje člane na tretji redni občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 8. februarja ob 10. dopoldne pri »Vitezu« na Bregu. Ker je ta ob~ čni zbor izredne važnosti, sc prosi obilne udeležbe. Na zdar!
Jezdni odsek telovadnega društva Sokola Ii. v Ljubljani vabi na redni glavni sestanek (redni občni zbor), ki se vrši v torek dne 10. t. m. ob pol 9. uri zvečer v restavraciji Zlatorog (klubova soba) z naslednjim sporedom: Nagovor podpredsednika, poročilo tajnika, blagajnika, poročilo gospodarja, podnačenika in delegata odbora Sokola II., volitev upravnega odbora, raznoterosti.
Češka obec priredi danes v soboto plesni ven ček v hotelu »Tivoli-. Začetek ob pol S. zvečer. Toaleta promenadna. Slovanski gostje dobrodošli.
III. veliki ples narodnega delavstva se vrši danes 14 dni, na pustno soboto v ^Narodnem domu« v Ljubljani. Vsi prostori bodo z venci, br-šianjem itd. lepo okrašeni, igrali bodeta dve godbi; za dobro in ceno postrežbo bo preskrbljeno in zabava bo imenitna. Slovensko narodno delavstvo in njega prijatelji, na pustno soboto t i. dne 21. februarja vsi v ^Narodni dom« na III. veliki ples narodnega delavstva.
Tajništvo N. S. Z. opozarja članstvo, da so uradne ure vsako sredo in soboto od 5. do S. zvečer in vsako nedeljo in praznik od 9. do 12. dopoldne. Posebno opozarjamo člane, da se v slučaju bolezni ali brezposelnosti pravočasno javijo vodstvu N. S. Z. t. j. v teku treh dni, ker se Y\m v nasprotnem slučaju izplača podporo le za tri dni nazai. Na razna vprašanja naznanjamo, da se člane nanovo vpisuje tudi zgoraj označene dni. Podpore se pa izplačuje le ob nedeljah od 10. do 12. dopoldne. — Tajništvo N. S. Z.
Veliki pustni korzo v Ljubljani, ki se vrši na pustno nedeljo, dne 22. februarja, bo brezdvomno privlačna sila letošnjega predpusta, in živa slika pestrega korznega vrvenja. Tu bodo nastopali v veliki skupini cigani s svojim primasem in lastno godbo, tamkaj zopet španski bikoborci, nadalje skupina eksotičnih gostov v pestrih narodnih nošah, vmes pa naši fantje in dekleta s Pavlino, rdečimi dežniki, harmoniko in klarinetom. Za živahnost in razposajenost bodo skrbeli klovni in harlekini za napoto pa inteligentna skupina »ljubljanskih barabe kateri nam vzbude vesele spomine na minule poulične prireditve ljubljanskih korzov. V celo to živahno vrvenje, o katerem bomo
še poročali, pa bo posegel celotni »Ljubljanski društveni orkester« z veselimi poskočnicami za ples. Posebna vabila se letos ne bodo razpošiljala in prečitajte tudi inserate o ; ustnem korzu, priobčene v tem listu.
Zaključni venček »Siavčevih« plesnih vaj se vrši v soboto, dne 14. februarja ob pol 0. zvečer v mali dvorani »Narodnega doma r. Osebna vabila za to prireditev se ne bodo razpošiljala. Vstop je dovoljen obiskovalkam in obiskovalcem plesnih vaj, članom in prijateljem društva ter njih rodbinam.
Narodna čitalnica v Spodnji Šiški vabi na 36. Vodnikovo besedo, ki se vrši v nedeljo, dne 8. februarja 1914, ob 7. zvečer pri »Kankertu* v Spodnji Šiški. Sodeluje čitalniški pevski in tamburaški zbor. — Ples.
— Vstopnina za nečlane 60 vin.; člani so vstocnine prosti. — Raznovrsten spored bo lahko zadovoljil vsakogar in zato se pričakuje, -da šišensko občinstvo peseti kar najštevilne-
to tradicionalno prireditev. Sokol v Št. Vidu nad Ljubljano. Odbor šentvidskega Sokola je začel
— kakor smo že poročali — razpoši-!,'ati raznim rodoljubom pismene prošnje v svrho prispevkov za zgradbo ondotnega Sokolskega dona. Poznavajoč zlata srca naših požrtvovalnih rojakov, smo prepričani, da bodo te prošnje našle povsod rodovima tla. Gotovo pa je. da se odbor Sokola ne more do vsakega Slovenca posebej obrniti pismenim potom. Zato prosimo tudi vse one rodoljube, ki morda pismene prošnje na bodo prejeli, naj po svojih močeh ^nripevajo za »prvi kamena Sokolskega doma fentY:^>1;: Ta. Saj denar
— ki ga darujejo, ne bo izgubljen, ampak bo prinašal narodu stotere obresti. — Torej!
Občni zbor domžalskega »Sokola« se vrši 15. februarja in ne 8. februarja.
Gasil jo    društvo    na Rečic!
(Bied) ima svoj občni zbor v nedeljo dne 15. februarja v restavraciji Mangart.
Koncert v Postojni. Dne 25. januarja t. 1. je salonski orkester v Postojni pod vodstvom vrlega načelnika gesp, nadučitelja Ferda Juvanca edil v prostorih -Narodnega ho-
ela« v Postojni dobro obiskan kon-
:ert; čigar čisti dohodek je bil name-njen družinam ponesrečenih rudar-rudokopa Adrlfcu pri Britofu, bivaj- čim v občinah Zgor. Vreme, Britof. Fam"e in Škoilje. Uspeh je dal 277 K.
Sokol v Senožečah je imel dne 31. prosinca t. 1. pri br. Fr. Zad-n i k u svoj L občni zbor. Starosta br. Milan S e n č a r je otvoril občni zbor. nakar so bila podana običajna poročila. Odbor je priredil Miklavžev večer ter naročil novo orodje (drog, bradljo in kozo). Društveno denarno stanje znaša 602 K 2S v, od katerih je 517 K naloženih v banki. Svota 602 K 58 v priča o lepem društvenem napredku, kajti drušrvo obstoji šele tri mesece. Brata načelnika je radi odsotnosti opravičil brat starosta, namesto načelnika je poročal brat Franjo Mlakar. Bilo je 12 telovadnih večerov, pri katerih je telovadilo skupno 132 telovadcev, torej povprečno 11 telovadcev na večer. Izvoljen je bil isti odbor in sicer brat-
s: starosta. Milan S e n č a r, pod-starosta Mirko Sila, načelnik Slavo! jub Praprotnik; ostali odbor: Ep M eden mL. Fran Mlakar,
ran M o ž e. Metod P a t e r n o s t, Emil S t u r m in Fran Z a d n i k; namestnik : Ivan Č e h o v i n; preglednika računov Jakob S m e r d e l j in • Š t u r m. Premeni! se je me-
ečni prispevek ter se določi! za vsakega člana, podporni in izvršujoč, tečno znesek 50 vin. Pevsko društvo »Kam« v Radečah pri Zidanem mostu, ki je spalo skoro 6 let spanje pravičnega, je copet oživelo. Da so se pevke in pev-J resno lotili dela in se pridno vadijo v petju, o tem se lahko prepričajo r:ijatelii društva in lepe slovenske pesmi na zabavnem večeru,   ki ga
riredi   društvo   »Kum^ v nedeljo,
nc  8. februarja v prostorih hotela
Gmajner« v Radečah.
Petletnica  Akademičnega dru-a slovenskih veterinarjev na Du-Akademično društvo slovenskih erinarjev na Dunaju je proslavilo 21. prosinca petletni obstoj društva z slavnostnim občnim zborom. Ker se marsikateri   zanima za razvoj društva,   podajamo tu kratko poročilo sidvnosti. Predsednik tov. Joža Samec  je  po  otvoritvi in pozdravu mnogobrojnih gostov poročal o delu uspehih društva v teku  teh let. Različna stanovska vprašanja, oddaljenost drugih slovenskih akademič-nih  društev in naraščajoče število "enskih   veterinarjev dalo je povod k ustanovitvi samostojne strokovne organizacije.    Društvo se je ustanovilo   z  ustanovnim občnim zborom 21. prosinca 1909. Društveno
delovanje le bilo v tel krstu dobi iako živahno. Predvsem se je skrbelo za strokovno izobrazbo članov potom predavani, strokovnih časopisov in knjig; ima pa tudi vse slovenske politične časopise in znanstvene revije. Razume se, da je stalo društvo vedno v prijateljskem stiku z drugimi slovenskimi akademičnimi društvi, kakor tudi s hrvaškimi in srbskimi veterinarji. V zvezi s celokupnim slušateljstvom živinozdravniške visoke šole, sekcije kranjskih živino-zdravnikov in drugih živinozdravni-Ških organizacij se je borilo društvo za živinozdravniške stanovske interese, posebno pa za varstvo prakse in ustanovitev živinozdravniške zbornice, V tem boju se ni ustrašilo niti kranjskega deželnega odbora. Protestiralo je proti imenovanju živinorejskega nadzornika, kateremu se je rudi od drugih strani odrekla vsaka sposobnost. Radi tega protesta je postal deželni odbor velik sovražnik društva in živinozdrav-niškega stanu sploh. Hotel je uničiti zivinozdravnike z enoletnimi tečaji za živinozdravniške pomočnike, »za silo živinozdravnikia, kar se je pa od strani društva in drugih živinozdrav-niških organizacij zopet preprečilo. Maščevanje seveda ni izostalo, članom društva ie bila vzeta na nečasten način vsaka podpora od strani deželnega odbora za vojvodino Kranjsko. Predsednik konča obširno poročilo z željo, da bi se do desetletnice vresničili vsi lepi načrti društva. V slavnostnem govoru je tovariš Kune poudarjal pomen društva in razpravljal o nalogi slovenskega živinozdravnika v domovini. Nato čestitajo k petletnici zastopniki aka-demičnih društev: »Sava«, »Slovenija«, »Kras«, »Akademično društvo slovenskih tehnikov«, »Hrvatsko akademično "et. društvo« in »Akademično društvo Srba veterinara«. Brzojavno, oziroma pismeno so čestitali gosp. nadživinozdravnik R a -i e r in živinozdravniki ^g. M i k l a v-Č i Č, P e s t o t n i k. S 1 a j p a h in Z a r n i k. V družbi gostov ter srbskih in hrvaških veterinarjev, ki so cel večer pridno tamburali, razvila se je po slavnostnem občnem zboru prav animirana zabava, ki bo ostala vsem posetnikom v prijetnem spominu.
Presveta.
Hrvaška opera zaradi mnogih tukajšnjih priredb narodnih društev in zaradi priprav za razne novosti v Zagrebu tekem meseca februarja sploh ne pride v Ljubljano. Zato pa se bodo vršila gostovanja hrvaške opere in operete tekom marca in aprila. Slovensko občinstvo posečaj torej tekom februarja tem pridneje domaČo dramo!
Razgled po slovanskem svetu.
— Pred revolucijo na Bolgarskem? — Bolgarska prva slovanska
republika? Neki ugleden bolgarski politik je te dni na javnem shodu v Sofiji izjavil: »Slovanska Bolgarska ne želi več biti na Balkanu protislo-vanski agent in neče več v tej sramotni vlogi prelivati krvi svojih najboljših sinov na račun Ferdinanda Koburžana, svojega bivšega car.ia. Bolgarska bo v najkrajšem času kot republika vstopila v Balkansko zvezo in si bo s pomočjo te v ugodnem trenotku zopet nazaj pridobila Odrin, ki je po toiikih potokih prelite bratske bolgarsko - srbske krvi vsled verolomne politike carja Ferča zopet padel v turkše roke.« Propaganda za republiko se zlasti nevarno širi med armado. List ^Balkanska Tribuna« ie te dni priobčila manifest, naslovljen na armado, v katerem poziva vojaštvo, naj odpove pokorščino carju Ferdinandu in njegovi vladi in naj vstopi v službo naroda proti tiranu in nasilniku. Kakor se torej kaže, se bližajo Bolgarski težki in usodepolni dnevi!
— Veleizdajniški« proces v Lvovu. Kakor smo že poročali, se v kratkem prične pred porotnim sodiščem v Lvovu obravnava proti Ma-lorusu S. J. Bendasjuku in tovar., ki so že več kakor eno leto v preiskovalnem zaporu in jih sedaj državno pravdništvo toži radi veleizdaje. Nedavno tega je bila obtožencem dostavljena obtožnica, proti kateri pa se niso pritožili, da bi s tem znova ne zavlekli sodne razprave. Obravnava se bo vršila koncem tega ali pa začetkom prihodnjega meseca. Obtožence, ki jih je, kakor v Marmaroš - Sigetu, okrog 90, bodo branili in zagovarjali odvetniki dr. Dudikijevič, dr. Gluškevič, dr. Alek-sevič in dr. Solanski. Proces vzbuja veliko zanimanje, zlasti v inozemstvu in je že sedaj prijavilo svoj prihod k obravnavi več ruskih, francoskih in angleikih žurnalistov. Avstri-
6bo zopet bogatejša za en evropski andal!
— Anketa e srbo • hrvaškem knUtevnen Jezika. Urednik »Srbskega književnega glasnika« vseučiliški profesor dr. Jovan Skerlič v Bel grad u je v svojem listu otvoril anketo o vprašanju, ali se naj v srbsko - hrvaškem književnem jeziku rabi ekavščina ali ijekavščina (ali se naj piše »belo« ali »bijelo«)? Prvo serijo odgovorov na to vprašanje priobčuje »Srbski književni glasnik« v svoji zadnji Številki, in sicer odgovore dr. Frana 11 e š i č a, Alekse Šantiča, Svetozara Gjoroviča, Marka Cara, dr. M. Polit - Desaniča, dr. Jos. Smodlake in dr. Vlad. Gjoroviča. Vsi ti pisci so mnenja, da bi kazalo v srbsko - hrvaškem književnem jeziku izključno rabiti ekavščino (vzhodno narečje, ki ga govore v Srbiji). Dr. Ilešič izreka to - le sodbo: »Moje mnenje je, da bi bil za ogromno veČino Slovencev »e« velika olajšava v čitanju in govorenju hrvaško - srbskega jezika. Bil bi to korak, v katerem bi Slovenci zrli nekako odnehanje svojemu stališču |n ki bi vsled tega imel samo dobre posledice v približevanju našega književnega govora hrvaško - srbskemu z naše strani. To bi sc tem lakše doseglo, ako bi iz srbskega književnega jezika izbacnili neke turcizme — Zagrebu in Ljubljani na ljubo.«
Izpred soA
Notarja Hafnerja grob vnovič izkopan.
N o v o m e s t o, 5. febr.
Avgusta 1914 bo že sedem let, odkar se je porodila več ko dovolj znana Hafnerjeva afera doli v Kostanjevici. V teh dolgih letih je ta afera prešla že vse instance, od okrajnega sodišča v Kostanjevici in do najvišjega sodišča na Dunaju. Obsojen in oproščen je bil notar Hafner, kot glavni junak lastne drame. Istotako obsojen in oproščen je bil tudi Hafnerjev junak, znan pod imenom »Ubogi Urban«. In že ko je svet mislil, da se je nad to, tudi politično gotovo jako zanimivo afero, za večno zaprl grob, nas je presenetila vest, da se bo ta grob vnovič izkopal in prekopal. Česa še iščejo?
Odgovor na to vprašanje nam daje današnja obnovna razprava pred tukajšnjim civilnim sodiščem. Samo glavne točke posnameno deloma iz zagovora c kr. notarja Hafnerja po njegovem zagovorniku, deloma po zastopniku Urbana Zupančiča. Dne 19. avgusta 1907 je Hafner poslal uredniku »Slovenca« štefetu dopis, namenjen za občinske volitve v Kostanjevici. Štefe je na ta dopis »pozabil * in ko je bil sobotni >Slo-venec« že dotiskan, je dal iz dopisa napraviti letake (pamflete). Zavoj teh letakov; naslovljen na Hafnerjevega pisarja Sajovica, je prines Urban Zupančič v notarjevo pisarno. Hafner pa je od Štefeta dobil pismo, v katerem se oprošča, da je pozabil dopis natisniti, zato ga v drugi obliki pošlje na Sajovica. Ta je letake raz-našal in se delal, kot bi ne vedel, da je njegov šef z letaki kaj v zvezi. Vsebina letakov pa je bila žaljiva posebno za gg. Bučarja in G 1 o -b o č n i k a, ki sta proti Hafnerju tudi vložiia tožba To je kratka pred-zgodovina.
Zgodovina sama pa se potem plete okoli napeljevanja h krivem pričevanju. Hafner bi bil po svojem takratnem pismonoši Urbanu rad dokazal, da res ni v nobeni zvezi z temi pamfleti. Leta 1908. je bil poleg Sajovica obsojen tudi Hafner zaradi zapeljevanja h krivem pričevanju na tri mesece ječe. Zapeljani Urban se je namreč sam ovadil in sodišču priznal, da je v preiskavi zaradi zgoraj omenjenih letakov po krivem pričal, ker ga je notar Hafner k temu napeljal. Hafner se ie vstopu v ječo obvaroval s posredovanjem klerikalnih poslancev, ki so po dveh letih na Dunaju dosegli obnovo tega postopanja, iz katerega je izšla celjska razsodba, ki je za Hafnerja prinesla odrešitev. Ko je bil Hafner oproščen in rehabilitirati (40.000 K odškodnine in ljubljanski notarijat), je pa Urbana Zupančiča zopet toži! radi raz-žaljenja časti, češ, da ga je Urban krivično obdolžil hudodelstva napeljevanja h krivemu pričevanju. S to tožbo je združil tudi zahtevo na odškodnino v znesku 5000 K. »Ubogi Urban« je bil okrajnem sodišču v Kostanjevici obsojen in je kazen tudi obsedel. Na podlagi te obsodbe je Hafner od Zupančiča še civilnopravnim potom zahteval že omenjeno odškodnino. Med tem, ko je bil Urban v zaporu, pa so se pojavile priče, ki so trdile, da je Hafner tega Lrbana res napeljeval k krivemu pričevanfu.
Zdaj se ie stvar zasukala. Urban je po svojem zastopniku dr. Slancu prosil za obnovo kazenskega postopanja« po dolgih križevih potih je to
tudi dosege!. Urban Je bil zdaj pri obeh instancah — oproščen. Vzklic-no sodišče ie izreklo, da se je Urbanu posrečilo dokaz resnice po novih pričah, da je notar Hafner njega res napeljal k krivemu pričevanju. Nato je Urban Hafnerja prijel za tistih 5000 kron, katere je Hafner od njega zahteval kot odškodnino. Tedaj pa je Hafnerjeva afera prestopila v nov ali »izprerr.enjeni položaj*. Civilna tožba proti notarju Hafnerju je bila vložena že sredi novembra 1912. Hafner je to tožbo kratkomalo odklonil, češ, da že svojčas pride z daljšim ugovorom. Zato pa je tukaj v daljši vlogi odklonil vse sodnike novomeškega sodišča in zahteval delegiranje drugega sodišča. To svojo zahtevo je gnal skozi vse instance, pri čemer so ga klerikalni poslanci zopet Čvrsto podpirali. Vendar to pot je bilo vse trkanje po raznih vratih zaman. Zahteva po delegiranju drugega sodišča se je odklonila. Našel je nato še nov razlog za odklonitev novomeških sodnikov. Pa tudi to pot je propadel. Ko je videl, da tako ne gre, je skušal obravnavo v Novem mestu z raznimi pripomočki iz dr. Peganove pisarne zavleči, najraje tja čez »sodni dan<r, ko bo ljubi Bog sam sodil. Ali razprava je končno morala biti fe razpisani in sicer je bila določena na današnji dan. Pa imajdljivi gospod Hafner Še ni obupal. V zadnjem hipu, na večer pred obravnavo, še le je poslal dolgovezni odgcvor na tožbo. V tem odgovoru zope' vse zanika, kar mu r? všeč, sklica!: se na svojo kardinal > pričo Sajovica, ki je ::daj zaradi * vo:2 neutešiiive ljubezni do romarskega denarja na varnem spravljen. Pa tudi nove priče navaja, tako n. pr. svojo, v Ameriki se naha-jnjočo služkinjo, ki bo pričala, da je Hafner tisto jutro in tisti čas, ko Urban trdi, da ga je Hafner na grajskem vrtu nagovarjal h krivem pričevanju, bil še v svojem stanovanju, v postelji.
Ker je dr. Slane ta Hafnerjev7 odgovor dobil še Ie na večer pred razpravo, in je bilo izkJjučeio, da bi mogel nanj primerno odgovoriti, je pri današnji razpravi stavil predlog, nai se obravnava preloži, notarja Hafnerja pa obsodi na stroške te obravnave. Temu predlogu je okrožno sodišče ugodilo in notarja obsodilo na 32 K stroškov. To je Hafner s svojim očividnim namenom razpravo zopet zavleči, za enkrat dosegel.
In kaj sedaj? Dr. Slane mora zdaj sestaviti odgovor na Hafnerjeva oporekanja in ko ta spis sodišču predloži, se kmalu zopet razpiše druga obravnava. Tako g. notar Hafner sam skrbi, da preko groba njegovih afer še dolgo ne bo trava zrasla.
Razne stvari.
* Ukradena slika. Neznani tatovi so ukradli iz cerkve v Genovi dragoceno sliko bicantinskega izvora.
* Ukraden policijski cucek. Policijskemu nadporočniku Dindi v Lvovu je ukradel neznan tat policijskega psa »Spa<-.
* Pobegnil ie budimpeštanski odvetnik dr. Plesch, ki je bil obsojen zaradi reznih sleparij na 8 mesecev ječe. Dr. Plesch bi bil moral nastopiti te dni kazen.
* Ljubosumnost. Metlar Josip Vaverka na Dunaju je zaklal iz ljubosumnosti svojo bivšo ljubico 201etno Frančiško Vekarovo. Zasadil ji je dolg nož v prsa. Nato je sunil tudi sebe v prsa in vrat. Dekle je umrle, Vaverko pa so odpeljali v bolnišnico.
* Volkovi napadli smučarje. V Karpatih je napadla tolpa volkov večje število smučarjev iz Lvova. Volkovi so smučarje tako obkolili, da so morali ti prenočiti na prostem. Odvračali so živali od napadov s streh in z električnimi žepnimi svetilkami. Šele zjutraj se jim je posrečilo, da so volkove pregnali.
* Čuden pojav. V Filipešti na Romunskem, kjer so zasledili globoko pod zemljo bogate zaloge petroleja, se je pojavil močan vrelec slane vrele vode. Vrelec meče vodo v več metrov obsežnem curku do 100 m visoko. 500 m okrog vrelca se je napravila že nad 1 m visoka solna skorja.
* Velikanski   nakup zemljišča.
Vsled neke politične stave se je izvršila te dni na Angleškem ena največjih kupčij z zemljiščem. Kupna cena znaša več kot 30 milijonov mark. Zemljišče je prodal lord Derbv znanemu liberalnemu parlamentarcu baronu Forestu, posinovijencu avstrijskega milijonarja barona Hir-scha.
* Zanimiva obravnava se vrši pred poroto v Niči proti roparjem od Pegomasa, ki so 8 let ogrožali okolico. Obtožnica jih dolži, da so izvršili 6 umorov, 7 poskusov umora, 14 oskrumb grobov in več požigov. Glavni obtoženec Chiapale, katerega so ujeli zadnjega, je prvotno priznal
več hudodelstev, pri obravnavi pa trdi, da je nedolžen.
* Zlato. Iz Londona poročajo: Od zlata, ki je prišlo na londonski trg, se je spravilo za 900.000 funtov šterlingov zlata za južno Afriko, 200.000 funtov za Indijo, ostalo zlato pa pokupijo Francoska, Avstro-Ogr-ska in Holandska, Letos je po dveh letih zlato doseglo višje cene kot so bančne cene in letos je tudi po dveh letih zopet kupila Avstrija zlato na londonskem trgu.
* Požar na morju. Med vožnjo iz WeIlingtona v Port Wanganui je eksplodiral bencin na tovornem parniku »Moa«. Parnik je začel goreti. Vsled hude vročine niso mogli odvezati nobenih rešilnih čolnov in so poskakali mornarji z rešilnimi pasovi v morje. K sreči je pripeljal mimo parnik, ki je rešil ponesrečene mornarje. Parnik se je kmalu po izbruhu požara potopil.
* Polet čez Atlantski ocean. Ameriški h3*droplan, s katerim nameravata neki ameriški in neki angleški vojaški pilot preleteti Atlantski ocean, je že skoro gotov. Hvdro-plan ima obliko torpeda in je ovit v ovoj, ki drži vodo, tako da v sili lahko plava. V tem slučaju se mu lahko odvzamejo peroti. Motor ima 200 konjskih sil in doseže hvdroplan hitrost nad 100 km na uro. Hvdroplan se bo dvignil do 3000 m visoko in bo preletel v tej višini Atlant.
* Zagoneten umor v San Remo, Morilec nemškega trgovca Sigalla, ki se je izdajal za inženirja Wolffa in njegova žena sta silno nevarna pustolovca in roparja. Delala sta vedns sporazumno. Njegova lepa žena, katero je poročil v Londonu, se je seznanila s kakim bogatim gospodom, postala je intimna, in ko je bil mož v mreži sta ga zvita žena in njen mož rošteno izkoriščala. Večkrat je pomagal tudi revolver, katerega ie imela žena vedno skritega pod blazino na postelji svojega moža.
* Blamirani Nemci. Glede prodaje tovarne Putilove nemški Krup-povi tvrdki in glede poročil o zvišanju kapitala tovarne Putilove s pomočjo nemškega kapitala, o čemer sc poročali Nemci že skoro zrnago-nosno, se poroča sedaj, da so izrekle banke, da je tovarna Putilova dovolj močna brez nemškega kapitala, ki se vsiljuje na Rusko. Zvišanje kapitala se bo izvršilo s pomočjo ruskih in francoskih bank. Zastopniki večjih francoskih bank so že dva dni v Pe-trogradu in gotovo je, da bo ruska vlada popolnoma izločila na ta ali oni način nemški kapital.
* Roparska   družba šolarjev.
Ravnatelj neke meščanske šole v Budimpešti je ovadil policiji, da se je ustanovila med njegovimi šolarji pristna roparska družba, ki krade po celem mestu. Dognali so, da je štela ta družba kakih 30 šolarjev v starosti od 12 do 14 let. Družba se je nazivala »Digomar«. Šolarji so se zbirali vsak večer na vrtu Ludovi-ceuma, odkoder so šli na rop po mestu. Ukradli so vse kar so dobili. Ukradene stvari so po ceni prodali, denar pa so zakopavali v vrtu. Dose-daj so našli v vrtu zakopanih nad 100 K. Dečke je izročila policija staršem.
* Požar vsled eksplozije bencina. I41etni trgovski vajenec Janez Bervar, uslužben pri veletrgovcu Fincku v Ligisti, je šel z odprto svetilko - petrolejko v skladišče za bencin in petrolej. Ker se je s svetilko preveč približal velikemu sodu bencina, se je bencin vnel in je nastala strašna eksplozija. Vnelo se je skladišče in trgovina. Gasilcem se je posrečilo, da so ogenj omejili. Vajenca Bervarja je rešil sin sosednjega trgovca Franc Decrinis, s katerim sta bila dobra prijatelja. Bervar ima smrtnonevarne opekline, težko poškodovan pa je tudi rešitelj. Oba so odpeljali v bolnišnico. Skladišče in trgovina sta popolnoma pogoreli. — Škoda je zelo velika in le deloma krita z zavarovalnino.
* Krupp In Turčija. »Temps« v Parizu je dobil zanesljivo poročilo iz Carigrada, da so se pričela pogajanja med Kruppovo tovarno in med turškim finančnim ministrstvom glede posojila 50 milijonov frankov, katerega ponuja Kruppova tovarna Turčiji. Turčija bi morala sprejeti seveda gotove pogoje nemške tovarne, med katerimi je gotovo prvi ta. da naroči Turčija vse na Nemškem in da se popolnoma podvrže nemškemu vplivu. Če bodo Turki udarili na te pogoje, še ni gotovo. »Echo de Pariš« poroča, da zahteva Turčija ne 50, marveč 200 milijonov frankov. Ta denar pa naj bi dala nemška vlada s pridržkom, da Turčija nato Kmppu njegovih 50 milijonov takoj izplača, kljub temu pa mora naročati svoje potrebščine v Nemčiji.
* Maksim Gorki. Vesti, da je Gorki neozdravljivo zbolel in da ie popolnoma jetičen, se ne potrjujejo. Gorki je zapustil svoje bivališče v Pustamjakiju na Finskem in |e M v
Stran 6.
.SLOVENSKI NAROD* dat 7. februarja 1914.
30. štev.
f<loskvo,   kjer se sestane s svojimi
starimi prijatelji in ustanovi političen dnevnik in znanstveno revijo. Gorki Je prinesel sabo daljši roman in dve drami, ki jih je dovršil šele na Finskem. Iz Moskve bo odpotoval Gorki po Volgi in bo obiskal vse bližnje obrežne pokrajine, ua spozna razmere ruskega ljudstva, ki so zavladale po zatrti revoluciji. Gorki je še precej trden, moti ga v njegovem delu samo nadležno policijsko nadzorstvo. Zasleduje ga namreč vedno nad 20 detektivov, ki imajo nalogo, da poročajo o njegovem delovanj i po Rusiji. Gorki to ve in je vsled tega precej razburjen. Svoja dela je prodal, kakor poročajo nekateri ruski listi, moskovskemu založniku Sutninu za 560.000 rabljev.
* Tango. V Parizu izhaja neka južnoameriška revija, ki prinaša v zadnji številki interesa*; rep. članek o zloglasnem, najmodernejšem plesu »Tango-. Pisatelj primeria prvotni ples, po katerem je dobil modernizirani ples popolnoma samovoljno od modernizatorjev tudi ime »Tango«, približno s'edeče: Ka i ^e vidi v Parizu? Pred Wiodi plemenitaških in sploh boljših hiš in prvomestnih hotelov vidimo elegantno oblečene fine dame iz najboljših krogov, ki vstopajo v elegantne kočije in v najmodernejše avtomobile E vs i:. ^O-čo luksurijozno opremo. Kljub temu, da vlada hud mraz in da škriplje pod nogami, se opaža, da so te dame oblečene pod kožuhom v obleke, ki so napravljene iz najfinejšega in kolikor mogoče prozornega blaga, ki odeva njihove postave liki čarobnemu plašču. Ozke so njih obleke in tesno se prijemljjjo nfih stasovitih postav. Umetniški saloni konkurirajo do skrajnosti med sabo. Kratka, ozka krila bi ne dopušeala damam niti hoje, kaj še plesa, da niso krila na primernih mestih narezana, prerezi pa so zabiti in odeti z najdražjimi čipkami in s krasnim umetnim ali naravnim cvetjem prepletenimi raznobarvnimi pentljami. Krasne nožice so odete z nogavicami, ki SO očaru-joče prozorne. Pašami, katerim se nudi ta čaroben prizor, obstajajo, gredo počasi naprej in se zopet vračajo, kot hipnotizirani, na mesto, kjer so to videli. Odpeljala so se ta bitja, ni ih več in vprašuje se. kam so se odpeljala.. — Odpeljala so se k ^>Tango večeru na čaj. Tam plešejo te ženske čuden ples v katerem se ob zvokih krasno uniformirane ciganske kapeie. v naročju bogatih plesalcev, gibljejo in sučejo kot proste vile, oboževateljice narave in ljubezni, kot vile. ki so se ravnokar dvignile iz biserne morske pere nad divje razburkano valovje. Prelestna je ta fera in očarujoča. moderna tisoč in ena noč. In to imenujejo danes ^Tango . Kaj je pravi tango? Tega poznata samo arg-utinski divji jezdec, lovec in njegova izvoljenka. V argentinskih stepah se vidi večkrat v mesečnih nočeh pred samotnimi kočami, ki nudijo prenočišče potnikom, k'« so utrujeni, res pravi Tarifo . Divji Argentince začuje glas kitare, prime svojo izvoijenko in jo zavrti v divjem olesu na. planjavi Plešeta. kot bi jih pograbil vrtinec. V tesnem objemu drvita po planjavi, se nagibata, padata in zopet dvigata. Ples por eha in zaljubljeni plesalce se vrne v krog moških, kjer se pije. Pijača razgreje živce, in povod prepiru da ženska, predrzna, krasna plesalca. Posledica je napoved dvoboja brez vseh ceremonij. Priče so gosti. In na mestu, kjer se je vršil pred kratkim ples. zabliščita dva noža, križata se, iščeta svoi cilj in gotovo je, da ga eden najde. Padel je en mož, smrtno z?det in zemlia pije kri žrtve maščevalca. Luči pogasne-jo, ženske plakajo, moški utihnejo, iovec - zmagalec na odreže vrv, s katero je bil privezan njegov konj, pograbi svojo plesalko, ki si jo je priboril, jo zavihti na konja in posadi predse v naročje in oddirja. Vesela družba zapusti hišo, gospodar zapre vrata in gre k počitku, hlapci pokopljejo drugi dan žrtev in zvečer so že vsi na to pozabili. — To pa je pravi :-Tan:<o .
* Izrežite in vpešljite. Ako nam •Ujete to notico, dobite 3 tople, tigraste zimske spalne odeje 124 K/ 190 cm velike za reklamno ceno 5 K 70 vin. za vse tri po povzetju. Tvor-niška firma S. Schein. c. in kr. dvor-ri in komorni dobavitelj na Dunaju I.. Bauernmarkt 10.. 12. in 4.
* Za vse: Duševno delo zahteva dandanes jasne, mirne glave, s čemer pa more biti govora samo pri zadostni, dobri prebavi! Kdor pozna muke, ki jih povzroča pritisk krvi v glavo, ako naj obenem opravlja duševno delo, bo prirodno Franc Jože-fovo grenčico smatral za veliko dobroto. Redna in pametna raba te voda dela svobodno in zdravo kroženje krvi in dviga delovanje možganskih živcev kar presenetljivo. — Preizkusila jo je francoska medicinska aka-c^mija, dobiva se pa po vseh le-
karnah, drogeriiah^ in   trgovinah z
rudninskimi vodami.
Telefonska in brzojatia
poročila.
Maršalski svet
Dunaj, 7. februarja. Maršalski svet pod predsedstvom cesarja je zboroval tudi danes.
Češko - nemška spravna pogajanja.
Praga, 7. februarja. Danes dopoldne so se vršila posvetovanja zaupnikov nemških strank na češkem, da se izrazijo o spravnih predlogah ministrskega predsednika Stiirgkha. Razpoloženje Nemcev je neugodno.
Tirolski deželni zbor.
Inomost, 7. februarja. Tudi včeraj s»o nadaljevali italijanski liberalci svojo obstrukcijo. Poslanec Stef-fenelli je govoril od 4. do 6. popoldne; poslanec Viesi pa od 6. do 8. zvečer. Nato je bila seja do 9L prekinjena. Ob 9. zvečer so bili priglašeni Še trije obstrukcijonistični govorniki
inomost. 7. iebruarja. Včerajšnja seja tirolskega deželnega zbora je trajala preko polnoči ter sc danes dopoldne še nadaljuje.
Južna železnica.
Budimpešta, 7. iebruarja. Trgovinski minister Harhanvi se je izrazil napram neki deputaciji glede sanacije Južne železnice, da je to vprašanje stopilo v akuten stauij in da bo rešeno v najbližnjem času, sicer ne v smislu podr/avijenja, r-e pa tako, da bo mogla Južna železnica izvesti cel svoj inve> .     i program.
Tisza in Romuni.
D-.dimpešta, 7. februarja. Poga-|anja med ogrskim : tustrskrni pred-sedrikorn Tisto in Romun: so se razbila. Za 17. februarji je sklican romunski narodni komite, ki bo to tudi oiiciialno konstatira!.
Poskušena samomora. Reka, 7. februarja. Fran Žga-njar in Rezika Brtonceij, ki sta se v četrtek na Reki zastrucila s sublimatom, bia. kakor smo že poročali, pre /;ana v bolnišnico, kjer se je zdravnikom končan ie posrečilo ju rešiti. Sedaj sta že oba izven vsake nevarnosti.
Civilna per<?ka v Italiji. Rim, 7. februaria.   Proti vladni
predlogi gled^ precedence civilne poroke so vložili socijalni demokrati rredlog-. glasom katerega naj bi imela poroka pred duhovnikom ali notarjem iste pravne posledice.
K ok ovce v.
Bsrolin, 7. februarja. Li>ti poro-. iz Petrograda, da bo podal ruski ministrski predsednik Kokovcev ob deseti obletnici svojega službovanja, dne 20. februarja svojo demisijo.
>cmški prestolonaslednik.
Bcri^ln,   7.   februarja. Nemški prestolonaslednik  odpotuje meseca juniji.       tsA nMseccv v Afriko. \ie-Aa žena potuje v neki   drugi del
Afrike.
Revolucija v Peruju. Lima, 7. februarja. Predse lik dr. Hiilinghursr jc odstavljen. Polkovnik Bonavidtjs. predsednik od kongresa imenovanega vladnega očitka bo obenem vojni min. ^er, Manzanilla pa zunanji minister.
Dogodki na Balkanu.
Odgovor trozveze na angleško noto.
London, 7. februarja. »Reuter-jev urad poroča: Včeraj zvečer so sporočili veleposlaniki trozveze vsak posebej in ustmeno v zunanjem ministrstvi: odgovore svojih vlad na zadnjo noto državnega tajnika sira Ildvarda Greya glede Albanije in Egejskih otokov.
Dunaj, 7. februarja. Zastopniki trozveze soglašajo v svojem odgovoru na angleško noto v tem, da se podaljša Grški rok za izpraznjenje Izpira tako, da mora Grška pričeti z i/praznjevanjem 1. marca in je končati 31, marca.
Dunaj, 7. februaria. Zastopniki velesil v Carigradu in v Atenah so sprejeli že instrukcije za demaršo pri obeh vladah. Naznanili bodo, da so velesile prisodile otoke Imbros, Tenedos in Castelorizo Turčiji, otoka Kios in Mitilene pa Grški.
Nove balkanske zveze.
Bukarešta, 7. februarja. Grški ministrski predsednik Venizelos je dospel danes zjutraj v Bukarešto ter ostane tu 2 dni. Nato odpotuje v Bel-grad, kamor dospe med tem tudi srbski ministrski predsednik Pašič, ki je včeraj odpotoval iz Petrograda.
Bukarešta, 7. februarja. Zaroka grškega prestolonaslednika s hčerko romunskega prestolonaslednika se sedaj najbrže še ne bo proglasila, marveč šele snomladi.
„ 7. februarja* Opoldanski listi poročajo baje iz Petrograda, da smatrajo ruski krogi srbsko - grško zvezo za skelnjeno in tudi grško-ro-munsko alianco za perfektno. Obeh teh kombimacij pa ruski krogi baje ne odobravajo, ker so slovanskim interesom Škodljive. Tudi v Beroli-nu so prepričani, da je romunsko-grško - srbska alianca sklenjena, nemški krogi pa so mnenja, da je ta zveza zgol mirovnega značaja in ima namen ohraniti integriteto Bu-kareškega miru.
Carigrad, 7. februarja. Po Carigradu kroži vest, da se sestane Ta-laat beg v Odrinu z Radoslavovom. Vest se oficijozno dementira. Notranji in justični minister sta prišla vče-rai pred Čataldžo, baje zaradi zopet-ne naselitve svoj eas pobeglih muz-1 i man o v.
Petrograd, 7. februarja. Srbski ministrski predsednik Pasič ni odpotoval v Belgrad, marveč v Bukarešto, kamor dospe še danes. V Bukarešti se bodo vršila zaključna pogajanja zaradi nove Balkanske zveze med Romunsko, Grško in Srbijo.
Albanija.
Atene, 7. februara. Grški dijaki so pozvali srbske dijake v Belgradu. da naj pridejo Epirotom v boju proti Albancem na pomoč. Baje so srbski diiaki sporočili svojim grškim tovarišem, da bo v kratkem odšlo iz Bel-grada 1000 srbskih dijakov, ki so že oboroženi in opremljeni.
Dunaj, 7. februarja. Zatrjuje se, da so vesti o skorajšnjem odpotova-nju princa \Vieda v Albanijo neresnične in da tudi vprašanje posojila za Albanijo še ni rešeno. Avstrija in Ita-li»a sta pripravljena dati princu \Yie-du samo predujm na to posojilo.
Dirkanje k prfneu \Viedu.
Drač, 7. februaria. E<ad naša odpotuje na čelu deputacije, ki bo ponudila princu Wiedu albansko krono, dne 13. iebruarja v Postupin. Urade, ki jih je imenoval v srednji Albaniji, Je izročil sam kontrolni komisiji. — Princ Wied bo našel enotno Albanijo.
Srbski prestolonaslednik.
Petrograd. 7. februaria. V tukajšnjih političnih krogih se trdovratno vzdržuje vest. da pride v kratkem do zaroke srbskega prestolonaslednika Aleksandra z najstarejšo carjevo hčerko. lOictno veliko kneginjo O'go. Da pride do te zaroke, je odvisno edino od velike kne-ginie same, ker je znano, da car svoje heerke ne bo silil nikdar h kaki politični roroki.
Grško vojno b rodov je.
Berolln, 7. februarja. Iz Aten poročajo, da namerava grško mornariško ministr-tvo v kratkem kupiti 4 majhne križarke, ali pa več večjih torpednih čolnov, ki so določeni specijalno za obrambo makedonske obali. Mornariški ministej je baje izjavil, da bo pospešil gradbeni program za grško vojno brodovje.
Turčija.
London, 7. februarja. *Times« poročajo, da je bil turški finančni minister primoran porabiti 60.000 funtov daril za turško vojno mornarico za tekoče izdatke.
London, 7. februarja. Iz Carigrada pr haja nepotrjeno poročilo, da bo nemška vojaška misija v kratkem odpoklicana. Nemški častniki, ki bodo ostali še delj časa v Turčiji, bodo samo inštruktorji brez kakega poveljstva.
Gospodarstvo.
Vseslovanskt čebelarski shod, ki bi se imel vršiti leta 1913 v Pragi, a bil zaradi vojne na Balkanu preložen na 1. 3914., se vrši nepreklicno v Pragi v dneh od 7. do 16. avgusta. Obenem se priredi tudi velika čebelarska razstava. Na shodu samem bodo predavali najboljši čebelarji slovanskih narodov, tako, da ta shod slovanskih čebelarjev nikakor ne bo zaostajal za prejšnjimi, prirejenimi v Sofiji, Belgradu in Moskvi. Protektorat shoda je prevzel občinski svet kralj, stolnega mesta Prage- — Pripravljalni odbor, v katerem so člani odborov »Deželnih osrednjih društev čebelarskih« s Češke. Moravske in Žlezije, skrbi že sedaj za to. da bi bilo slovanskim gostom bivanje v Pragi in v celem kraljestvu Češkem kar najbolj prijetno. Čebelarji vseh slovanskih narodov bodo sprejeti v Pragi s pravo slovansko gostoljubnostjo. Po shodu obiščejo udeleženci znamenitejša mesta češka, kakor Plzeni, Tabor, Melnik, Kraljevi gradeč in na Moravskem Brno. Velika čebelarska razstava naj poda sliko napredka v čebelarstvu Češke, Moravske in Šlezije. Dolžnost naših čebelarskih organizacij je, da se v velikem številu udeleže te vse-slovanske gospodarske manifestacije.
Darila.
Upravništvu naših listov so poslali:
Za   Ciril - Metodovo družbo:
Frandolič iz Kobarida 9 K, darovala vesela družba za ^Špehonjevem< ognjiščem, kjer se lahko marsikaj reče; Franc Sever iz Št. Petra na Krasu, 10 K, iz dobička železničar-ske veselice dne 1. februarja isto-tam: Luka Svetec, c kr. notar v Litiji, 20 K, mesto venca na krsto gosp. nadsvetnika Franca Višnikarja v Ljubljani; Aleksander Hudovernik, c. kr. notar v Ljubljani. 15 K, mesto venca prijatelju nad^odnemu svetniku Višnikarju in dr. Fran Novak, odvetnik v Ljubljani, 15 K, kot pogojeno globo iz kazenske poravnave Olup ca. R. — Skupaj 69 K.
Za društvo »Branlbor«: Aleksander Hudovernik, c. kr. notar v Ljubljani, 15 K, mesto venca umrlemu prijatelju nadsodnemu svetniku Višnikarju.
Za *Narodni sklad«: Gospodar-. sko in izobraževalno društvo za dvorski okraj v Ljubljani, 10 K, povodom smrti društvenega člana in bivšega podpredsednika gosp. Frana Višnikarja.
Za »Domovino«: Gosp. dr. D. Majaron v Ljubljani, 20 K, mesto venca na krsto gosp. nadsvetnika Višnikarja.
Živeli nabiralci in darovalci!
Šsrnšnn list <rts?qi 15 stran.
Izdajatelj »n odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnihar, drž. poslanec. Lastnina »n tisk »Narodne tiskarne«.
Btarettovo zdravilo. Tako se sme imenovati bolesti utešujoče, mišice in žirce krep-etijoče, kot mazilo dobro znano »-.^ToVovO francosko žganSe in so!", katero se splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in prt drugih nasledkih prelilajcnja. Cena Steklenici K Z"—. Fo poštnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. SSOLL, c. in kr. dvomi zalagatelj na Dunftju, Tuch-lsmbOĐ S. V zalogah po deželi |e izrecno zahtevati MOIrL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom.    5 25
Na   mučilne   zimske bolečme,
protin. ravmatizem in ozeblino ugodno voliva raba bolečine tolažečega, vskavnjočega oterihiega sredstva Contrheuman iz lekarne B. Fragnei v Prati i. Glej ir.serat. — II. b.
Inf!tienca s svojimi pogosto te-škimi posledicami zopet razsaja. Vsak nahod, vsak lahki katar je zatorej smatrati resnim m ni ga sred-Stva, ki bi pripravneje učinkovalo odvračalno nego prijetno slastni »Si-rolin Roche , ki se dobiva v vsaki lekarni.
in modno blago za gospode in gosre dobe zasebniki najbolje tz prvovrstne izvozne hiše Prokop Skorkovskv & Sin
Humpolec, Češko.
Veiika izbira. Vzorci na zahievo franko. Ncvi letni vzorci se že razpošiljajo.
Dober zajtrk
samo z našo žitno kavo. Zaračunamo ga v platnenih vrečicah po 5 kg K 4*—. Da se pa prav posebno ohrani, ga pošljemo pri pivem naročilu vsakomur v lepo okrašeni pločevinasti škatlji (imitacija starega srebra, kai<or na poleg stoječi sliki) v skupni teži 5 kg za K 4 50. Poštnino plačamo sami. V teh škatljah ohrani izborni okus. Sariiu st 204, 4u7
ZaiPGE:
DUNAJ. 6UDAPF.5T. TRST,
KR15TIJANJA,
ToRONIbt
TOVARNE: praga.
U/INTERSERG. K0UNETZ KL*\T0Vy/ NEUERN-
TiTnl
kava cele mesece svoj CldHch Vitaček, Praga-oi«. 18.
nndi
+
i Man
-JWE
zabele
edino prava
s zvezdo u križcem
napravi slabe ione, omake,
sociTja itd. silna okusne.
Najboljše 537 najudobnejše, in najceneje pomožno kuhinjsko sredstvo.
V origioaltih stekfeiicah se 12 vinarjev ta več je sevtoi si prodaj!
j ČavVte >e iKtoaredbf]
•KR-DVORNI LIFERANTI• PRAGA'
Za otroške bolezni
od zdravnikov prav rada priporočena.
PIT
naravna
alkaličtia kislina
Ob želodčni kislini
Skrofeljnih. rachitis oteklosti žlez
katarjih oslovskem kašlju. Zalog« T LjuMjmi; Mihael Rastne?. Peter Ussnik in 1. feraSon
r
Za zdravje želodca!
Cez
fia ni!
po n\em ti fed dfši, Želcđec ne opeša In ffhva ne boli!
Zahtevajte izrecno „FL0RIAN!"
Zavračajte ponaredbe!
Postavno varovano.
Borzna poročila.
„Kreditna banka v Linbljani*.
Craia! karti dna^ske borze 7. februarja 1914.
Oemrnl
84-30
?S90 84 70 83 60
83-25
?4 50 80 10 S4 90 £410 89 — 8925
a«i«»ee»3ti nacsirji.
mufeva rtnU .... 1*2*srebrna renta .... tfi avstr. kronska renta . . 4*', o?t.       „ „      . .
4°/, kranjska de?e"no posojflo !•/, k. o. češke dež. banke .
-rečke f* f. ***0 %   . .
tt      n    i» t$64 .   m    m m
„  hm ... .
ii    zemeljske T. fzdaje
„ OlfSlvj Mootečne #
„ don. komunalne .
„ avsK kreditne . .
„ !?nWarst:e  .  . ,
m av«tr, rdeč. križa i
rt      OST.       „        n i
„ b»*??{ka . . ; . „   turške .....
aelitiee.
f fitUmrfffkc kreditne banke Avstr. 'crcdiJ-repa zavoda . Drmajske bančne dražbe . Tn*ne železnice .... Državne *e!eznlee ... Alofne-Monfan ... * CeSke sladkorne družbe • Zirnostenske banke.   * •
*«lsat*.
rekfai
Marke . • • . . . Franki . • . . » • . (tre • .«•«
Rnblfl
Žitne eene v Busiimpefita.
Dne 7. februarja 1914.
Termit«
P5enica za apr. 1914. . . za 50 kg 1208
Rž za  arr. 1914   .... za 50 kg 9*0i
Oves za apr. 1914.  ... za 50 ke 7-81
Koruza za maj 1914 .  . . za 50 kg 6*77
	i.	
	K 440 —	450 —
	j 69^-—	700^
	j 293 75	30^-75
	i 2^2 50	293 O
	' 243 —	253 —
\ 1		235 —
	471 50	481 50
	S 4^8 50	4^8 ^0
	6* 50	65 50
	50 30	54 50
:	30 50	34 90
• i	26-75	30 75
:	228-50	231 50
	40S-—	40S-—
. I	647 75	64875
	5^8 — \	538-—
	107 10 ;	* 108 10
•	720-25 i	721 -25
■	822*25 1	823 25
	3?0 — !	332- —
	28275 I i	283 75
	11-39!	11-45
i	117-3S	117-60
. i	95-35!	9550
i • i	<M-95	95-15
1	253*— |	253 75
Meteorološlčno poročilo. Višiaa n« merjen                    Srednji vračni tlak 73« mm			
^ 1 trn i g. opaio-•   j vanja	Staaje; «^ bara- ! « >. metra   a 2 v mm  £ S	Vetrovi	Nebo
6. [2. pop. „   9. zv. 7. 7. aj.	741 7 1 -4-8 7415 —78 741^ j—12-0	brezvetr. si. jug. 9	jasno m megls
Srednja vCerajSnja temperatura —82 norm. —11*. Padaviaa v 24 urah mm 00.
3045
50. Štev.
"SLOVENSKI NAROD«, dne 7. Umrje 1914.
Stran 7.
i
Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znan* cem žalostno vest o smrti naleta iskieno Ijujljenega, nepozabnega soproga, brata, svaka, strica, starega strica, gospoda
Kngona Eberl
soimetnika firme Brata Eberl
k! je včeraj ob pol lt. uri ponoči po dolgem, mučnem trpljenja, previden s sv zakramenti za umirajoče, v 57. letu starosti, blaženo zaspal v Gosrodu. S50 Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, 8 februarja 1014 ob 4.
uri popoldne iz hiše žalosti, Bleiweisova ce^ta št. I, na pokopališče pri
Sv. Križu.
Sv. mase zaduš.iice se bodo darovale v več cerkvah.
Dragega pokojnika priporočamo trajnemu spominu
V LJUBLJANI, dne 7. februarja 1914.
Hari«a Bberi, soproga. — Adol- Eberl brat. — Vilma Srallar, sestra. - Pani Eberl, svakinja. — Viifera Eberl, ofic>al c. kr. tobačne režije, dr. Eri h Eberl, c. kr sodnik, Ana Eberl, nečaki in nečakinja, — Leopoldica Eberl. pianečakinja
Prvi kranjski pogrebni zavod Fran Doberlet
Predprodaja
v trafiki gt. češarkove ia v
»rja v veliki dvorani hotela »Union«. gnne» V blagohotno uvažavanje I ~^BJ Da se izogne vsem neljubim pomotam, aa letos osebna vabila ne bodo razpošiljala ter ja psfnftop SfloiOSL Le maske naj pri nakupu vstopnic javijo svoje ime Vstopnina za člane in maske 1 krono, za
nemaskovane 2 kroni. 44C černeta v WoWevi ai 3. Podrobnosti e maskaradi glej društvene vesti
Zrn
l čii prilika!     Redka prilika! Preigran kratek
M io nov piaoisi
se ceno prodasta na Sv. Patra cesti vhod Radackega cesta 21.
! 500 kron !
\am rlačam, ako moj uničevalec korenin t*?za-n Ria Vaših kurjih očes, bradavic, otiščancev ne odstrani v 3 dneh ' *^*7 bolečin. Cena  lončka z ca-
*S5» raneijskim pismom 1 K ^emenv, SESCkan(2assa)I^ Posti. 12 1190Cgrsao.
aa
z dvema sobama in kuhinjo se odda v novi hiši za maj, 552 Poizve se v Z ar«! k ovi nlici 9.
Lnadstr. (Za novo cerkvijo sv. Jožefa).
¥aisi8o
505
plesni veselici,
ki bo
v nedeljo, 8. februarja
v ^oslini pri Rftlcu aa Dolenjski cesti
Z::etek ob 4. pop. Godba na lok.
Postrežba točna.
K obilni udeležbi vabita
Mihael in Ivanka iMajcen.
V m\mm\\ pri flarn, Kolina ilica 12.
Danes in jutri
Domača plesna veselica.
Vstop pro^t. Vstop prost
K rr.ncgobrojni udeležbi se priporoča
Lndevlk Roiker
o53 restavrater.
Zahvala.
Imejitelia trgovske tvrdke Josip Bruss iz Do1 Logatcn gospoda Josip Lapuh in Jakob Verbič, sta ob priliki smrti ustanovitelja te tvrdke rok. g Josipa Brussa darovala podpsanemu prostovoljnemu gasilnemu društvu sto kron v druStvene namene, za kateri velikoduSni dar izreka tem potom imenovanima gospodoma podpirano društveno nače'ništvo najtoplejšo zahvalo.
Uzklltn pr sta?. j$Io. ititin r Dol. LtiEta
dne 6. svečana 1914. 534
Jos. Smole L r.
t. e. načelnik.
Jer. Carll i. r.     Lika Lenarčič L r.
t. č. tajnik. t. č. blagajnik.
Dobro vpeljana
ifSBiaiiBiialia
v okraju Šaleška dolina, ki je v najboljšem tiru na glavni cesti, blizu cerkve, brez konkurence, glavni promet
'.i 11, mam 19U f im
pod zelo ugodnimi pogoji, zaradi pre-kupa večjega posestva. Posebno ugodno je za začetnike. Reflektanti pošljejo naj svoje ponudbe pod .Prfloinoet it 191
na uprav. „SIov. Naroda*.
Z49
Velika zavarcvaln&ca išče za intenzivno deloranie do Kranjskem (zava-
fttvljeara  in otrok)   prve vrste  akvizicijo v deželi   izborno   pozna: ca = strogo solidnega in preizkušenega
naciiiis pelctorl
ira se samo r>* t^ke prošnje, ki j m je priložen po^oT»n dod^s šiv!ienp in u Bjss*eJsov. Tajnost zajamneena r\»oudbff rod 99Oberinspektorcl na i no ekspedic.jo Jssip Heuberger, Grades, Herrtigasie 1. $ii
ZASTOKAT 56 PR0$WkTi
vsSccsresirna družba2cjr.Donajxix.Eis?nb3hr.strasseN?si.re'D 252. ]
■ J%*^~- ^a 1Elv3v.\ v *A
f »ubijana, Srtna alica.
Stire n »navlas aa ceno podplatu jajo i
specialna mehanična pletilna industrija in trgovina za po-vrSne in spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogavice, rokavice, posebne obleke zoper trganje, pletilni materijal za stroje itd. na drobno in na debelo.
.etilni stroj patent »VV.edermann« je edina ia najaglednejsa prilika za dober aasluZek, pouk brezplačen, trajao delo sigurno
tler delam brez agentavy Ol
SANATORIUM - EMONA
ZA NKm^ANkJE^h^^^CNE BOLE2N0. LJUBLJAMA KOMENSKEGA ULICA 4
SEF-zrjp^vt*: frmarvj D^- FR. DERGANC
II« nlii
ca prodajo več vpeljanih prvovrstnih predmetov pri privatnih strankah, se SfolZIO spre]me£0 za vse južne kraje.
Ponudbe pod „Jcgoalsv.UMSSSI tvrdka 35G11 na upravništvo Slov. Naroda €. 356
119 bWb zlata verižica
za gospođe in dame
% 60 gramov te*ka, K 140—, me-_X sečno 4 K. Prve vrste srebrna
* ura s 3 srebrnimi pokrovci 14 K. J Po§?lja se na vse strani. Kdor bi rad ceno kupil uro in verižico, naj p »etakoi. ■ Lec!iner, Ifae'ave (LoadeaVurg) 23B trgovina s alatalno.---
VJL/|
Huda zima je I
Kje se dobe
suha bukova in mehka ? DoMtO se skozi eelo leto vsak dan V Baive&jl  IIlog!   veletrgovine z VbakovTstmm lesom
A. KOBI
Lfnbl!aiia9 Karolinška zemlja 22 pri Dolenjskem mostu.
Telefon št. 325.
4«
z dne 23. maja 1873 *tev. 119 državnega zakonika z dodanim
w$m mm
in dn:s?imi zakoni in ukazi kazensK-i postopek zadeva-
jočimi. _
Trdo vezan 3 S 60 t, po posti S S 80 v.
1
(§ Tisrođss topna ? LjuIiIjasL
—  - - -
ap
Proti
iMš is oiiiiii
izaomo đelnfo dsbro uani
antiseptična
/Vleliisine ustna in zobna voda
ki atrdi dlesno in odstranjuje neprijetna eapo ta nat. f atekleniaa a navodu on s krona.
Deželna lekarna Milana Leusteka v MsMtaal, Besljeva cesta Stav. t
poleg Trase itteftvegs jstifejsegi mosta. V tej lekarai tebfvafe tata vila tsfi flasf bolniških nlagaja jot. f elezalce. c.kT.toaatae tovarne i* okr. Sol. blagajne v LjaSIJaoi.
HelneJne-neUta ta soaaa voda.
ounja, Hrvaško.  22.  februarja 1908L Blag. gospod lekarnam* Prosim vljudno, pošljite mi zopet
imissssnZas ^<>^B^J22B^B)^e^v^ voaa, katera je oeprekoaljivo sredstvo zoper robobol, otrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo ia ust Za ohranjanje sob ia uiiiiaajf ust jo bom vsakomer kar aaJS nSjO aviporocaJL Srx)Stovaososi Mato KaurinovK, kr. pošto meštar
Lepo darilo zastonj
dobi vsak, ki pošlje najmanj 50 naslovov slovensk h kmetovalcev in kmetiških najemnikov na Kraniskem Naslov 0. Joa. Um\*K Vrsaviaa S74, Praga (ćeška).
Učenec
zdrav, poštenih staršev, prijetne zu-nsniosti, s primerno Šolsko izobrazbo, vešč slovenskega in nemškega jezika M sprejme v manufakturno trgovino ▼lako Skot, Ilirska Bistrica (Notranjsko)- 527
Gostilničar, 46 let star, se želi seznaniti s premožno gospico ali vdovo srednjih let radi takojšnje ženitve. Ker je ponudba resna, se ne ozira na anonimne in ponudbe brez slik.
Dopisi: „Baona pastjaa" Trst, postno ležeče. 541
V bifi Gradišče št 7 se odda:
H lepili stanovanj
s 3 oziroma 4 sobami in postranskimi prostori SnfT za majev termin, in
s hlev s šupo s
takoj ali pozneje. — Natančnejša pojasnila daje hišnica. 546
Ne odlašajte
dlje in pišite še danes po moj bogato ilu-strovani. 4000 podob obsecajoči glavni katalog, ki se vsakomur pošljd pratiš in franke.
C in kr. dvomi dobavitelj
Jan Konrad, razpošiljal ni ca, Most 445, Češko
Nikliasta žepna ura K 3*9), 5—, srebrna ura K nikljasta budilka K 2-9f», ura na
nihaio K 9 —, ura s kukavico K 850, harmonike K 5-—, gosli K i"80.
FaznošiTanje  no povzetju. Brez rizika. Zamena dovolena ali denar nazaj!
v mestu, z nv>demo novo opravo, lep lokal z rranjacini, najemnina nizka, tudi s koncesijo, se proda zaradi opustitve trgovine. Eventualno se tudi proda hiša, dvonadstropaa, s 7 strankami, t najlepšem stanju, polovica kupn'nc s« lahko plača na več letmh obrokov. Ra-no tu se proda nova re-
giatrlrna blagajnica National, registrira 1GOO kron in ena manjša ca kakega obrtnika, cena 70 kron. Pojasnila daje Fran Soldraan, Ljubljana,
3.51
Golša
golšae žleze, debel vrat, napet vrat se hitro in s največjim uspehom odstrani s St Osorna Kronfbalsam (sv. Jurja balzam za golšo). Steklenica K 4*—. Sijajna zahvalna pisma. Beataa. Laboratorinaa Bari Bemmel, Lanaakat M. SS4, Bavarska
Jabolenil;
iz najboljših leg Štajerskega, čist, prirodno pristen, od 100 litrov naprej, liter po 20 vin. po povzetju razpošilja
Jari Joi Sttlzer, Vetzclsiorf pri gradca
Zastopniki
za prodajo vina vermut, maršala itd. za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko se sprejmejo proti visoki proviziji. — Ponudbe na upravn. »Slov. Naroda« pod »Zastopnik 533".
20 letna gospodična išče službe kot
vzgojiteljica.
Pisma naj se blagovolijo poslati na
upravn.   »Slovenskega   Naroda« pod
šifro v9Vzgo]itelJiea 43528".
kupi 52*
]. Sekavčič, Jrtokronog.
Pivovarna £aški trg sprejme takoj
spretnega StfOJil.
Ponudbe s prepisi izpričeval in navedenimi zahtevami poslati je naravnost ravnateljstvu pivovarne. 540
Knplzn vsako množino
od mineralnih vod in sicer 1 Vi ia V2 literske z zaboji vred.
Prijazne Donudbe z najnižjo ceno na upravn. »Slov. Naroda« pod MStev« 1023". 401
NeprOBtOČIJIVOSt betonske in belega apna malta. 3 OsaSeaJO   vUftnIa zidov In prostorov.
Prof  vTORienO   Odporne stene, kamor llje det in fasada z belim
.rpnom povzroit ssoto _RBK!?v;
Netrtroljir za vsako novo stavbo.
Zahtevajte erovpekt G od
kemične tvornice Traiskirchan pri Dunaju, Llebleln * Co.
Ah!!., to je ali šopek šmarnic
ali
Dralleja —
iluzija v svetilniku
1
Smarnica, vrtnica, bezeg, heliotrop, reseda K 4*—, vijolica K 5*—. Po vseh lekarnah, drogerijsh, par-rumenjak, trgovinah s milom ia boljših brtvaicaa.
JURI DRALLE,
BODENBACH a. 1»
63
3D
EFA
Ženini in neveste!
pintu darila aa primer srebrno ln Chlna srebrao aamlzaa kap It« aa|aol|a la aajeeaeja pri tvrdU
F. ČUDEN
254
LJUBLJANA
samo Prešernova ullm i
Cenik m koledarjem 1914 poštnine prosto.
NEfBEDE FLEUaS
Midi sin".
ft
KM-* krema za roke in obraz b'S.Sk£T*
Pusica 80 n.
Dobiva se povsod.       3347    Skalila K 1*60.
11-50
Velika zaloga 15*50
najfinejših, trpežnih in nogi najbolj priležnih
čevljev
dame,   gospode   in otroke*
Viktorija Sterniša
Ljubljana, Jurčičev trg št. 3.
Gg. učiteljem, učiteljicam in drž   uradnikom 15° • popusta
A. Hauptmanna nasledniki
SINOVI
=— LJUBLJANA. i ii
Tvornica kemičnih barv, lakov in firnežcv, priporoča:
Karal flikovi« * Oralktla, litra, lite
kočijaža
od 24 do 40 let starega, neožrnjenega, ca dovoz trgovinskega h aga iz kolodvora v prodajalno. Plača po dogovoru. 462
Sidro-Thymol-mazš!o \£„
zrn lablto doakodb« (rano), »eaaeeljeae^H rana ia opeklina. Doza K. — .K. lj
TE
vseh dežela izposluje inženir 33 I
.nLJfiaV* oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik j na Dunaju VE., Mariahilferstrasse £«. 37.
Nepreklicno danes 7. svečana 1914 žrebanja.
Loterija za reševanje ©tr©k
Sidro-Liniment.
Capaiei
CSIKBOS.
JNađomestil© za sidrp-Pa*it-Ex.pciler
Ooldilae Olajšujoče aaiilt ea p-. •: .« »nja. teumatiieni, trcasj« pe udih. i.tL
Staklenica K - «3, 1 «9, * -
Sidro-Aibumino! že!s2R2-tir.ktura
2a> milokrvno«! ,a bledica.
Pobi se skera v vsaki nnataki ali pa
UiraktBO t
Or. Riehter-jevi apoteki ..pri z'fttea» J
levu'*, Praia i, /Hrt Eliiabetfcstras*« 5.     »# i.
Oljnate barve
Suhe
Emajlne barve
Fasadne barve
Marllia trg št. 1.
Vse vrste b ii firnežev, n ii čopščev, ii si lakov, i:
Mavec
(Gips)
Olje za pode in stroje
Hi i
Naslov zadostuje:
A. Zanki sinovi v Ljubljani.
Ceniki zastonj! Ceniki zastonj!
Viktor la!.!
Šetorinrnia o!. S, mm $m *m. \
■Šopki, venci s trakovi in napisi se izdelujejo po aajnftiffh ceaa-i. Delo okusno vezano. Velika zaloga krasnih suhin vencev.
Priporoča se z odličnim spoštovanjem
Viktor Bajt
Naslov za brzajavi: Viktor Bajt« cveiiicni salon, Ljubljana.
v korist društvu za varstvo in reševanje otrok
6075 dobitkov USSm 80.000 kron
Glavni dobitek    30-000   kron vrednosti.
Prvi trije glavni dobitki se po odbitku dobitvene pristojbine na željo izplačajo tudi
907* v gotovini. ~OMJ
Zrebcnje nepreklicno 7. februarja 1914. Srečke po 1 krono
se dobivajo ro vseh menjalnicah, trafikah, loterijskih nabiralnicah in Da pri loterijski j upravi, Dunaj, l.p An der Hulben št«
hranilni
Ljubljana, Prešernova ulica št. 3.
Treojsc sl©T7-eaa.s>lssi, la.rscaa.ilza.iosiI
Denarnega prometa koncem leta 1913......K 700,000.000-—
Vlog..................... 43,500.000*—
Rezervnega zaklada.............„ 1,330.000*—
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po        / |    /      / brez odbitka. Hranilnilnica je pnpilarno varna
2 /0
stoji pod kotrolo c. kr. deželne vlade.
Hranilnica posoja na zemljišča in poslopja proti 5 V«V, obrestim in najmanj V«7. amortizacije. Za varčevanje ima vpeljane lične
domače hranilnike.
»
„Bourgeois".
Socialističnemu časopisju gre Zasluga, da se je tudi pri nas udomačila beseda »bourgeois« (buržoa), dasi je pri nas tej besedi odgovarjajoči pojem le v malo eksemplarih zastopan, saj je vse naše gospodarsko življenje še zelo zaostalo in so veletr-govci in vele industrijalci v pravem smerni te besede med nami še izjemni pojavL
»Bourgeois- je sin našega časa in vladajočih razmer. Velikanski razvoj tehnike in čudovita prometna sredstva so v zvezi z novodobno kreditno organizacijo omogočila ustvariti velikanska podjetja trgovskega ter industrijalnega značaja in so obenem ustvarila nov družabni tip. nositelja kapitalistične misli: 2>bourgeoisa^.
Werner Sombart, odlični nemški socijolog, ki je ne dolgo tega v obširnem delu pojasnil vpliv židovskega, «kozinskoz racijonalističnega duha na razvoj narodnega gospodarstva in na vse sodobno mišljenje, je zdaj izdal z bogatimi podatki podprto knjigo »Der Bourgeois«. v kateri analizira postanek in delo in bistvo modernega kapitalista.
Stremljenje po imetju, je bilo med ljudmi v vseh časih mogočno. Stari vek je bil kapitalističen in rudi v srednjem veku je cvetel kapitalizem, dasi je bilo kupčevanje z dobičkom cerkveno prepovedano in je bilo jemanje obresti sramota in greh. Vendar je današnii kapitalizem ves drugačen, kakor ie bil nekdaj.
Svoj čas je biia kupčija in obrt-nost le sredstvo za pridobivanje življenja in prihrankov. Stari kapitalist ie svoje posle opravljal nekako tako, kakor dandanes uradnik: čim zapusti pisarno, se za svoje uradne posle več ne zmeni. Stari kapitalist je bil dober rodbinski oče in se je zanimal v svojih prostih urah za vsa velika ^raiania. za vero, za umetnost in sa znanost. Bi! je trgovec ali obrtnik, v svojih prostih urah pa je gojil svoje ideale,  Njemu je bilo v kupčiji in v bitnosti na tem,   da pri majhnem metu doseže visoke cene in to je > mogoče, ker je bila reklama, ki lovi odjemalce, popolnoma neznana tvar in ker o kaki resnični konku-enci še govora ni bilo.
\ -e te razmere pa so se bis:\ no predrugačile vsled   napredka v tehniki, ki je premenil vso produkcijo, vsled prometnih zvez in sodobne ienarne organizacije.
Današnji kapitalist dela, živi in umrje samo da napravi dobiček. Tr-ovbc in obrtnik oziroma industrijalec mora dandanes, kakor v prejšnjih časih računati, kalkulirati, se bojevati in spekulirati, a način tega dela se ie premeni!. Glavna st\ ar ni več konkuriranje s kakovostjo blaga, ampak s ceno. Vsled tega je tudi producent postal v prvi vrsti trgovec in je s ekulaciia bistvo njegovega dela. Kalkulacija je postala prava umetnost in obseg podjetij je postal veli-l.jnski. samo da je mogoče s cenami konkurirati.
Tak moderni človek seveda nima nikoli časa. najmanj za ideale. Vegovo živčevje je vedno do skrajnosti napeto, njegov duh je neprestano pri kupčiji in treba je zelo moč-r;ih vplivov, da se razvedri. To ie vzrok, da so v teh krogih tako priseljena operetne in kabaretne predstave, resnt* igre in resne knjige pa neoriljubljene. To je tudi vzrok, da v teh krogih ni več pravega smisla za rodbinsko življenje. Se za ljubezen so ti ljudje apatični ali pa si jo privoščijo le kot kratko pijanost.
Po Sombartovi sodbi ne pozna moderni bourgeois ne tradicije, ne tistih načel, ki so bila v trgovini in v obrtnost! časih veljavna. Bourgeoisu je vse eno aH producira in prodaja dobro ali slabo blago: če gre dobro htAie. se bo z dobrim bavil, če gre bolje slabo, bo slabo izdeloval in raz-ečaval. Sama množina prometa in dobiček je zanj merodajen.
Množina!     Modernemu bourgeoisu je to glavno. Samo kar je veli-- in obsežno, mu imponira.občuduje no velike palače, velike tovarne, i-.like trgovine in najbolj velike de-narne žaklie. Poleg množine spoštuje najbolj hitrost. Brzovlaki. brzopar-^ki. telefon, brezžični telegraf, avtomobili, naglost časniškega poročanja — to občuduje moderni bourgeois, in nič ne karakterizira hrepenenje nagega časa po hitrosti, kakor iznajdba rekordov. Rekord   postaviti,   to je andanes višek v vsem.
Temu hitremu velikemu delu primerno se je predrugačil tudi človek. Marljivost, štedljivost in poštenost imajo dandanes drug pomen, kakor nekdaj. Marljiv Je dandanašnji človek dosti bolj. kakor nekdaj; to se pravi, dela več in hitreje, ali ta marljivost ni nikaka krepost, nego posledica sile. Kdor ni marljiv, za-
ostane za drugimi.--Poštenost je
v malih stvareh večja, kakor je bila nekdaj, ali n. pr. končnost v konkurenčnem boju je dosti manjša. Najbolj pa se je premenila štedljivost Dandanes se dosti bolj štedi, kakor nekdaj, v trgovini kakor v industriji, zakaj samo z največjo štedljivostjo jc mogoče vstvariti konkurenčne cene in pokriti režijske stroške, ali v privatnem življenju je štedljivost postala v bourgeoisijskih krogih prazna beseda. V velikih mestih, kjer je sedež bourgeoizije, vidimo, da je zavladalo v prejšnjih časih neznano luksorijozno in lahkomiselno življenje, ki požre leto za letom ogromna premoženja. Ca.sih ni bilo razločka med solidnostjo v kupčiji in med so-lidnostio v značaju in v privatnem življenja, danes pa — pravi Sombart — ie solidnost v trgovini in so-Ikinost v privatnem življenju nekaj popolnoma različnega.
Tako označuie Werner Sombart modernega kapitalista, ki se na kratko imenuje bourgeoisa. Ta bourgeois živi v veleindus tri jalnih krajih in na sedežu velike trgovine. Slovenci vi-virno lahko te vrste ijudi v Trstu, drugod jih pri nas ni. kvečjemu se dobi kaka bela vrana. Naša trgovina in obrtnost je solidni v števnem pomenu te besede in kar je bogastva, je bilo pridobljeno z delom, z marljivostjo, poštenostjo in štedljivostjo. To je pa dobro znamenje za prihodnjo^, zakaj \Verner Sombart je mnenja, da se vzdrži le solidna in reelna treovina in obrtnost. moderni kapitalizem, čigar reprezentant je bourgeois, da zadeve prej kakor se misli velika katastrofa.
Za Kratek čas.
— Moj stric je umrl in mi ie zapustil samo 5000 kron. Kaj praviš, ali bi mogel njegov testament ovreči ?
— Brez dvoma. Če ti je tvoj stric volil 5000 K. poiem pri spisova-niu testamenta gotovo ni bil pri zdravi pameti.
* *
— Tvoj blagajnik ti Jc ušel?
— Da! 20.000 kron mi je odnesel in pobegnil v Ameriko.
— Ali imaš kako vest o njem?
= Pisal mi je, da me določi za svojega univerzalnega dediča.
* *
Gost: Kaj — 70 vinarjev velja ta klobasa? Lani sem bil tu. pa je klobasa veljala le 50 vinarjev.
Krčmar : Lani smo imeli drugačne klobase — zato so bile cenejše.
Gost: Saj ni res — mesene so bile kakor letos in so veljale 50 vinarjev, zdaj pa veljajo 70 vinarjev.
Krčmar: Vi se motite, lani so bile klobase — večje.
— To je čudno — v farovžu ni skoro nič muh. Kako neki to?
— Faimošter spe po kosilu — redno z odprtimi ustmi — pa pospravijo vse muhe, kar jih je v obednici.
Volilec: Kaj pa hočete vo-lilcem izposlovati?
Gostinčar : Vse vam pre-skrbim, kar boste hoteli, vse. a priznam odkritosrčno, dragi volilci, vse je še vedno premalo.
*
Žena: No in kaj je s službo pri železnici. Ali ti ni rekel dr. Šuster-sič: če boste dobro zame agitirali, vam pomagam, da postanete kondukter?
Mož: Nič ne zabavljaj! Pisal mi je na moj opomin ravno danes, da postanem postajenačelnik,   čim bo
južna železnica podržavljena.
Z e n a : Ce bi bila vedela, da me boš tolikrat samo doma pustil sedeti, bi te ne bila vzela.
Mož : Ljuba duša! Ce bi te ne bil vzel, bi ti Še večkrat sama doma sedela.
Sin: Papa — jaz sem ti prihranil pet kron.
Oče: Kako pa to?
Sin: Ti si rekel, da daš pet kron. če prinesem dobro spričevalo iz šole — pa spričevalo ni dobro.
i *
— Tvoja sestrična je menda vsa obupana, da ji je mož umrl. Pravijo, da je hotela v vodo skočiti ...
— Da! A potolažila se je s tem, da Ji j[ma obleka izborno pristoja.
dhtanilijt
of>™
L|uL!;ana. Šcienburgova ulica L
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
ifatoa Čcnc,
Ceniki tranko.
Ceniki tranko.
„ laž Jesenko
i   L3«MJas3U Sinri trg 11
fi priporoča
!il@li!sis©
cilindre, čepice itd.
najnovejše fasone —^= po najnižji ceni«
tlastrovani ceniki zastonj in poštnine prosto
KOBRI
4> ;:
-se
nj
•o e o c
ca.
c M
*   2 S
Kajcenejia
dežnike
in solnčnike
domačega izdelka priporoča
tvornica dežnikov in solnčnikov
Jos. Vidmar
Ljubljana
Pred Škofijo 19 — Prešernova ulica 4.
Teodor Korn
(peprej Henrik Kom)
Mliil* streli h tlom. vtnlialK strelovodov, ter instalater vodovodov
Ljubila. Poljanska cesta št. I.
Priporoča se si. občinstvu za izvrševanje vsakrSnih kleparskih del ter pokrivanje z angleškim, francoskim in tuzemskim škriijem z
asbeskentotoin skril jera (EtarniO patent SatsrM
z izbečno in ploščnato opeko, Icsno-cementno in streSno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
Klina in Mitju? spran, fotrtijen nsrii
Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in pošt. prosto.
IMmm ulica 9. i
priporoCa svoj« bogato zalogo raznomtaih
pušk in samokresov
urno. pura** mi mmmm
Mlada   n e t j a k i n j a : Ah, povejte vendar, draga teta — kaj se . ...... .
r^ t^t^mZ?^ ,e trot* m H BIlUPl M*
moški studijo! V celem stvarstva Jc moSti edino bitje, zaradi katerega celo dvomim, če Je Bog v nebesih, 1
kakortattfi
Popravila pušk, samokresov in bicifclov točno in solidno.
■vpafta ta zaMavaJte edine le ^
ni i lin oi
je najboljši. 44
Slina zalsfi iri Fnrf siav. zaitii taja ii noa aa fefcli ? Ljiiijaii. ItHa Hita Iter. 41.
Moderna ročna dela in materijal
M, DRENIK
Ljubljana, Kongresni trg 7.
Vesnine — primerna darila za neveste. — Predtfskarlja. Vezenje aa roko in stro]. Plisiranje«
: Zaloga telovadnih oblek. :
Bana
Najboljši češki nakani vir.
Ceno posteljno perje!
1 k:T. sivega, dobrega, poljer-^a 2 K; boljša 2*40 K; »rima -olbeleea 2*80 K; belega 4 K: belega r»uhastcj-fa 5*10 K; k«? veiefine?** Fne^nobele^a, nuijenejra, 6"4o K, 8 K: krj puha, sivega 6 K, 7 K, bclegra, finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Narof-iia »i r> k<r naprej tranko.
nankjnrj«, n«rriica 180 cm dol^a, 120 ena široka, z dvorna zglivnicama, 30 cm dlg, 60 cm šir, polni en a t novici, sivim, prav stanovitnim puhastim oerjem 16 K; napol pnh 70 K; puh f4 K: posamezne pernice lo K, 18 K, 14 K, 16 K, zdavnice 3 K, 3-50, 4 K. Pernica, 200 cm doka, 140 cm bir. 13 K, 14 K 70, 17 K SO, 21 K, zglav-nica, 90 cm dolga, 70 cm šir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70. soodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm šir. 12 K 80,14 K 80. Razpošilja se po wov-cerJn, od 12 k naprej franko. Lahko se tranko samenia za nen^ajajoče se vrne denar. — Natančni cenovniki gratis in 'ranko.     S Benisctt, Dešenice št. 767, Češko. |
kolesar lahko prihrani mnogo časa m denarja, ako v zimski seziji pusti svoje kolo po strokovnjaku preiskati.  — Ne zamudite tor a j vposlati svoje kolo v pregled podpisani tvrdki, ki bo delo ob najnižji ceni, strogo solidno m v najkrajšem času strokovttjaškif dovršila. Vsako pri nas popravljeno kolo se na zeljo brezplačno   hram   do    spomladi v naših nalašč za to primernih prostorih.
KAR L CA3MEBMK ^ Ko. Spev. trgovina s kolesu motorji, avtomobili in posameznimi deli. Mehanična delavnica in f/araza. LJUBLJANA.
N A J 0 D L JC N t J 5 A ZNAMKA
I
, MOET& (HAM DON
JE SAMPAHJEC INA3VJŠJECA DVORA IN A R ISTO K RAC 13 £
USTANOVLJENO
1743
9
5784
Naznanilo.
slasti pa gg. goatDničarJe fes laialt sveže aeolve.
prevzel aeeavo kraha (kemlsa) za domobransko vojaštvo v LJubljani asamiUa, aa se ta tečni, aa francoski način na kvas Izdelani tremm v motih prodajalnah. Opozarjam obenem slavno občinstvo dobiti vsak dan Izvzemal nedelje In praznike ob 6. uri zvečer
Stanovanje
lepo, obstoječe iz 2 sob s pritiklinami, zlasti kopalno sobo, bližje justične palače, M taca aa takoj aU aa ama;ov termin.
Pismene ponudbe pod šifro ,Br. M» WL
••/900" na upravn »Slov. Naroda«. 506
Prodajalna
g eno sobico so odda tako] aU za aMlaik, Soagrasol trg 0. mi
Poizve se pri A. Ojudu«
Mirna stranka i d Če za majev termin
stanovanje
a trenil sobami in vsemi postranskimi prostori ter kopalno sobo.
Ponudb«   ma    unravniStvo »Slov. Naroda« pod „Dr. F-M 502
dobra moč, išče službe.
Naslov  pove  upravništvo »Slov.
Na roda<
4 6
MM
s triletno prakso žel! premen iti mesto.
Nastop  v  marcu  oziroma  v aprilu.
Ponudbe na upravništvo „Slov. Naroda" pod „Kandidat I9I4/511*.
Učencaa
s sprejme takoj i
Anton  Butara,  Novo mesto
.\ trgovina s Specerijo in žeJeznlno* v
Prodajalka
vajena trgovine z me'anim bTagom in z večh tno rrakso. želi premeniti svojo službo. Najraje v kako fi'i'a'ko. Nastco 1 rrarc*. Nas'^ : ffProda*alVaM po-
štno ležeče Boh. Bistrica Gorenj.
529
Sprejme   se   takoj   14 leten alt
starejM
deček
sin poštenih staršev za učenje mesarske obrti. Učna doba 3 leta, vse prosto,
Ivan  Bnlc. m°*ar, gostilničar in
posestnik. Mirna, Dolenfsko. 521
Pozor!
Pozor!
Proda se krasna, težko svilena
barvasta obleka
za srednje veliko damo, najnovejši kroj, po niski ceni. Dopisi: Poštno ležeče „št 77.
Ljubi;
Hišojsnaprodaj
v Celju, Gosposka ulica.
Hiša ie enonadstroptia s 3 prodaialnicami, 7 stanovami, velikim dvoriščem in staviš-čem, velikim vrtom, s kletmi (tudi vinskimi)
aa lakot cena proda. Zazidani prostor h se obsega S93 m*, vrta pa 522 m*. Hranilnični d<le 14 00 K. — Več se izve pn dr. Brasovcn, odvetnik n v Ce fu- 512
vojaščine prost, zmožen slovenskega in nemškega jezika. ve$č špecerijske in manufakturne s roke popo noma ter vsaj   nek liko   tudi   železniške SO
sp~e|me tskel kot prva moč v večji trgovini aa deželi aa Spodnjem Štajerskem.
Cenjene ponudbe pod ltlf. 4011 na ttorata. »Slot. Naroda«. 41
470)
Jean Schrey.
32 letna sirota, vitka, brinetna, 150.000 kron premoženja, ne seli
kmaln omožltL
Gospodje, Čeprav brez premožen ja, nai s«  zglasito   takoj.   Naslov: ^Sv*
men", Berln IS. 453
Zelezninor
(trg. pom. talent, stroke)
vojaščine nro*t. spreten prodajalec in
aranžer, se take! sprejme.
Ponudbe z natančno navedbo dosedanje prakse nai se pošljejo na uoravn »Slov. Naroda« pod MPrva moč 491". 451
Prekrasna garnitura
samo kron 2-60.
Kdor se hoče prepričan' kako ceno prodaja moja firma, naj naroči takoj par manSetn h cumbov pristni 14 kar dou-blezlato zlat prsran, elegantna double uri-a veriž ca, ^ar uhanov z imit. briljanti. Vi h tega dobi vsak naročnik glasom prospekta rosebno ploSČato doublezlato uro zastonj. Če ne ugaja, denar nazai. — Po novzetiu K 2 6^ tn poštnine 70 vinarjev pošlje Juwe-n x o: t H. Wetss, Nagvsalio Nr. 23, Km Bars, Ogrsko. 514
Na prodaj so
deloma tik razširjenega kolodvora, deloma blizo istega v ravni leei, deloma v mestu samem ti zo novega gimnazijskega poslopja. Prvooznačena stav-bišča so najbolj sposobna za zgradbo kolodvorskih skladišč, ostala pa za zgradbo hiš in vil.
Kupni reflektanti naj svoje naslove naznanijo uoravnišivu ,Slov. Naroda* pod šifro „H. P. 509". 509
t£i!0 '#o n?i\V: mi1
1 Vp siveea ^čisčene^a 2 K. J boli*e K 240. napolbelo K j 3-60. belo K 480, prim* mehke ♦ * K rV—,velenrima K 720. Naj- j boT»?e vrste snežno belo ner'e K 9*fi0. — I
Ww nRidk £X£!E£.r2& I
ne?s roste!:neea inleta. Prav dobro nanol-n:eno! Pernica ali blazin«, 180 cm dolga, 116 cm široka K 10—, K 12—. K 15" in K 18—, 2 metra dol^a, 140 cm Široka K * 13•-. V 15-, K IS"—, K 21-. 7cr!avnik KO cm dolg. 58 cm *irok K 3*—. K 350 in k 4—, 90 cm dolg, 70 cm širok K 4*50, K 5-50 in K 6—. Nepovoljno se zamenja aH d*»nar nazal. — Natančni ilM«tro-vani cen k pratii in franko. 31S0
ImfM 5luW, ll*R Št. 35, CT! RZIJU TO ' ftfla.
I£če se krepak
dečelv
iz poltene hiše s primerno Selsko izobrazbo v trgovino mešane stroke ter
le 3? o j a č
samec, priden deluvec, dober v kroju
in
natakarica
dobra v računstvu, nemškega in slov jezika zmezna. Plača po dogovoru
K-e, pove upravn »Slov. Naroda« pod wit. 39«'. 371
Vino!
VinoS
Gospodom gost !n>'čarjem v Ljubljani in na deželi vljudno naznanjam, da sem
odprl
na Lavrici pri Ljubljani
(preje nanio).
Zagotavljam, da imam in bodtm ime) le pristna, naravna vina, ker kupujem naravnost  od   kmetov * vinogradnikov lastni pridelek   Vzorce pošiljam polt nine prosto. Se priporočam 4631
H i š et
v Gd tingu pri Gradcu tik električne postne, nova. t malimi stanovanji, lo let davka prosta, z velikim ▼itom za 24 000 K Obrestuje se po 6% Takoj je plačati samo 1300 K Električna raisvetl ava. 458 Poiatnila daje iz prijaznosti ga
Fertot, Trbovlje.
Stoiki  n ienaka, ki so prt
boleznih aaotie oevl
iztok svet in zastiran) brezuspešno poskušali vse mogoče, naj takoj zahtevajo brezplačnega pojasnila o popolnoma ne 5kodli|vem. povsod lahko IfvrSljivem zdrsvl|en|n v zaprti kuverti, brei vsakega natiaka. Ozdravljenje v okoli 10 dneh. Cena jako zmerna. Ob neuspešnosti znesek nazaj. 4564
Dr. med. R. Seemann. Somnerteld 83.
(nam. mnmmmasl - Odar.)
Potrebna 'dnvila pošlje ob naro<*itvi dunajska ali budimpeitanska razpošiljalnica,
v Izocjib vsem carinskim nenriliKam.
Lf ndevlt Borovnlk
puškar v Borovljah (Fer-lach) na Koroškem.
se priporoča v izdelovanje vsnnovrntnib padak za lovce in atrelce po najnovejših sistemib pod popolnim jamstvom. Tudi predelni« stare sa^ckresnice. spre(ema vsakovrstna aovravtta ter jih točno in dobre tivrsuie. Vse puške so na c kr. preskuse-vainici in od mene preizkušene. — 1'uetre-14 veni <3<*«i!lct r«ist*rnl
Ha>star!a li slama natalška nl^nn In
tea issojaluka
t H. FERRIC
Tist m Lezzeretlo Mio ft. t
nssprsti Eseeislor Palače Hotel«
Odorava potnikov z najhitrejšimi par-niki domačega društva iz Trsta in to v
rfmeriko in
Kanado.
Odhod vsako soboto; ob ponedeljkih odhod z železnico iz Trsta čez H>v?o Brffmovs llortordazn in Antwerpen v Jfow Terk in dalje i amerikansko železnico do mesta namembe. — Za na jI itrejše, najcenejše in zi varno potovanje se skrbi in garamuie. — Da more vsakdo takoj odpotovati, trrba zacotoviti mesto z 201 sre Vsakdo lahko v menjaln'ci zamenja denarje v amer. dolarje brez odbitka. — Vsa pojasnila pošliem brezplačno. 3532
nečistosti kože
Pinosol
Utrta* ari
kakor og< ce. nriSče, to'ščavost koie, bra apvo in razno^ano
kožo odstrani ki oblega zdravilne sestavine katrana izo'irane in proste dišečih, barvovit'h »n 'epljivih sn«>vi in ki je po opazovanjih praške dermatolog^ne klinike učinkovitejši nego of cinalne vrste ko-trana.   Rabimo   ga   nafbolje  v obiik>
tekočega  Flnoselorega ntila
(v steklen cah po K 1'— in K 250 ki trajata  dolgo.) Kdor   je navajen trdih md na? rabi
Fiaeiolava tairtiepi Milo.
<8<> vinar;er) ah
Pineseleve žfenleaeallečae Bilo
(90 vinarjev.) Proti kožnim boleznim m iX3ašCanyem priporočalo zdravniki gotovo 10*/« Pmoaolovo milo is Pino-nolovo ivepleao milo. Za izmivanje glave proti tznadaft'ti las, prhljaju itd. sluti tekoče Pinosolm aito za lase po K T— m K 2.30 (dolgotratna poraba.) V lekarnah, dr ferijnh, patf imeriiah. fvfelovalnicr Pino ola 0. Idi k Kssra., Operm, Dvaaj L, Mflantsflsrvtraais IMS. t ga«jami: atmfsrai i. Cvsanvs is
m ma|kne
s mešanim blajjom na prometnem kraju v mestu Ljubljani oziroma v predmestju 477 Ponudbe naj se p^Šli> na unravn »S'ov. Naroda« pod „1000 477.".
Ii6e]o se
strusor-prsddslaoec
in
kijučavncar za orodje
proti dobri plači in stalni službi.
Tovarna za orodje in 00 tovila. Borovlfe. 439
Radi ocpntt.vanja se preda v Trstn dobro vnel asa
s   rrnc goštevilno slovensko kliientelo,
nahajajoča   se  v   sredini mesta.
Pogoji zelo ugodni!
Dosedanji lastnik bi raie prodal Slovencu,   nego   tocu  — Več pove
9fAdri*" anončno-reklamna špe-dicifa v Trstn. 471
* #
Franc Furlan i
iHs'nlili FrcfciiiiOTB vdove
ključavničarstvo ]
In
zaloga štedilnikov
■
se aahsr'a:
172
Ambrožev trg štev. 9.
mmai ^m aai ^r^-o*oo#>-^ac v -^ew.^.—^ i
Vabilo
na
530
Obrtno pomožnega društva
reg. aadr. s ometeno aavezo v LJubljani,
ki se vr$i
t ćetrtok, 10. lebraarja 1014 ob 4 vri popoldne v društvenih nrostorfk na Kongresnem :i trga it 4-, L nadstropje, p
DNEVNI RED:
1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Letno poročilo in računski sklep za leto 1913.
3. Poročilo odbora o pregledu računov.
4. Nadomestna volitev načelstva in nadzorstva.
5. Slučajnosti.
aOBATCK: Ako bi občni zbor ne bil sklepčen ob dolofeni un vrši se eno uro oozneje a istim dnevnim redom drug cboni zbor ne s;»ede na Število navzočih članov.
Posestnik in trgovec, mlad, inteligenten in soliden* iz prijasne vasi blizu mesta se želi poročiti. Ker nima prilike spoznati se z njemu primerno izobraženo osebo, neomadezevane preteklosti in dob rega zdravja, npa se tem potom seznaniti s domače vzgojeno go-spico; ki bi imela veselje do trgovine ia gospodinjstva kakor tudi okrog 90.000 K imetja. Le re-ne ponudbe se prosi pod „Sfeste»
asmoltno aree la100.000/407"
na uptavmstvo »Slovenskega Naroda« do 14. svečana.
izurjen v trgovini z me5. blagom, Želi vstopiti v službo s 15. marcem t. L
Naslov   pove   upravništvo »Slov. Naroda«. 453
Is6etm
loac! zo tr$omno
s pritlk^lnamt, na prometnem kraju brez konkurence, kje na deželi ali pa v kakem trgu oziroma v malem mestecu. 435 Ponudbe je poslati na upravn »Slov. Naroda«  pod „Mećana trgovina št. SI".
Lepo mebHrana
mesečna soba
80 Odda kakemu gospodu ev. tudi z vso   oskrbo   na Blelwe3S0Vl OOStl
St» Is visoko pritlič e 2evof vrata 2.
Donrega
iizar
soreime takoj Franc Šolar v Tržiču na Gorenjskem št. 95.
Plača po dogovoru. 492
Iteenea
\z boljše hiše in primerno predi?:-obrazbo sprejme v špecerijsko trgovino tvrdka Anton Ravbekar (-»reje Škofih) pred  S mi o  v L]nbl}aui.
Dotični naj bi imel vso oskrbo doma*
Vermuth-
vino najbolise kakovosti prodaja po na|nit]i ceni rrrdka 235
Br. Novakcvlč, vinska trgovina
r' v Ljubljani. ■■■
Gospodična
zmožna obojnega knjigovodstva ter nemške in slovenske korespondence in stroiepisia   z   večletno   prakso tsli
mesta kjerkoli. — Ponudbe pod
„Februar 486" na upr. »Slov. Nar.«c
Odda se
kovačnica
s stanovanjem, obstoječe iz 3 sob
in kuhinje takoj aH pa po dogovoru.
Natančnega pojasnila daje Ivan 7nnanč?č, Ljubljana, Abacljeva cesta 15. 455
V Sodni ulici je takoj oddati pritlič.
prostorna soba
s posebnim vhodom, prikladno za agenturo, trgovsko pisarno ali stanovanje. 497 Naslov pove? upravništvo »Slov. Naroda« pod „St. 497 f.
1
z vrstno vino
domačega   pridelka   80   proda pO
ugodni ceni 485
v graščini Bafnoff
pri   HndolfoTom y Dolenjsko.
Vseh vrst kurili
Mehka in trda bukova drva, cela in razcepljena ter v kolobarjih. Trboveljski kosovni premog. K 2 90 do K S 48 za 100 kg Trboveljski kosovni premog, zlasti dober za štedilnike, K 2*76 do K 340 za 100 kg. Velenjski salonski briketi Klara, edino in najboljše kurivo za peči, K 1*40 do K 1*30 za 100   komadov,   postavljeno   r hišo.
Lasna trgovina St * C Tanakar, Ljabljaaa, Saaalaka eeata it 47. Telefon Man. HL 4144
MLF
2742
374
Darila.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca januarja 1914. L sledeče prispevke in sicer:
L Prispevki iz nabiralnikov;
Podružnica Semič i. s.: Klander
t K 62 v, Bukovec 62 v# Šcpaher 4 krone 72 v, Zure 1 K 50 v, skupaj 8
kron 46 v; gost. Turner. Fram 13 K; B. Rus. Grosuplje iz nab. Koprivo 2 krone 80 v; podr. Toplice 6 K 10 v; podr. Bočna 3 K 31 v; gost. Stupica,
} v 4 K 70 v; A. C var. urtucn o r\ 28 v; hotel Juvančič, Zidan mast 13 kron; gospodarsko društvo na Vr-delci 15 K 60 v; Iv. Pire, Studenec 6
^n; podr. Trebnje i. s.: ŽniderŠič 26 v, Springer 4 K 28 v, Pavlin 3 K 60 v, skupaj   13 K 14 v; podr.
do, na Krtini 14 K; L. Cvetnič, Sp. j 1 K 50 v; F. Šorn, Sv. Lovrenc 1 K 68 v; J. Pernic. Novaštifta
2 K: podr. št. Jernej (Dolenjsko) L
Recetj 24 K 40 v, Poianc 3 K 70 v, paj 28 K 10 v: m. podr. Hrastnik, labir. Ros 5 K 29 v; Dr. E. Derea-
. Gorica 3 K 36 v: dr. A. Kraigher, Sv, Trojica 20 K: podr. Št. Peter na Krasu i. s.! ML Habian 5 K 10 v. A.
amer 4 K 40 v, V. Gržina 1 K 20 v; L Šoilar 2 K, F. Sever 2 K 90 v, sku-15 K 20 v; M. Kavčič. Kožarje 4 krone; Fr. Konšek. Trojane 12 K; G. Orabner. Motnik 2 K 50 v: M. Lon-wir. Tržič 30 K 40 v: m. izvenakad. podr. v Gradcu 5 K: MaL Fatur, Za-r rje 12 K; ž. podr. Mozirje i. s.: Petek 11 K 83 v, Mlinar 4 K, skupaj 15 kron 83 v; M. Kavčič, Koseze 4 K; podr. Lonjcr i. s.: konz. društvo 1 K 74 v, Ferljuga 16 v. KHuder 2 K, 2u-
3n 2 K 10 v. skupaj 6 K: gost. Sr-
en, Skaručna 6 K 20 v: gost. Lavrič, \ova vas 5 K; hote! Austria. Slov. Bistrica 27 K: WL Peklar. Sv. Jakob
Slov. rroricah 6 K: T. Slibar. Selce I K; F. Fischer, Sv. Lucija 7 K 20 v; I. Svetina. Žirovnica S K 55 v. m. vx3r. Idrija i. s.: L. Lapajne 100 K, \ Kavčič 20 K. M. Kobal 50 v. K. pL nerstein 13 K 31 v, A. Gruden 50 v. J. Šepetavec 1 K 40 v, skupaj 135 K 71 v: V. Ogorelec. Škofljica 13
-on 36 v; trnovsko župnišče, tu 11 kron: stalno omizje v točami hotela
i Zlatem jelenu v Gorici 200 K: j . Mencinger, Boh. Bistrica 5 K 35 vin.: A. Urbančič, Čatež  8 K 50 v;
H. Kianfa. Landoi 5 K; gost. Sche-x, Krško 27 K; V. Repinc. Prem 10
; Fran OseU Trbovlje i. s.: Ser-bec 10 v. Prelogar 32 v, Moli ml. 60 -;n.. Moli st. 40 v, Kramer 1 K 74 v.
ček 1 K 13 v. Miiller 1 K, Mahko-vec 1 K, Mahkovec 50 v. Ocepek 1 krono 60 v. Grebene 4 K 50 v, Forte
3 K 34 v. Tratnik 40 v. (loropevšek 3 K 54 v, Počivavšek 16 K 23 v. Sušnik 30 v. Pinterič 1 K 20 v, VVeber 30 v. skupaj 37 K 20 v: gost. Lectar-r >lžan. Radovljica 35 K; V. Bene-
t Stražišče 3 K; Fr. Hmelj, Rateče 6 K 70 v; A. Makar. Metlika i. s.: rleischman 2 K 60 v, Kopinič 10 v, Franc 50 v, Widenig 5 K. skupaj 8 K 10 v; Tn. podr. Ptui i. s.: nar. čitalnica 7 K 26 v, Maršec 3 K. Mahoric 1 K 22 vin., Zupančič 70 v, Grohar 7 K 65 v, Senekovič 3 K 49 v, skupaj 23 K -2 vin.
II. Prispevki podružnic:
Semič 50 K 50 v; Toplice 30 K: uiemberk 40 K + 20 K - 69 K; Trebnie 24 K — 46 K = 70 K; Št.
I. rnej 40 K; Moravče 38 K 20 v; VeL Lašče 72 K; Raka 53 K 90 v; Št. Pe-ter 56 K 52 v + 4 K 30 v = 60 K 82 viru; Železniki 50 K + 11 K 20 v -
; K 20 v: Idrija ž. 116 K 50 v; Ilirka Bistrica - Trnovo m. 42 K; Sava, Javornik. Koroška Bela m. 150 kron: Ljubljana m. prva 10 K; Ljub-na. mestna ž. 277 K: Poljanska do-ma 50 K: Idrija m. 66 K 60 v; Boh. trica 71 K: Škofja Loka 35 K *3 . St Pupert  20 K 62 v; Zgornja 50 K; Logatec m. 21 K 20 v: -;a;ec ž. 21 K 20 v; Ribnica ž. 06 60 v; Kranj m.  23 K, skupa? K 22 v.
štajerska: Hrastnik m. 54 -   n; Gradec ž. 40 K + 22 K = 62 ; Gradec, izvenakad. m. 150 K \ K + 50 K + 12 K 35 v - 242 35 v: Gradec, akadem. 90 K: :  in Slivnica 58 K 42 v; Hrastnik ?. 14 K; Ljutomer ž 37 K 70 v; Lju-:omer m. 5 K 54 v + 12 K 10 v -i-100 K — 117 K 64 v; Poljskava-Pra-o 40 K: Brzeljsko 18 K 58 v; torirje ž. 4 K -r 70 K — 74 K; Št. Pavel ž. .50 K; Vuhred 137 K 26 v; -clje ž. 191 K 12 v -t-136 K 86 v = '27 K 98 v; Vransko 11 K; Trbovlje «. 264 K; Ormož 66 K 40 v; skupaj '665 K 33 v.
Primorska: Biljane 12 K 20 Lokavec 44 K; Selo, Vrtovin in 'Joiače 16 K; Ajdovščina m. 65 K 70 : Gorica m. 250 K: Gorica ž. 400 i on; Sežana ž. 270 K 57 v; Cerkno <6 K; Pevma 55 K: Nabrežins 200 K: anal 92 K 34 v; Lokev 28 K; eka-ai 1469 K 81 v^
m. Prispevki od družbiaega blaga:
Tvrdka Fran Kovač in Ig. Novak, Ljubljana od družbinega čaja in
ruma 70 K.
IV. Zbirke časnikov;
»Dan«, tu 7 K. V. Prispevki za obrambni sklad:
Miloš Roš. Hrastnik 30 K: F. Pap.st, Gorica 5 K; M. Lj. Novak, Gradec 8 K; Etem, Gradec 10 K: dr. Jos. Cervenv, Cerknica 120 K: Jože Gostiša. visokošoiee. Kaleč 200 K: telovadno društvo »Sokol« v Ribnici 50 K: M. Korber. Sevnica 40 K; Dev Franc, Tržič 40 K; moška podružnica Šmarje pri Jelšah 100 K: Gorenjska sokolska župa 12 K 51 v: neimenovan 20 K: kamen Zlatoroga v Ljubljani št. H. 200 K; igralno osobje v gostilni pri Mraku, tu 19 K; skupaj S54 K 51 v.
VI. Razni prispevki:
F. Oman, Begunje 2 K; Jagodic, Zgoša 10 K: F. Telban, Sovoden od
cerkljanskih krokarjev na veselici 7 kron: Klub slov. napr. akademikov v Celju 100 K; mestno županstvo v Postojni 39 K; dr. A. Fatur, Trst 5 kron; T. MateiČič, Trst 5 K: neimenovan, bivši član beljsškega omizja 1 K; dr. Jos. Georg. Šmarje 10 K; Malči Ogrizek in Cika Konšek, Trojane od gramofonskega koncerta 2 krone 20 v; P. Plesničar, Ajdovščina, nabrano na Silvestrov večer društva ^Edinost« 10 K: A. Šegula. Jur-šinci. čestitke k novem letu 7 K 10 vin.: moštvo finančne straže v Strassoldu 5 K; mestno županstvo v Kranju 200 K; Marija Tičar, Ljubi lana za odkup voščil svojim odjema!-cem ob novem letu 20 K; dr. M. Lon-Cardc, Čazma 5 K; Jos. Gole, Čazma 10 K: dr. A- Švigelj, Ljubljana, kaz. poravnava M. C. - J. C. 5 K; R. Oswald. Jesenice, novoletni dar 4 K: L. Ditrih. Postojna, od trgovcev mesto reki. koledarjev 39 K: K. Pollak, Tržid, za božićnico 12 K; A. Hren. Muta. mesto božičnih in novoletnih, voščil 3 K: Martin Žmavc. Čajr.icc daroval 5 K, nabral 11 K. skupa: 16 !;ron; povodom krsta Medice, hčerke Jos. Čeha v l rbovljah se je nabralo 15 K: Jos. Mandelj. tu 5 K: dr. Jos. Dimnik. Krško, nabral na občnem zboru čitalnice 18 K: okrajna posojilnica v Bovcu 50 K: Franjo Pertot, Trbovlje, zbirsko 7 K; kazenska poravnava J. D. - K. P. 5 K; dr. K. Janežič, Yo loška 20 K; n:ala Stankica Baša iz Hrastnika na veselici ž. podružnice nabrala 9 K 26 v; R. Dolenec, Novo mesto 3 K; narodna čitalnica v škoiji Loki, od fantovskega plesa 50 K; A. Mladič, Šmarje, namesto venca na krsto Josipa Pravca 10 K; g. Podgornikova v Metliki, namesto mrtvaških naznanil ob. izgubi njene matere 10 K: O. Ploj. Črnomelj, iz kaz. poravnave K.—St. 10 K; P. Hafner, Sava, dar neimenovanega lesnega trgovca 2 K; darovan, prodan zlat prstan za 14 K 45 v; A. Hudovernik, tu, nabral narodnega davka 16 K: Malči Ogrizek, Trojane, nabrala na godovanju Nežike Ru* dolfove 3 K; dr. V. Schelcsiiiker, Slov. Gradec, rabral na lovskem plesu 6 K 60 v; P. Sluga, Praga 1 K; dr. A. Brumen, Ptuj i. s. mesto venca na krsto prijatelja J. Kau; erju 10 K, iz kaz. poravnave dr. H.— \. T. 20 K. skunaj 30 K; volilo >soe Reinohl-Suhadolrik v Gorici 2900 K; A. Seliškar, Ljubljana 3 K.
if
Poudariti je ime „Scott
Upoštevanje, ki ga ie pridobila Scottova emulzija iz ribifga olja tudi med zdravniki, je dalo in da*e d*n za dnem poved vsiljevanju in hva* sanju drugih »nrav tako dobrih« emulzij. Ravnate pa
v svojo lastno korist,
ako ostanete pri izvirnem izdelku Scottove emulzije, ker je ta edina na £>cottov način napravljena emulziia iz tibjega olja, ki že skoro 40 let uživa
fltetorn sloves.
Zato zahtevajte in kupujte
Scottovo emulzijo!
Cen* orrgTnaltn eteklemoi 3 K no v dobivm C« po »seh lekarn,h    Proti vp©£iljarri 5o
v. ? ptanen h maml-ah dabit« o4 tvjdkt SCOTT & BROWNE do t mm Dunaju VH »klicev«}« o« na ttmi list eakratn« »p*filT»tev poteku«!))*   ©»3  kake lekarne.
Želodec je prebavljajoč in čistoč" organ. Da pa tema obema svojima opraviloma zamore zadostno odgovarjati, je potrebno, da ga niti v tej niti v oni smeri ne silimo do prehudega dela. nego je potrebno skrbeti za to, da se mu oboje kolikor mogoče olajša. Za to izvrsten preiskušen izdelek je dr. Rose balzam za želodec iz lekarne B. Fragner, c. kr. dvorni dobavitelj v Pragi, ker je to prebavo spodbujajoč in voljno brez bolečin odvajajoč pomoček. Dobiva se tudi po tukajšnjih lekarnah. IL B.
a. KUNST
Zfatorak« ultoa Ste«. 4.
Velika zaloga obuval
ta Is-talka m ia straha fe veda* aa ts*ev*.
Vsalrršii ■trtttlt se izvrtajeje teči* hi p« nitki ceai. Vse mere se shranjujejo in
zaznamujejo-. — Pri zunanjih naročilih naj se blafrJT»li vzerce poslati. 40
^ Nogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovratnike in v to ' svrho spadajoče blago dobite najceneje v specijalni trgovini
mestni trg 10.
Pozor!
Pozor!
Drože ffrcflgs)
Naznan;atn vsem odjemalcem za Drože, da stm preselU svojo znano tovarno v lastno hišo na Krakovski nasip ?t. 26 ter jo uredil na vodno silo s turbino, zato mi je mogoče, postreči brez konkurence po nizkih cenah in z najboljšim blagom. — Opozarjam pa, da moje materčine drofe so za 50' „ boljše od vsakih Spiritnth drož. Spiritne so mehke in vsebujejo vodo, zato jih nudi konkurenca po 80 vin. Pričakujem cenjenih naročil in beležim s spoštovanjem
M&ifso laloker
tovarnar drož 3527 v kar'st Bružbi sv. Cirila in J&toBa,
Josip Stupica
jermenar In seeSlap
v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6.
Priporočaš svojo bogato zalogo najrazličnejši!:
kančkih
. krasno o f r e a i j ama--j
kočije, drage vozove in najrazličnejšo vprežno opravo
katero fmam vedno v zalogi, kakor tudi vse drujze v sedlarsko obrt spadajoče potf*eb-h eefna, £a obrabljena vozova In :: ———   konjaka oprava. —-—-
□0
122
innuni ntenja
: za gospode :
Lfnbljaisa,
Franca Jožefa cesta 3.
Wm londonski bit
f listno angleško blago.
Elegantna izdelava. Točno in solidno.
!
ročnih del
v Llobllanl,
Židovska ulica štev. 9«
Bogato spremljena zaloga šivalnih potrebščin. priCetili ia izgotovljenih vezenin kakor tudi k tema pripadajoči Baterija!.
Montiranje« predtiskarija, taaav
bttriranje in plisiraoje. .*«
b22
Hb
solidna  postrežlaa S
etiketo!
Dafcro b.ago so samo hvali!
122 lil
- j ura
vgiašovaiec g!asovirjev in trgovec glasbil
L£u&3iarca9 Poiiasiska cesta 13.
Zalaga prvovrstnih glasovirjev. piania, harnunijev. gosli, ?!tar, tambnric, citer, harmonik itd. Rajaettfte strnne „Weicho!d" ia dra^e ter vse uotrebščine glasbil. — Jaoćioi pismeno 10 let. — Zarod  za oglaševanje ter popravita glasorirjev ia vsega
glasbenega orodja.
Hajjcer«e|ša posojevalnica.
V^lašuem »Glasbeni Matici«, »Mladiki« in drugim slovenskm zavodom. Svarim pred samouki in neiz-kaz^nimi baje-strokovnjaki, ki inštrumente samo pokvarijo. EJiai san^sbjni strokonjai za vgiaSevanje ter
popravila vseh glasbenih   iaštrn- * mentov je na Kranjskem konresionirana ivrdka
J. 6. Jttrasek.
aznanilo!
Vljudno naznanjam, da sem z današnjim dnem prevzel
Jotograjicni atdlje gosp. Julija Jtiullerja
v poslopju Ljudske posojilnice«
Zahvaljujem se tem potom vsem cenjenim odjemalcem za izkazano mi zaupanje kot večletnemu poslovodju imenovanega ateljeja, katerega hočem tudi nadalje voditi v splošno zadovoljstvo cenj. naročnikov. 504 Priporočam se z najodličnejšim spoštovanjem
Julija Miillerja naslednik
Franc Grabietz.
<r    Brez konkurence!
F. L. Popper čevlji \
g za gospode in gospe so nogam |j
g{ najbolj priležnt. lični in najboljše ^
^ kakovosti.   Naprodaj   samo pri
1 JULIJI STOR, Ljubljana
\ Prešernova ulica št. 5.
P
a& 0eysscrski čevlji za turiste, bigfjenlčni
^ čevlji za otroke in Lawn - tennis - čevljt
K 12*50—16*50.
3PrIpcročarxa.o ^peciialno
đcmsKo In otrošRo konfekcijo
zelo solidne tvrdite
KHstoffič-Bučar
Ljubljana, Stari trg štev. 9. — Lastna hiia-
Krasne Fine Moderne
kostume,     n a iiata jopice,
KB&SNE PLA&CE,    IJ | S   ZIMSKE PLASCE,
: HOCNI HALJE, 9   DLULL   B0E IN MUFE, KBILA. PERILO.
Otraške
IDIEKK8 in piani! za______...
BBgiaalia« paril« ta *Vu«e potrekičlne m a«««r«|«aak«.
■ar Paiilja na izbiro tudi na deželo.
64
82
iBrtiBii-iisr-
dobavljam franko na vsako postajo za reklamo nove vrste
tak stnje jar
ki sc gonijo t nogo z eleg. omarico in 10 letno garmcijo. Odpolljeoi ko dobim 15 K za da tja, ostanek eo povzetju.  Vse vrste Šivalnih strojev
»Ringschlffs »Central-Bobbin« za domaČo rabo in za  rokodelce  po cenah  na debelo.
L Hftiaitrs. m H. Bife« modra« 23 m.
Ceniki gratis in franko. — pondencn.
Hrvaška kores-
Za moške in ženske.
Brez vbrizgavanja
v nekaj  malo dneh celo najbo'j zanemarjene toke bolezni oeena eavl ozdravi
Urssn - Tecton.
1 skatlja ? 100 kroglicami K 5*—. Xa nosolno osdnvljen'e zadostujeta  2   *!£at2JI. Izdelovalec: [Tho Urala Caesslcal 6o., Landoe.
Naroča se v glavni zalogi:
E. LEDEBSBi lo^arnET, BUSAPS&TJt IV,, Kusensnrl&g 21.
Pr£ aakapa različnega eMoeuaega Maga aa
blagovolite obndfl aa tvrdfco 533
A. *&z E. (Skaberne
Mestni trg 10.
Na debel« i* drobno. Obstoji »d leta 1883. Izredno nizke cene!
lili!«
sur axAđct uAorvoenepmči)
lODltCtUL
fzov trt peci s..xo.xIUs£s
i«
O S Silit I z brzoparoiti francoske dražbe,
Inr
Najkrajša vožnja iz
i Ml
IT   L    Odhod Iz LfublfaM viak (trik. IG   f   S?Vfi    lUllae vsak mesec enkrat
- LFstej (5 ^karte) za Vi« razrtde dob^ edlmo pci
Ed. Smarda
aalaftvana nalr
tavala a aoserna
TljilMIiMJniHiialS
v 'ii-  Kmetske vesejilake, nabirat vrline ari „Plfeveti-.
Vezne listka iz Anneriae v stara taaseviae aa aaf-aisii časi. izaafe vaza« Hafke aa veea ieie&aieafe aa arlrzia« t zabavatla ta reosarskik viakev. Vsa ss-faanflalstetavi breza-aene
1
Ceno češko posteljno pere*
Kilo sivega puljene^a K 2 — boljšega K 240. polbetegra K 3 60. belega K 480, prima kakorpuh mehkega K 6—, veieprima K 7*20, najboljša vrsta K 840. Puh siv K 6—, bel K 12*—, naifineiši prsni puh K 1440. M 5 kf naprej franko. Zgotovljene postelje iz gostonitesra rdečeca inleta, pernica ali spodnja blazina 1SSxl1» ca a K 10-, 1:2—, 15—, 18*—, 21—, 2Wxl4H cm i K 13-, 15 18—, Ji —, zgiavnica Si* 58 cai a K 3-, 3 50, 4-—. 90x70 cm a K 4 50, 550, 6*— 3-delne zimnice za eno posteljo K TI'—, boljše K 33 —. Razpošiljanje franko po povzetju od K 10 — naprej. Zamena dovoljena, za nagajajoče denar nazaj. Poizkušnje in cenovniki franko.
Artnr Wolinei. Lebes 35 pri Plani, (tesao.)
V Ameriko m Kanado
CUNARD LINE.
Uitenia iz teke dne 24. jaanarja 1914. Fraacaaia iz teke dne 2. febr. 1914. Paneaia iz Trsta dne 3. februarja 1914.
I* Liveraola : Carmania doc 24. januarja in 21. februarja
1*14.
Banretama 4ne 3f. jae. 1*14.. 2S. ;cbr.. 21. aiarci 1914. in 11. aprile lfeU. C6
Campaaia dne 7. febr. 1914., 14. marca j 1914., 4. fo 25. aprila 1914.
Lssitania dne 14. februarja, 7. ia 2?. marca 1914.. IS. aorila 1914.
proti žlezam* ž krofi jem
malokrvnosti, angl. bolszni, kožnim izpuščajem, vratnim in pljučnim boleznim, kašlju, za ojačenie biaboinih v razvitju zaostalih otrok priporočam redno zdravljenje z mojim
—u
Lahusenovlm ribjim elfe;
HaiuSl^kovHellie ia aaforniobMeaefže ribi« olfo. Rado uživano in lahko prenosi iivo. Letea aeraaa ttz 100.rC0 steklenic. Pristen samo v originalnih steklenicah po K 3*90 in 7'— z varstveno znamko »Jodella« in tvorničarja lekarnarja Vilf. Lafensea v Bremns. — Svez se dobiva v rs s V lekarnah v ItfQbi|asi ia ok^lšcl, 3440 Slavas zaloga v Liabliaai: lekarna Trnko^z^.
Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškova nI. 25
Dnnaj I., Karntnerrmg 4, Trst, Via Miramar, 7 rri vseh agentmah v deželnih glavnih r.icFtih, vseh potovalnih pisarnah, pri tvrdki Thomas Cook 4 sin, pri vseh Llovdovih »aenturah in agentih Dalmatin. — Cene : |;T. razied Trst-New York: za v Kanado potujoče K 140 za prostor, za v Združene države potujoče K 140 s pristojbino za osabo*
Edina prodsfa
fAIle:nverka:if). 221
Bosendorfer, HolzI Heitzman FCrster. Rud. Stelzhammer, Gebruder Sim%L — laub. Gloss in HofnEnn
na obroka osi K 15
in 23"— naprej«
ALFO
ačitelj Glasbene Matice ta talni sasriee&en? sirokevnlak c kr. tir. sođUća.
Naj\ečja in najspc<obnejša tvrdka vrega glasbenega orodja, strun in muzikalij na avstr. jugu.
Ljubljana, Kongresni št. 15. ^S1,
Velikanska izigra v vseh modemih slogih in lesnih barvah. — Oglejte si klavirje z angleško Erard in francosko Lezeff — mehaniko. — 10 Idna postavno obvezna garancija Najcenejša izposojevalnica. - Ugodna zamena. Ug-aševanje in popravila strokovno in ceno. — Tu eaaeafene 3ss>>o^3Q fabrikate imam za Kranjsko le las v zalogi zato svarim pred nakupom falslfzfeatov in navideznega pofelaa pri trgovcih, ki nimajo niti enega pomem-===== bnčga fabrikata v zalogi pa se drznejo kričati o dobrem blagu. —=z ■ -
najtiše!* kakovosti p« 5, 7,9 ta 12 krta — vse vrsta Usna pad* lags in mrsilet — barva sa lasa in brade „Naril" pm Z im 4 S — toaletna petrebačiae — lasulje, brade is drage peirebš&ine za maskiraste, vse pa zelo zmernih ce :zh «ri^ara6a
Štefan Strmoli
Micne novosti
plesnih in družabnih
čevljev.
brivec in ino rt ic ar
Ljubi
]ana, Pod Trančo št, 1,
(segal Heataega in Starega trga).
J^deloje vsa lajuaicarsJka dala solidno in
okusno. Kupuje zmešane in rezane Ženske lase
Alfred Fr&nkel kom. dr.
Največje posljefje svoja vrsto v monarhiji.
Prodajalnica v Ljubljani: A. SELJAK,
Stritarjeva ulica fttev. 9.
2t.#M parov faiaaakafa iztalka.
143
130 lastnih podrninlc.
etske posojilnica ljubljanske okolice v LJubljani
440
odbitka rentnega davka,
Ustanovljena leta 1881
30 Slev.
SLOVENSKI NAKOO*, dna 7. februarja MU
Stran IS.
Zajamčen uapah *5
Buj r\ lep
dobite ob raM med.
Br. £ Rixa krene a prsi
se zunanje. Po Iz k usna pusica K 3, velike palica, z
Razpošiljanje strogo diskretno.
Bo«, dr. A. Uz, lan*rr*-»hi
lalor«  v LfntMfuli
an aspea K av.
«te
Pisanu a »tjtnafr tpl fnpskr ilit WŠB
3. Rozman v Kranju
--Posl. stroka: 7 iiničnc zadeve. :-.
n Preizvedl nate  : ?neleik tovarn, n
Motorji na bencin, benro!, surovo olje itd. Diesel-mo»
torji, lokomobili za industrijo in poljedelstvo itd. itd.
Poljedelski strofi mlattlnice, stiskalnice za slamo in seno, vitelji, plugi, brane, kosilni stroji, posnemainiki itd. — Elektrotehnični saetor|l In aparati, zlasti elektromotorji, dtnamo-stroji, svetilke vseh vrst ventilatorji, zdravniški aparati itd. — atra|l an akdelaea lean, zlasti za mizarje, kola rje, struparje, sodarje, kot: trakaste in krožne žage, s^helnl, stružni in vrtalni stroji, univerzalni mizarski stroji itd. — Streli ia kovmarfjtvo, stražnice, vr-talniki, Shaping stroji itd. — Strofi sa opekarstve, za izdelovanje cementne bi glinaste opeke, modeli, vozovi, tračnice itd. — Strofi an asllno. kompl. razbiralnl, čistilni in valjčni stroji, sita, elevaiorji itd. — Strofi za pivovarne, aanfarae, aaUaraa, ailekarna, tte-karae, knjigoveznice, kertonaino In tekstilno laanatrllo Un. — Arsaatnre za električne, parne in vodovodne naprave, sesalke, tranaastaf *e itd. 335
Tovarniške cene. — Proračuni ln nasveti nresnlnčac. - Bil ago stvarno noslevasfe. — Ha sahteva aa navalile plačila v a^-eklau
se______
[•mi pohištva 1.1. Hailas
Ljubljana, Kongresni trg št 12.
232
%m spalne ln iedline soba, salona In gosposka soba. Preproga, zastorfl, modrod na rane t itannall modrocl, otroiU vozički itd.
Bči8_ -
SSSl   ger*  HaJsoUdneii« blag«.
i
*s»
i
j". POG-^CUIK
zbs am m mizorstvo. ii**1**
S \i0km Mi - B>LlsM
■i
Zaloga, spalnih ter jedilnih sob v različnih : najnovejših slogih.:
Zaloga otomanov, di-vanov, žimnic n
in otroških vozičkov.
v amerikanske]
350 kron.
oreha
nočni
Obstoječa i  2 dvovrstni omari, 2 postelji, 2 omarici, 1 umivalnik z marmor, ploščo in ogledalom.
Pil t Ameriko!
ki so previdni, se vozijo dandanes samo najnovejšimi parniki .Velikani* preko
Ef&rnbu r?ja
^BT^ ^,7^ H 7^ J( X X Ž
Največji parnik na svetu je
„Imperator11.
Dot3 je 920 čevljev (280 metrov), nosi 50 000 ton ter je prva ladja na 4 vijake, d oči m so bili dosedaj največji in najhitrejši pamikl samo na 2 vijaka. „Isaeei alOlM je široko morje preplul v 20 dneh trikrat ter se je moral pri tem še v Hamburgu in v New Yorke z izkladanjem in nakladanjem po
poldrugi dan muditi. Merska vožnja v S as •»/* feeft
ss sseelsena jamči. O prvi vožnji Imperator«a** piše .Glas Naroda* iz New-Yorka: „Imperator" je vilek modeme tehnike. Ropotanje strojev se čisto nič ne sliši. Ladja pluje tako mirno, da človek skoraj ne ve, da je na vodi ter se niti malo ne da pri* merjati z drugimi morskimi veli« kani. Približno tako so urejeni tudi drugi .Velikani" Hamburg-Amerika Mnije. Vsi imajo v 1IL razred* sobe z 2, 4, sil k večjem s 6 posteljami. Hrana je obila in dobra. Tskf .Velikani* so poleg -Imam misija": .Kaiserin Auguste Viktoria* (25.000 ton), .Amerika* (24.000 toaL .Oeve-land* le .Oaciaaan* (po ».000
H
ton) itd. Važno! Vsak potnik dobi pri meni pismeno garandjo, da je prost vseh stro j kov za hrano in   stanovanje,  kakor hitro se pripelje v Hamburg. —
Vsakojaka pojasnila daje brezplačao:
ti SEUHIG.
Per]e
nn peatalja in psih
emil "kr aje;c
pralo P. HHi
PraS Sfcofijo Stav. 80.
Zananjt Mratfla m Mh Izrrtajej«.
laadi osa aatt S mftaiffl
otroških vozičkov
žime.
M.Pakic
v L|ubl|aal.
lesena streti Iree m st&ii i arnstjee.
D«ta».T!fwiaa._■
Parno barvarstvo I
ter kemično čiščenje in snaženje oblek.
Apretura sukna. _L
»J0S.REICH«
PsQaosli nasip - Ozka ulica it 4. Sprejemališče
Sdenburgova ulica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
i
Ljubljana,
Dunajska cesta it. 13.
Izborna naloga
namiznih in na-stropnih
svetiljk
najnovejše vrste
pO alzkJh cenah.
mnmjLLAXxJVJ
Zdrave, rietelifiie sirske
72    hočete imeti?
Potem jim dajte uživali izboljšano, aromatično ribje Olfe iz lekarne pri zlatem orlu. Vsak otrok uživa z lahkoto to ribje olje iz katerega je popolnoma odstranjen zoperni duh in vonj. 1 steklenica K 180.
Zoper kaiel], zaslize-aost ta prekla'enje
je v tem času zs otroke najboljše preizkušen bi mnogostrsnsko priporočen — 1 steklenica 1 krono.
Zaloga  vseh  tu- in inozemskih specialitet ter  preizkušenih domačih zdravit
Izborna toaletna sredstva
Oddajale m trn* zdravila za
tsztetilja se Škrat se asa m vse strani.
Moko Min
bhm pri zlitem irii
tra M. t.
Smiiki trgovina AL. HOHSIRfl i Ljubljani
melwelaeva Mite — Vrtati 3.
Naznanjeni cenjenemu občinstvu, da je izšel moj novi eenik n I« 1M4
in se dobi brezplačno in poštnine prosto.
322        Z odličnim spoštovanjem AL Keraika.
C kr. priv. tovarna za cement
Trkovnllako pratnogokopne drniba ¥ Trbovljah
priporoča svoj priznano izvrsten Portlanial-camant v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in podome trdote elaloć nadkrtljulocl dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in izpričevala 4355
rasnih   orado?   in naj slovite j šib   tvrdk   so    na razpolago.
Centralni nrad: Dunaj, L, Maximilianstrasse 9.
Ivan Jax & sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 15 priporoča svojo bogato zalogo
1V!WWt«
jiđaf JRTsai t &s msMBm i i ^Veawi
za rodbino ln obrt
Brezp ačai kani za iezeoje t M.
Pisalni stroji ,,ADLER'% pleHlni stroji
vseh velikosti.
Brizgalnice
cevi. telovadna
kupujte samo pri
katera tvrdka se zdaj glasi: 2093
Središčna prodaja ogjnjegasafh brizgainie ln potrebščin telovadn. OFodla in avtomobilov d. s. o. J. Praga-Satiehov B. Am Smehal. V. h Stratile*. V. K. SmakaL
Opozarjamo
da v zadnjem času razpošiljajo različne nemške tvrdke po svojem zastopniku v Zagrebu na gasilna društva nemške cenike in ponujajo svoje blago. — Ne podpirajte jih, ker imate svojo slovansko tvrdko.
100 krat
InJskn ampito tovila, na te bi bili popolnoma zadeval ni; varak tiči največkrat v tam, kar aa mm lakirala oblika aa§I primerna. Jaa imam ia vaaka mana prlataieto abnvala in akrtaa pa« mim na ta, da deU vaak aebi primarna blaga,
K 12-50
K 16-50
FRAN SZANTNER
il Solonburgova ulioa itov* 4« n
61
^157
Davek na špirit!!
Z ogromnim zvišanjem davka na špirit, ki stopil v veljavo 1. februarja,
je nujno priporočati, da si vse spirituoze sami izdelujemo.
Oni reflektanti, ki bi si to izdelovanje radi uredili po praktični metodi ta
a tam mnogo prihranili! naj se pod s tro „ftresee Iraparniaaa 4M1M
takoj oglasijo na anončno ekpedicijo M Dukes Nachf. d. d. Dunaj I/l, VVoIlieile 9. fjeV Izkušenega strokovnjaka postavi zadevna tvornica brezplačne tu razpolage.
Trgovina z orožjem in c.kr. zaloga smodnika Lecnner & Jnngl, Gradec Sporgasse 1.
priporoča po tvorniSkih cenah kot iiajboljše hranilno orodje avtom. Žepne pištole, točno zastreljene sistemov pBrowningV Stevr", .Mauscr* in .Bavard- samokresi najbogate»Še izbire že od K 550 naprej, floberti m karabinaiicc, dvocevne lovske puške od 36 K naprej. Patrone, patronske stročnice itd. itd Cenovnik gratis in franko. 55 Ccnovnik gratis in franko.
Osts-Mvljrae L 1141
Tora olinal hr laka is liila
Teleta ttivilu 1Si
itiiiiiiaB^rffiiii^^^i aaaar^^ii^
trKosliiaria. lakirana. stavSaa
Proda jalnica s
Miklošičeva  ulica št. 6.
nasproti hotela „Uniosi"«
EBERL
ia nolilštvsĐa pleskarja;.
41
Delavnica!
Igriška ulica štev. 6.
Električna sila.
Kdor si želi kupiti v resnici  dober Šivalni Strof, naj
kupi samo pravi
PFihFFOM STROJ
ki nosi na glavi in stojala irre vPfaIf1 *n se zanj 10 let jamči.
Velika zaloga koles
kakor Walfenr£d, Pnch, solidno ljudsko kolo K 2 smo s in Ilirija kakor tudi
vsi posamezni deli in popravila po najnižji ctci pri tvrčki:
Franc Tschinkel, Kočevje št 240.
Cenik brezplačno in poštnine prosto. Cenik brezplačno in poštnine prosto.
Poglavarstvo slob. i kr. grada Karlovca.
Siev. 731 1914.
Karlovce, 21. januarja 1914.
Pri podgisanem gradskera poglavarstvu ima se popolniti mesto
lllDl
sr
s plačo letnih 2400 kron.
Mesto je konvencijamo brez pravice do pokojnine ali kake drug«? oskrbe.
Pros lc\ ki žele prositi za to meeto, naj prošnji prilože: 1. ev.'iočbo, da so pri kakem užitninskem uradu službovali, bi o v svojstvu uoravitf a, pri-glednika ali kot uiitninski poslovodja; 2 krstni list; 3. domovnico; 4 r lvstno izpričevalo, izdano po pristojni jim občini
Prosilci morajo biti v hi vaškem jeziku, govoru in pisavi povsem vešči.
Prosilci naj svoje prošnje do 353
najdalje 30. februarja 1914
predlože podpisanemu maVBtkema poglavarstvu.
Gradski —čelnik  Gustav Modrasa« s. r.
Najhitrejša
in najsigurnejša
vožnja
„&ron?rlne WilbolmHs .,7ronpriscesain Cedile", in s     „Princ Friedrib Wiihelm% , Geerge tvashingtozz",
je z ekapresn-mi ceaar-
sl- rai brzcparnlki: „>. ser   tViiJboim K.", „Kaiaar Wilnelaa d. Qr.M
z največjimi brzoparmk: „Col?unbuaw Itd. a
Vožnja 5 do 6 dni!
Posebno opozarjam na novo vpeljane kaiir (kabine). — I1L rarr. I V teh je prostora za 2—4—6 eseb, opremljene so čim najudobneje. Potniki dobivajo v posebnih jedilnih dvoranah ob pofrn eni* mizah izborno hrano. Na razpolago imajo poleg družabnih m haaliaih dvoran tudi posebni aetalni krov, ko polji itd. Ha krovu im igra vsak drugi dan godba. — Odhod potnikov ia Mabl|aaie vsak torek ia četrtek« — Poznih, ki kupi pri meni vo^ni list, dobi hrano in stanovanje v pristanišču brezplačno I — Edino veijavne vozne listk  :a    c parnike, kakor tudi za vse
proge amerikanskih železnic pri
EiS wm i LiaSiii MzMi *i 5
nasproti občsznane gostilne „»rt Starem TisUrJn".
Izdajanje voznih listov tudi za proge: Bal ti more, Filadelfiia, Salveti on, I Avstralija. — Zabavna potovanja v Italijo, Egipt, na severni rt itd.
lepe prsi
dobe deklice in fene vsake starosti, ako rabijo moje najnovejše mazilo ali vodo
aa orala rabi se samo na zunaj, edino resnično učinkujoče sredstvo, zajamčeno neškodljivo. Cena K 3, 5 in H. Zraven spadajoče milo 6J vin. f »L: dobe lepe, polne telesne obl;ke z mojo redilno moko lil »Kathe«, zajamčeno neškodljivo, mnogo zahvalnih JUUI pi^em Cena kartonu K 2-20 po povzetju. Od 4 kartonov naprej pošt prosto. — PoSiljatve poste re-stante samo če se pošlje denar naprej. — Razpošilja ga
Kitu Kozel Dunaj VI., itamam 62 K, i. Stori
kroač
40
Ljubljana, Sv. Petra c.16
priporoča svoje
tetako zatogo gotovih ^fek za rjos7so«!!e in dečke« jonic in nlaščev za gospe, near-e« rr>r>6lj-vih havslofcov itd. i Id.
Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in nafnižjih cenah izvršujejo.
IŠ3 h:.
Pekari i a, slaščičarna in kasarna
Stari trg štev. 21.
FiliaSes
Glavni trg št.
Kolodvorska ulica št. 6.
!—=
B
. Cadež
v LJubSJani
Mestni trg št. 14
peleg Uroančeve maaaf. trgovine priporoča
im. rzzsi mešks Burilo, Hra?^ Kratita itd. Iti
Bla^o irnara rolidno, cene zmerne. Postrežem točno.
L. HIKUSCH
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo veliko izber
atolnikov im snlnčniknv«
Popravila se uvrjujejo točno in solidno
rBnmamm mmm ma maigg m&m&gzR B   Otvoritev trgovine. |
mm Vljudno naznanjam, da sem otvoril
1 ■ v LJubljani sv. Petra cesta št. S
(nasproti hotela L!oyd)
! trgovino z zlili, ilrjiie ie orni
pod tvrdko Danijel Zupane, juvelir in zlatar.
Lastna delavnica za poročne prstane, za vsa nova dela in popravila pri zlatnina, srebrnini in urah.
Se prijazno priporoča
35? Danijel Zfopaac, juvelir in zlatar
Žagni polno jarmenik in stroji za obdelovanje lesa
vseh vrst zlasti patentni brzodelni jarmenik, janneniki cepilniki, (samice), benečan-.'. .\   ski jarmenik   .*. .".
enolistni in dvolistni.
Vi stroji za mizarje.
kclarje, s'ragane, ao-
flter*e, tesar!« itd. itd.
Vsi stroji
za izdelovanje pohištva
iz vpognjenega lesa. Stro:£ sa lupljenje lesa.
Strofi xa lesno volno.
Tvornica siTOfev S
za vse vodne razniere
z največjo izrabljivostjo.
Precizijski regulatorji.
-Patent prijavljen. —
MODERNE 320
TSAKSMIS1JE.
Prevzem kompL tvorniSkih oprav za vso :: lesno industrigo.
Najfinejše reference mnogovrstnih obratov tu in v inozemstvu. Sedaj se izdeluje turbinska naprava za K. h tq - o elektr. centralo: 2 turbini po 1600 - konjskih sil. -
TvMlffiS, Ljubljana P.
L kr. Bit?. immi;M Mil
nisHi
19
[. kr. nriv. mmi atita ia živlieoje.
mss" m mm
Valačasa ielaiška glavaica K 8,009.009.
Prufba zavaruje:
a) proti škodam vsled »jraja. strele in parne ali plinove razstrelbe. kakor tad: proti skoua.u vsled gašerja, podiranja paslooij in proti škodam vsled oiinašaaja premičnih stvari, nadalje proti požarnim škodam živine, zalogo vsakovrstnega biaga, kmetijsko orodje, pridelke itd.:
b) proti požarnim škodam poljske pridelke in klajo v poslopjih in kopicah;
c i proti škodam vsled slučajnega nbitja zrcalnega stekla;
d) raznovrstno blago prati škodam, nastalim prt prevažanja po suhem in po vodi;
c) prali škaiam vsled tatinskega vloraa in vsled tatvine fz zaprtih in odprtih prostorov:
/) proti vsakovrstnim telesnim nezgodam, nadalje sorejema jamstvena zavarovanja obrtnih podjetij, občin, lekarnarjev, hišnih posestnikov, voznikov, lovcev itd.
K 6,000.000
R 230,000.000 „ 60.000.000 * 12,000.000
Delniška glavnica. . •
Stanje zavarovanih svot • Premijske rezerve . • ■ Letni dohodki na premijah
Dražba zavaruje na človeško Življenje po najraznovrstnejših kombinacijah, kakor:
o) za slučaj smrti: da je glavnica plačljiva tako! po zavarovančevi smrti na njega zaostale a:i kako ćmgo določeno osebo;
b) za slučaj smrti in mešana zavarovanja z oprostitvijo plačila zavarovalnine, oziroma s priznanjem dosmrtne rente ob nastali onemoglosti, ladalje sprejema
zavarovanja za doživetje, preskrbljenje za starost, zavarovanja otroških dot, plačljivo pri dosegu določene starosti na zavarovanca samega;
d) zavarovanje dosmrtnih rent, za preskrbo vdov in vzgojinskih rent po najnižjih premijah in pod najugodnejšimi pogoji, kakor nezavrženost in nezapadlost police, jamstvo tudi za slučaj vojske brez posebne premijske doklade itd
17
Natnnčneja pojasnila daje radovoSjno
Generalni zastop v Ljubljani
Sodnijska ulica štev. 1.
Ustanovljena 1834. Ustanovljena 1884.
CEOATIA
zavarovalna zadruga v Zagrebu.
Glavni zastop za Kranjsko, Koroško in Štajersko v Ljubijani pri tvrdki Kmet & Komp., Marije Terezije cesta štev 8.
rnntflll v Zagrebu v lastni hiši, vogal Marovske I*nfltrsl^ LcUllđltl   ™—   in  Prcradovxeve ulice.   _ LSlUIaSC
Podružnica v Trsta, Vin del Lavatofo itov. 1, II. nadstr.
Ta zadruga sprejemlje po ugodnih pogojih sledeča zavarovanja:
I. Na življenje.
1. Zavarovanje glavnic za slučaj doživljen ja in smrti;
2. zavarovanje dote; 21
3. zavarovanje življenske rente;
II. Proti ekooi In požara.
1. Zavarovanje zgradeb, (hiš, gospodarskih poslopij, tovaren).
2. Zavarovanje premičnin (pohištva, prodajalniškega blaga, gospodarskih strojev; blaga itd. itd).
3. Zavarovanja poljskih pridelkov (žita, sena itd.)
III« Zavaravanje steklenih sip.
Zadružno imetje vseh oddelkov znaša.........K 3,013.33266
Dohodek letne premije a pristojbinami.........K 1,486.297*56
izplačane odškodnine...............K 5,624.162b6
Sposobni mostni posredovalci ln abvlsl-torjl so sprejmejo pod ngodnlml pogoji.
Metan aaav. Mi. Toleloa atav. 189.
..... i ..i
5
II
30 Štev.
•SLOVENSKI MARDD«, one 7. februarja 1914.
Stran 15.
Čebelni med
itrčan, zajamčeno prirodna pristen, akaeijev
jii lipov, razpošiljanje franke v pločevinasti Skatljicah po 5 kg po povzetju za K $'§#. »reprodajaleem noš) jemo vzorce in ponudbe. -701 meda (Erster ung. B<enenhonif-Ex-vri{ BALATONFOKAJAR, (Ogrsko(
oženjeni?
Vtlanall nit spoanln S   nUko ni tano s
[iiiietuii liiirji ii itntiit
kro s ponaredbaml hočejo konsumente s     zavajati. s
Potem zahtevajte vzorce 3 za 1 K, 6 za. 1 K SO h, 12 za K, 3 4z llustrovan cenovnik », zdravniškimi nasveto gratis in tranko (zaprto) 30 h>    -  L Šlager btgfeoična manufaktura.   Basat IX V/iesingeretr. a.
meiema zavarovan)« ck>ve$kepa Žtv-lienia po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt s manjsajočimi se
12 vplačili.
4n
I
i bank si v Pragi.   ••• -H se,?se*Tse-te — lep.aceno edttedalae te kapttaUf« K 129.98S.304-2S Pe velikosti draga vzajemna zavarovalnica nase države g vseskozi slovansko-narodno opravo.
————    Vm palacali«
Zavaruje posloofa ta premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih centa. Škode cenjuje tako) in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
taeriM iateptii v Ijttljai 'repZMi i IMti eliti »ti. 12.
Pozor! Sprejema tudi zavarovanja
proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoj L — Zahtevajte prospekte!
imozen
potnlk-nradnlk
Kranjsko se liče za veliko zavarovalnico za življenje.
Ponudbe z navedb« nlačilrtih pogojev in natančnim pn >iiom do*e<*aniega
! en a ped „Pensionafshlg" na anončno eksped cijo Josef llenborgor, irađec, Herrengasse L M3
nAzn\ozEi.%\ji: pisaie rt? i o ti steklene plo<ce«
487
!*• je najnovejša iznajdba na tem po'j a, katero vpe-ftno pod imenom  „0 asiograpk*4 odtisi,  ki so
napravljeni s tem aparatom, ne izgledajo kot kopije ampak kakor originalna t. j. osebna pisma (posebno važno za odpošUjatelje ponudb itd.) Vsak nevajen napravi lahko od vsakega s tinto in peresom ali pisalnim stro cm zgotovljenega originala (tudi Skica ali risba) »eč tisač kopij v zaželjeni barvi (even. vsaka JieszrabtjiTa steklena esalas plosta.    kopija v različni barvil Aparat je zelo preprost in
ne zahteva nobene stfskaln;ce in tudi ne pride nobena masa (felatin Itd.) aH gosta tinta -o<tev. Ceniki, vzorci tiska in reference znstonj. ffenT •reiobvtino razkazovanje.
THE REX Co., LJubljana, selenbnrrrova oilea 7. Telefon tu 18.
Zalog. pi«'nih i. raaniaoaevvlaill wa*}-.\ m ik rarraMlin Mr pianrniikifc (pm. -
OVI
yuml|ev pođpetoik
nedosežen po trdnosti, priležnosti in elastičnosti, ker je napravljen iz spec alne — Fara srami leve zmesi. Pazite pri nakmu vedno na besedno zramko
5Z8
=   Bersonweike, Dunaj VII1
Se/*i> '",<c,-TV v
t!
iuiij
i"
puškar
Ma al. 7.
217
priporoča svojo veliko zalOSJO raznovrstnih
pilili in samokresov
lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, snlshilt in čeških stroge
urelzkn€enlh pnšk, za katere lameim za dcDer strel. Posebno priporočam lahke tre cevke in puške Bock s Kruppovimi cevmi za brez-
dimni smodnik. — Priporočam tudi
veliko zalogo vseh lovskih potrebščin
po najnižjih cenah, ^jgrj Popravila in narečbe se Izvršujejo točno in zanesljivo.
Ccnovr.iki na zahtevanje zastonj in poštnine prosta*
Stalni
404
krajevni osenti
zmožni nemščine ae eprejaaofe ali pa nastavijo s stalno plačo za prodajanje dovo-vol enih srečk v Avstro-Ogrski Ponudbe rod „MERKUR". Brna, Neagaeee Ur. 20.
Stroje za valjenfe
za domačo in divjo perutnino (donosno penit-ninarstvo) strokovno ureja pasmena perctiino vseh vrst in vso perutninoreisko opravo dobavlja Specialna tvornica Nickerl * Ca, dr. z •a. Z-, centrala Danaj-InzersderT. Triesteistrasse Ste?. 39. telefon Si? i. Zahtevajte katalog Si 46.
1»
E o
m
o
k
Supcrfosfati
so v ceni precej znižani.
Dokazano naf učinkovitejšo, BSfeenefiO nadomestilo za fosforjevo kislino
za vso vrsto zernv e bi vso vrsto sadežev,
prekaSajo po zanesljivem, hitrem učinku vsa  druga rriporočena vnojila s fosforjevo kislino.
Amonijakovi, kalitevi, solitrovi Luperfosfati naiceneiSa, naido-nosnejša jrnoiUa dobavljajo vse tvornice umetn'h gnoiil kupce« valci in kmetijska druStva.
Centralna ptearna: 7
HI F^rmcT, Prarra. 17.
3 O
O
m m
(v O
m
1
i
hrapavosti, kataru in zašle* zenju, krč nem ta in oslovska-mu kašljv. nego suistne
liiserieie
prsne kapamele
a „tremi jelkami1",
not. poverjenih izpričeval od zdravnikov m zasebnikov za-Jamčuje gotov uspeh. Izredno prijetni in slastni bonboni. 1362
Zavitek 20 In 40 viru, skanja SO t. Prodaja jih v Ljnoljani:
Vbalć pl. Trnr.ociv. lekarn*. P.ih. Sutnik, I o k«mg. r>f Q RccjM, Ilirima. Defeln« !e-k«rn& M:. P h An.J Bohinc. I.karna ori kron L Mr. PH  Jos.čiiant, lekarn*. Ant Kane, dfo-
e«Tiia. B. Cv.nč.ra. drojerij. Idrija". Dani«) Pire, kkama Urifa. J. Bmmana, lekarna,   iovn mesto. C Andriianlie, l.k.ma. Novo mesta Jut Hoe, Lekarna pri Mar. P. Vi-
Em-rtL Mi an VVacfia, takaraa, Metlika. A- Ro-!ek. >ekt(ra, Radovljica. Hinka Brini, Pekama, f.tt'ja. Karel Savrrlk, ckarna pri .Sv Trojici", Kranj. pr. Raccarcich, lek^ Postojna. Joa. M rini k, (ekama. Kamnik. fL Bard veti, iekarna v -k. Loki. /Mg. Pn. B, Lavicka. lekarna. Trtic. Ph. Mr. rl. KožeJj. lekima, Jeacntcc. V. Arko, rreovec. Senožeče Joa. Rudolf, drag. LaSm J. KanJoi.r. tre MaaanaV Jaa. Anctk. le-karaa v Pihnci. i K. Hote?«, lak  na Vrhniki
Stanje denarnih vlog na kn|. in tek. račun 31.dec. 1912:
K 214,160.979-—. a:
Vsake vrste 3
stavbnih del
bodisi na deželi ali v mestu, bodisi zidanje s kamnom, s opeko ali iz betona, kakor tudi vsake vrste majhnih popravil hiš prevzame po izredno nizki ceni
Gregor Prosen v Lescah, Gorenjsko.
r
Prra tfunolska tvornica pohištva
specialni zavod za popolne ženitninske opreme.
i *
S! S
11
CJ zz,
ti ■>
Si
Z 250
c
5S
5" ■
sr E S tf
— o < Z2.
►j on
o —•
rs S»
r> s"
ca o*
CHAEL VVEISS Wt. Dunaj
VII.. Breitegasse 5 in 6 c.
Zavod sn kompletna opravljanj© stanovanj, hotelov In vfl vseh
vrst slogov in lesa od preproste do najfirejs'e iavrSitvc. Oblazinjeno pohištvo najboljše iivršitve po oajaižjih cenah. — Kompletna obednica od K 250-— do K 2000—. Kuhinja, kompletna, bela ali siva od K 70 — do K 3C0—, Polit»rsna sobna oprava od K 200"— do K 900—. Posamezni kosi v veliki izbiri čudovito ceno Razpošiljanje na deželo strogo vestno ped jamstvom. Patentni voa na razpolago.
I ustrovani album za pohištvo proti vpošiljatvi 50 h v znamkah. ■t-        i = Plačilni pogoji po dogovoru. — ■
Raili ii mm pot
z modernimi velikimi brzopamiki iz
LjsTiaie tez Kitmrpn i flew-Y eri
ie ororja
ed Star Line
deča zvezda
Na naSih parnikih fin .and, Srooolaad, Vađerlaad, Soelaad, Lapi anal ta SamiaaSJ
ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje] med Antwerpnom in Novim Yorkom je snažnost; izborna hrana, vludna postrežba in spalnice vo\ novem urejene kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega! potnika ■ minentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni
Odkod iz Ijubljanc vsak torek popoldne.!
Naši urniki vozijo tudi na mesec po večkrat oaz Kanado v Severno Ameriko in je ta
vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York.
PojasalM «aje vlaiat pttrjti zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani.
Kolodvorska nllcn
odslej
sto v. 35,
ed iuiaega kolodvora aa degao poleg preetalea*
SUnjc denarnih Tlog aa hran. knjižice 31. a?g. 1913:
K 70,882.Sn-
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C Mayer
CentraU na Dpmjb. — Ustanovljena 1864. - 29 itktak.   finj Uja j^k Ml (Btl(f H JknMaa iBSaTll MaiSn kapital in reservt 65,000.000 krat.
Preskrbo van je vseh bankovnih transakcij, a. pr.. . ----r- - —a  ■*« —■.....
-ružice brez rentnega davka, kontovne knjige ter ra konto-korent z vsakodnevnim vedno usodnim obrekovanjem  — Denar se lahko dviga v«ak dan brez odpovedi — Kupovanje tn prodaiaaje-------- —
" •:?*.rjev strogo v okviru uradnih kurzoih poročil. — Shranjevanje Is ■pravdanje (sspoi
3pinev tn posoiila nanje.
Ustmtna In plaaneaa aninnnlln Iv
(napeta) nednoslnak
i
Ceven
na vseh taannstrJh ta iaoteiaskik mestih. — Izpla-je kuponov ia isirebeafe vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut ia tujih — Noianadeji varnih predelov saanoakram^a <cafc«> ae efnjavefao ahraaiemNje vrodncetulni pa-l'snn, arafsnn ini sod lastni laMeppm stranka. - nvesplacaa revizija iifrebeelk vftaaostitii • Promcat aa vm Srcsasjav ta^etaMa tn anOaaSfas v lalnilU ta Is lalOfftlO 1690
6751
za jesen!
kakor tudi
Aco lesono
pi-ii
■ na W IH! Samo Mestni trg št. 1E.
Jajca za nasad!
Perutnina čisto olltno rano s
Rumene Orpingtonke 15 komadov K 6*— Rumene Orpinktonke (angl. import)
12 komadov .... K 12—24 Bele Wyandottes 15 komadov K 5—8 Bele Minorke 15 komadov   .K 6—8
Cene izklj. poštarine in treskov. Odgovarjam na vsako vprašanje, ako se priloži znamka  za  odgovor. Piščanci po dogovoru.
PeratalĐstvo B. Weldl9 Ujakovo, Brvntskn-Slnvoniia.
:: HENRIK s
MANNHEIM
tUrakte« »vtpajMlmaii
ftirUrn: lan] UD, Ustni i
LOKOMOBILE
Z VENTILNIM KRMILOM .SISTEM LENTZ'
ZA VROČO PARO NAJBOLJ PRIPRAVEN OBRATNI STROJ PREPROSTA STREŽBA. — DELA DO 1000 HP.
NAJVEČJA ŠTEDLJIVOST. NAJVEČJA ŠTEDLJIVOST.
LETNEGA IZDELKA CEZ 2000 LOKOMOBIL. OBISK 'NŽENIRJA IN PONUDBA BREZPLAČNO.
Jpesncc šemtev.
Vdovec, le* 40 let s*ctr y dvema odraslima otroki, posestnik in gosiii ntčar na Gorenjskem, vrednost v ge lovini in posestvu okoli 40.000 J(t 5« jfetf seznaniti s 30—40 let star;, gospodično ali vdovo brey otrok, k je poštena gospodinja, vajena gc Stiine ter ima vsa; 20 tisoč kron.
Jfesne ponudbe s sliko, ki Si vrne, pod „Sretna bodočnostI48Z na upravn. „Slov. /Zaroda".
]rg](5]F==1|gHgE
Polii i Severno ni Južno litrih
se vozijo sedaj le p ^mači avstrijski progi
i
m
i*si — * sv; T^rk, Bnonon niros,
*?-io c!e Ja-crio, Santos Itd«
i najnovejšimi nritparaikl z dvema vijakoma, električno razsvetljava, brezžičnim brzojavom, aa
katerih   ? za vsakega totnika preskrbljeno, da i dobi dovolj domaČe hrane z vjaom, svež krnb. posteljo, kapelj itd.       ■ ■ ■
0ĐBGO HWMvr. V Imm ftneriko 'W »te* i Južno Amerika isakik 14 dni.
Vožnja iz Trsta v Kanado: (Ptrtlial 5a«bK, tftitrnl) vsaki neset enkrat.
Vsakovrstna pojasnila daje radeVoi;e brezplačna in prodaja vozne liste glavni zastopnik za 40 Kranjsko. Štajerska Ia Koroško
SiMON KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska nI 26.
51|
flšMi-j[oj[£]E
mm
I
$   % f
Ivan Bizeiričar
■aanliil In trgovski vrtnar
Ljubljana, Kolezijska ulica št. 16
priporoča slavnemu občinstva svoje bogato opremljeno vrtnarstvo, kakor tndi okusno ::      izdelane  vence,   šopke in trakove. ::
Dalje ima na razpolago :: za izpesoievanje :: ob mrtvaških odrih drevesne cvetlice, kakor tndi najfinejše dekoracifske cvetlice za dvorane n   in balkone.
i_i * i l
Imam tudi vsakovrstne sadike do najžlahtnej-ših cvetlic in zelenjadi. Sprejemam tudi naročila za na deželo. Vsa naročila se izvršujejo :: točno in solidno. :: Brzojavke: I. Slzovicar, \ LJubljana, a
Odda se s 1. majem 1§14 dobrofdoča
in mm
v Ljubljani, Tržaška cesta Št. 11, nasproti tobačni tovarni. 480 Več se izve tam v T. nadstropju.
Cnntrhguniin s
e nfid J \nm  rt u in k o vitih sestavi« spravljeno sred-atvo.
Cnntrhgumnn; Confrheumon
ki rabiio v premno-ih  slučajih  e naj« boljiim uspehom
CMtrlieunrcn
miri rermntiCne-protinsl-e in nevrai-gi£ne bolečine, od, titranja čut |^»mt-7 r na m vs«>blih m" : ia otekli« v čleakik.
se nradi točnega učinka čimdalje bolj rabi.
Ne dajte si vsiliti kakih nadomestil.
Lonček K !■ —
Iti BtfTjstt napre] R V59 debite franko t torek m   m     m   n a—  „     „   5 Iflncknr. .   .    ■   . 9*— .    .19 Ininv.
Izdelovanje in zaloga
B. Fragnerja lekarna
c kr. dvorni dobavitelji.
Praga lll.9 št. 203.
Pazite na ime izdelka in izdelovalca. Zaloga v lekarnah.
V 7 •     • A      • v elegantni obliki p riporoč
VlZIIiilLC Narodna tiska
Domača tvrdka. s
Juvelir in trgovec z urami
Ustanovlj. leta 1889.
I_iiid_ Čsrne
Ljub3janaf Wolfova ulica št@va
oročni prsta
lastnega Izdelka, kakor tudi
kompletne kasete namiznega orodja
---■     po najnižjih cenah.     ————*
Lastna   delavnica   z  električnim obratom.
Pri nakupu blaga zahtevajte potrdilo e vplačanem znesku. Za one, ki zbero do 15. junija 1914 najvisle število plačilnih listov, oziroma ki dosežejo najvišjo svoto vplačanih zneskov, so določeni brezplačni številni krasni predmeti v zlatu in srebru.
shrani kolesa čez zimo v primernem, proti požaru zavarovanem prostoru.  V potrebi razdre tudi ležišča in natančno pregleda, nadomesti obraljene dele z novimi, temeljito presnaži ali jih popolnoma prenovi po primerno najnižji ceni
ANA G0REC, LJUBLJANA.
Specijalna trgovina s kolesi in deli.
Kije Tanmie usta it 11(M nit. avti Maja).
^ Za ohranitev
M želodca
za pedniranje in uravnave prebave za odstranitev škodljivega mlatenja, katerega posledica so mno^e bolezni, vedno učmknje jako dobrodejno
A. Rose uro za Mi
Znane posledice nezmernosti, napačne diete, prehla-enja in telesna zaprtja n. pr. vzpehavanu, gorečica, napenjanie, tvoritev kisline, čut polnosti in krCne bolečine se omiljujejo in odstranijo in tako zabrani razvitek težkih in dolgotrajnih bolezni.
S
varilo!
Vsi deli embalaže ntsi-fazak. vpisano znamke. Nikler si ae dajte vsi-liti nadamestil.
Irnarvrn c. In kr. Ivnrai dobavitelji le-. iMunCn, kam« pri „Črn^™ orlu". Pn^a Mala straaa, št. 20S. ogel Nerad.ve atice
EHV~ Fe pni« mm
Velika steklenica 2 K. — Mala steklenica 1 K. — Po po?ti ako pošljete naprej l K 50 vin. dobite eno malo steklenico, za 2 K 80 vin. eno veliko, za 4 K 70 h dve veliki steklenici, za 8 K Stili velike steklenice, za 22 K pa H velikih steklenic franko. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogrske.
m
Najboljši nakup vsakovrstnega obuvala je v zalogi
lastne tovarne
PETER KOZINA & K2:
v Ljubljani, na Bregu, Cojzova hiša.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
ii   Delniška glavnica 8,000.000 kron. n
152
Stritarjeva ulica štev. 2.
ni fondi okroglo 1,000.000 kron.
Poslovalnica L c kr. avstrijske državne razredne loterije. ♦
Podružnice v Spljetu. Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema vloge aa knlltlca In na takaat rnana M 31 01 Kaanja in prodala srečke in vroanostne papirje :: ter lita obrostafe od dna vtepe pa Otana s *T |4 |0 s a a vseh vrst po dnevnem kana. s k r.