PoStnina plačana v gotovfn!.
Leto xm.9 štev. 4
Ljubljana, sreda 6. Januarja 1932
Cena 2 Din
Upravmštvo: Ljubliana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122. 3123, 3124. 3125, 3120. Inseratm oddelek: Ljubljana, Selen-bursova ul 3. — Tel 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2453. Podružnica Celje: Kocenova ulica
št Z — Teleton št 190 Računi pri pošt ček zavodih: Liub-Ijana št 11.842. Praha čislo 7S |S0 \Vien št 103 241
Naročnina znaša mesečno 25 — Din. za inozemstvo 40— Dm
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5 Telefon št 3122 3123 3124 3125 m 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Teleton št 2440 (ponoči 2582) Celje: Kocenova ul 8 Telet št 190.
Rokopisi se ne vračaio. — Oglasi pg tarfu
Priprave za novo ureditev reparacij
Odreditev sestanka angleških in francoskih strokov-
njakov - Evropa si mera pemagati sama
London, 3. jan. e. Danes opoldne se je »"stal ministrski svet k razpravi o re.para-■cijskem problemu, na kateri so priprav:!: navodila za sira Leitha Rossa, ki se bo na irvo;i poti v Lausanne ustavil v Parizu in ssestal z zastopnik.! francoske vlade. \ londonskih političnih krogih naglašajo, da bo Jansannska konferenca bržkone trajala J« nekaj dni in da na njej zastopniki prizadetih Iržav ne bodo sestavili končnove-Ijavnih sklepov. Konferenco bodo skoro gotovo odgodlli do poletja, ker je pričakovat: da se bo do tedaj položaj v Evropi in sploh n a svetu v marsičem razčistil. Jasnost p -I-vžaja bi vsekakor mogočno vplivala ' i ©lajšala ureditev reparacijskega problema Do poletja se bodo namreč izvršile v Nemci': volitve n-.vega državnega predsednika in novega pruskega zbora, v Franciji pa parlamentarne volitve, kar bo vsekakor vpiivalo na razjasnitev razmer v Evropi.
Medtem intenzivno komentirajo potovanje Berthek>ta, državnega podtajnika v frii:. coskem zunanjem ministrstvu v London. Berthelot se v -Londonu marljivo posvetuje z zastopniki vlade in političnih krogov. Tu menijo, da se pred sredo ne bo vrri'1 v Pariz. Danes se je Berthelot sestal s sirom Leithom Ros som, nato s finančnim ministrom Chainberlainom in končno z zunanjim ministrom Simonom.
Pariz. 5. jan, e. Angleški reparacijski f=tro'v>>vn-;.a.ki. k: hi morali priti v Pariz in -e sestati z zastopniki francoske vlade, so svoje potovanje ongodili do prihodnjega redna Kot razlog za to navajajo, da hoče angleška vlada prej proučiti poročilo baselskega posvetovalnega odbora in na njegovi osnovi dati svojim strokovnjakom še :>:•• 1 odhodom \ Pariz poslednja navodila.
Angleška vlada namerava ponovno proučiti plačilno sposobnost Nemčije na podlagi baselskega poročila
London. .". jan. č. Kakor vse kaže, do sestanka ministrskih predsednikov Velike Britanije in Francije zasedaj še ne bo prišlo. Sestanek je onemogočila odgoditev potovanja angleških reparacijsklh strokovnjakov v Pariz. Za sestanek Macdonalda in Lavala je bilo namreč določeno, da se bodo prej domenili o vseh problemih, ki se tičejo reparacij, strokovnjaki obeli držav Razgovori med obema ministrskima predsednikoma bi koristili le tedaj, ko bi se naslanjali na rezultate razgovorov med strokovnjaki Velike Britanije in Francije. Kljub temu so v političnih krogih mnenja, da se bosta Lav al in Maedonald vendarle še sestala pred konferenco. Bržkone se bo Maedonald na svoii poti iz Londona v -^alisami o ustavil v Pariza »n se sestal z Lava lom.
Wasbir,gton. o. januarja AA. Državni
rodtajniik Castle je v ženskem republikanskem kmbu naglasa I, da si mora Evropa znati sama pomagati, preden lahko upa na podporo ameriških Zediiijenih držav.
Ženeva. 5. jan. AA. Predsednik Votta je v načelu pristal, da b' se repa radijska konferenca vršila v Lausannu.
Sofija. 5 jan. AA. Bolgarijo bo na reparacijski konferenci zastopal predsednik vlade Mušanov s finančnim ministrom Štefanovim.
Berlin. 5. januarja AA. Načelni sporazum o podaljšan m dogovora o imobilizira-n:li tujih kredit;h za eno leto do 1. marca 1933. je prišel danes dopoldne v roke zastopnikov nemških bank doižnic in zastopnikov inozemskih ban k-imn ie.
:orozitvi
Sestanek Hcndersona in Drummonda odvoden
Dawesu
London, 5. januarja, č. ..DailV Telegrapli« je objavil poročilo svojega diplomatskega poročevalca, da se je sestala angleška delegacija za razorož tveno konferenco in se posvetovala o stališču angleške vlade glede na popolno ukinitev podmornic, omejitev tona-že velikih vojnih ladij na 25.000 in križark na 8000 ton. takšno omejitev tonaže vojnega brodovia je Anglin zastopala tudi že na prejšnjih pomorskih razorouitvenih konle-rencah.
London. 5. januarja. AA. Danes sla imela razpravljati Arthur Henderson in generalni tajnik 1>N sir Eric Drumniond o raznih zadevah svetovne razorož•ivene konference. Ker je Dnunmond obolel na mrzlic, je bil sestanek odgoden.
London, 5. januarja, č. »Times« poroča. :a j c Aquiddes. ravnatelj oddelka za r z-»rožitev pri Društvu narodov odpotoval v London, da sc o vprašanjih, ki se nanašajo na bližnjo razorožitveno Konferenco non:e ni z liendcrsonom in z generalnim tajnikom sveta DN sirom Drunimondom. Bržk-ae
Ameriška navodila
pa se z Drummondom ne bo se>tal, ker .c
ta že nekaj časa bolan.
Ženeva. 5. januarja, ž. Tukajšnji listi omenjajo v svojih poročilih o bližnji razorož't-veni konferenci, da se bodo h koncu januarja nekaj dni pred pričetkom konference sestali v Montreuxu zunanji ministri držav Male antante. \:a konferenci se bodo ministri Male antante posvetovali :n ^Počili za skupno stališče na razorožitveni konferenci.
Xe\vyork, 5 januarja, č. General Dawes, ki ie bil določen za delegata Zedinjenih držav na razorožitveni konferenci, ie prispel iz Londona v Ne\vvork. Tu so ga takoj ob prihodu obkolil novinarji in ga povpraševali. po kai je prišel. Da\ves je izjavil, da se namerava sestati z . državnim tajnikom -a zunanje zadeve Stimsonom v zadevi konference in da je prišel po navodila ne\vyur-ške vlade. Energično pa je demanUral vesti, ki so se razširile po državi v zadnjih dneh, da se ie vrn'1 v Ameriko, da bi pripravil teren za svojo kandidaturo pri bližnjih predsedniških volitvah.
Argetoiarsu o namenu
v Ril
Razgovori z Mussoiinijem in Grandijem — Izjava o svetovni krizi in italijansko - nimun&kih rasnih in politično - gospodarskih odnošajih
Rim, ">. januarja AA. H a vas poroča, da .:>• rumiHiski finančni minister Argetoianu nn konferiral z italijanskim ministrskim predsednikom IMussolinljem !.n zunanjim ministrom Grandijem o seda.ii.il gospodarski kriz' in o splošnem položaju v Evropi.
Rim, 5. jan. ž. Včeraj popoldne se je ru-munski 1'ina.nčtil minister Argetoianu, kakor smo poročali, v palači Venezia sestal z ministrskim predsednikom Mussolinijeiu i'o sestanku je sprejel italijanske novinarje in jim dal več izjav o svojem sedanjem Potovanju po Evropi in o rumunsko-itaii-janskib odnošajih. Izjavil je med drugim:
: Odpravil sem se na svoje potovanje, da .-e nekoliko oddahnem in da obenem tu d! navežem nekatere politične stike. Moj namen je, sestati se z ministrskimi predsedniki vseh glavnih evropskih držav in izve-deti od njih, kako presojajo sedanjo krizo in kako nameravajo rešiti probleme, ki no zaradi krize nastali za vso Evropo, .lasno je, da nobena država zase ne bo mogla rešiti teh problemov in tako urediti svoj pokjžaj. Prišel sem najprej v Italijo, nato pojdeui v Francijo in v Anglijo. V Rimu
se.m se te dni sestal z Mussolinijem in Grandijem. Z njima sem imel dolge razgovore. Dognal sem, da se v vprašanjih, ki se nanašajo na sedanjo krizo, povsem strinjamo. Vendar me ne zanimajo le vprašanja, ki se nanašajo na italijansko rumuuske odnošaje. Zaradi tega bom potoval še dalje po Evropi.?
O italijansko-rumunskih odnošajih je Argetoianu dejal: - S stališča sentimentalnosti ni ničesar, kar bi ločilo naši dve državi. ki ju druži tradicijonalno latinsko bratstvo. Naše duševne vezi so tako intimne, da jih ui treba v ničemer še bolj utrditi. V političnem ozItu pa si moreta obe državi druga drugi v marsičem zelo koristiti Predvsem v trgovskih odnošajih. Italijansko gospodarstvo izpopolnjuje rumun-sko in obratno. Nam je treba vaših tehničnih in industrijskih izdelkov Vi rabite blago. ki ga pridobiva naš kmet.
Zvečer je zunanji minister Gra.ndi priredil Argetoianu na čast večerjo, ki so se je udeležili člani italijanske vlade Ln diplomacije ter višji uradniki rumunskega poslaništva s poslanikom Zanescom na čelu
Kitajska zahteva sklicanje sveta DN
Kusko-turška vojna konvencija proti Japonski — Umori Japoncev v
kitajskih mestih
London, 5. jan. ž. Kakor poročajo iz Sanghaja. je nankinška vi da naročila svojemu zastopniku pri Društvu narodov, naj zahteva od Brianda takojšnje sklicanje sveta Društva narodov, ker so Japonci zasedli Činčav.
Pariz, 5. jan. AA. Zunanje ministrstvo še ni dobilo potrdila vesti, da bi bila kitajska vlada davi zahtevala sklicanje sveta DN.
Šanghai, 5. jan. č. Množica demonstrantov je ubila tri japonske trgovske potnike. Ki so se pojavili v kitajskem delu mesta. Japonski konzul v Kantonu je zaradi tega incidenta protestiral pri kitajski vladi in zahteval strogo preiskavo.
Washington, 5. jan. č. Vlada je izdala tiri dno poročilo, da je japonski poslanik v \Vashingtonu Debushi pri državnem tajniku /a zunanje zadeve v imenu japonske
vlade obžaloval incident, ki sc je pripetil ameriškemu konzulu Chambcrlainu v Har-binu.
Nov Hoovrov poziv kongresu
VVashington, 5. jan. AA. Predsednik Hoo ver je naslovil na kongres nov apel, v katerem zahteva, naj sprejme takoj potrebne sklope za izvedbo njegovega izrednega gospodarskega načrta. Izvedba tega načrta je potrebna, da se vrne zaupanje in z boljša gospodarsko stanje v državi. Predvsem je to potrebno, da se zaustavi padec cen in vrednostnih papirjev, da se okrepi država proti krizi in da se vzpostavijo z ostalim svetom normalne gospodarske zveze.
Isiji volilne vlade je Nj. Ve!, kralj že včeraj imenoval novo, pod predsedstvom Petra živkovlča - Vlada šteje 14 članov In je že prevzela svoje posle
V 2 Cevi
Predsednik vlade Peter Živkovič
Prva seja nove vSa&e
Beograd, 5. jan. M. Novoimenovana vlada, ki je bila danes dopoldne ob 31. takoj po imenovanju zaprisežena, je popolne prevzela posle. V vseh resorih, v katerih so bile izvršene izoremembe, so se popoldne vršile predaje in prevzemi pos'ov. Ob 5. pon. se je nova vlada sestala k svoii prvi s"\ii. na kateri je razpravljala o tekočih zadevah, zlasti o zadeve h, ki so v zveri s skorajšnjim pri-četkom zasedanja narodnega predstavništva.
Hova pcmo&n&fca Stissasačae-ga ministra
Beograd, 5. jan, M. ukazom Nj. Vel. kralja je upokojen ubsedanji pomočnik finančnega ministra g. Fran Gospodnc-tič.
Z drugim ukazom sta imenovana za pomočnika finančnega ministra v 2. skupini Stanoje Nede!,j.kovic, dosrda.i načelnik oddelka za kataster in državna posestva v finančnem ministrstvu, ter Vi-tornir StojVoi-ič-Konstant inovic, dosedaj načelnik oddelka za državne kredite in dolgove.
Novi immste? za telesno
vzgojo
Beograd. 5. januarja, p. Novi minister za f žično vzgojo naroda dr. Dragan Kraljevič, ie b i rojen v Slavonski Požegi leta 1893. ter je član ugledne družine, ki je igrala vidno ulogo v političnem življenju. Pravne študije ie dovršil v Zagrebu, kjer ie bil pred koncem vojne v službi Narodnega Veča do prevrata. V vojski je kapitan 1 razreda.
Beograd, 5. januarja AA. Nj. Vel. kralj je danes podpisal ukaz o imenovanju nove vlade. Postavljeni so:
za predsednika ministrskega sveta Peter R. Z i v k o v i č, predsednik ministrskega sveta na razpoloženju in narodni poslanec;
za ministra zunanjih zadev dr. Vojislav M a r i 11 k o v i č, minister na razpoloženju in narodni poslanec;
za ministra trgovine in industrije dr. Albert Kramcr, minister na razpoloženju in narodni poslanec;
za ministra socialne politike in narodnega zdravja Ivan P u c e 1 j, minister na razpoloženju in narodni poslanec;
za ministra notranjih zadev dr. Milan S r skic, minister na razpoloženju in narodni poslanec;
za ministra prosvete dr. Dragutin Kojic, minister na razpoloženju in narodni poslanec;
za ministra pravosodja Božidar M a k s i m o v i č, minister na razpoloženju in narodni poslanec;
za ministra gozdov in rudnikov dr. Stanko S i b e n i k, minister na razpoloženju in narodni poslanec;
za ministra prometa Lazar R a d i v o j e v i č, minister na razpoloženju in narodni poslanec;
za ministra kmetijstva Juraj Demetrovič, minister na razpoloženju in narodni poslanec;
za ministra gradb Nikola Preka, minister na razpoloženju in narodni poslanec;
za ministra vojske in mornarice armijski general Dragomir S t o -j a n o v i č, minister na razpoloženju;
za ministra financ dr. Milorad Djordjevič, minister na razpoloženju;
za ministra telesne vzgoje dr. Dragan Kraljevič, narodni poslanec.
Ob 11. dopoldne so vsi ministri prisegli pred Nj. Vel. kraljem v novem dvoru v Beogradu.
Dsf, Ksrasssesr zasttajTsiiIs zimanjega ministra
Beograd, 5. jan. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je postavljen za zastopnika zunanjega ministra g. dr. Albert Kra-mer, minister za trgovino in industrijo, k^r se bo minister zunanjih zadev dr. Vojislav Marinkovic nekaj časa mudil v inozemstvu.
Prvi sestanek senata in stvaritev narodnega predstavništva
Beograd, 5. jan. M. Novoizvoljeni senat je, kakor je bilo objavljeno že ob razpisu senatnih volitev, sklican k prvemu zasedanju za ponedeljek dne 11. t. m. Do takrat bo državni odbor, ki pregleduje volilne spiske in ugotavlja pravilnost volitev, že dokončal svoje delo. Na prvi
. seji senata bosta izvoljena začasno pred« | sedništvo in verifikacijski odbor. Veri-t fikacijska razprava bo po vsej verjetnosti zelo kratka, ker dosedaj ni bila vložena nobena pritožba proti volpvan. Najbrže se bo že 14. t. m. vršila plenarna seja senata, da bo definitivno verificirala mandate senatorjev. Senat se bo , takoj nato konstituiral in izvolil stalne odbore, ki jih predvideva poslovnik.
Svečana otvoritev narodnega predstavništva se bo vršila najbrže dne IS. januarja na skupni seji senata in narodne skupščine, na kateri bo otvorjeno redno zasedanje s kraljevim prestolnim govorom. Obe zbornici bosta nato ločeno vodili debato o prestolnem govoru, nakar se bo pričelo redno delo. Takoj po otvoritvi zasedanja bo vlada obema zbornicama predložila državni proračun za leto 19-32-33.

Izjemno slan je v Indiji
kdski kongres razpuščen - Protestni shodi in krvavi
"iiddenti po vsej deželi
nv
London, 5. januarja, ž. Izjemno stanje, ki ga je dejansko proglasila viada v vsej Inidiiji, je izzvalo silno razihurjenje med ljudstvom. Poleg aretacije Gandhija in Patela smatrajo Lot najhujši udarec proglasitev vseindfkega kongresa za ilegalno mtititucijo. Kongres e bil razpuščen Vlada je d.a'<i aretirati okrog H)0 član >v kongresa. Tud; proti tfrsekutivi indskega nacionalističnega pokreta ki je prevzela po aretaciji Gandhija in drugih naeijonclistič-nih voditeljev vso obkust nad nacionalističnimi organizacijami, je vlada že ukrenila vse potrebno, da se paralizira njeno delovanje.
Nacijonalisti pa se kijuib temu niso ustrašili in so včeraj priredili v raznih mestih po vsej deželi velike protestne sno-de m demonstracije. Patelov tirat Vitala-baj jc sklical včerai dopoldne v Ne\v-Del-hiju ve'."ko zborovanje, ki se ga ;e ude'eži-lo okrog 50.000 ljudi. Imel je zelo borben govor, v katerem ie ljudstvo med drugrn pozval: »Ne kupujte blaga! Če rte pu prisiljeni. kupujte domače blago in če tega ni blago, ki ni britanrfeol« Drugi govora'k Mariman je javno zagrozil: »Narod ima in bo imel moč, d*i odpre vrata jerodske ječe« (kjer je zaprt Ganclhi).
Protestna shoda v C-awnporu in Aiaha-badu sta se razvila v demonstracije in je mora'a poseči vmes po'ic j-a. ki le rabila orožje Na shodu v Alahrubadu s"e biii v spopadih s policijo ubiti dve osebi, mnogo pa ranjenih.
Pariz, 5. januria. AA. V poroč. lu. v katerem navaja razloge, ki so bili m-rodaj-ni za Gandhijevo aretacijo pravi indiska vlada, da je kršil odredbe sporazuma, sklenjenega marca 1931, Gandhi in ne indska vlada.
Bombay, 5. januarja, č. Po arctac:i! Oandhiia in Patela je prišla borba med indsko vlado in nacionalisti v novo faza Demonstracije v Alahabadu Cawnniiru :n Nevv Delhiju so bile povod spopad -m s pc-
I licijo in krvavim izgredom. V Bombayu, ! kjer so prav tako priredili demoustnt ven i odhod po mestu. r,i prišlo do nic;dei!tcv Trgovci so v znak žalosti zaradi (>a idhije-ve aretacije za tri dni zaprli	trgovi-
ne. Vlada ie proglasila za proiizakotute tudi mestne odbore, ki so jih nacionalisti ustanovili po raz. ustu vseindskisra kongresa. (oblasti imajo točna navedba. Ja preprečijo vsako organizirano delovanje nd-ske nacionalne stranke. Prepoved i ie vsakršna propaganda za bojkot oroti angleškemu blagu. Prav tako so oblasti izdale energične ukrepe nroti vsem, ki pozivajo ljudstvo.....j krši odredbe vlade. Mnogo ljudi so aretiral: tudi v Bengaliji.
Nacionalisti propagirajo vedno boli intenzivno bojkot proti angleškemu blagu. Vsa naročila ori angleških podjetjih so stomirali. Blaga, ki ie prišlo iz Anglije v I;id:io. doslej še nihče ni prevzel. Oblasti so dopoldne v Bombavu aretirale nadali-n::b 11 liud;.
London. 5. januaria. AA. 45 organizacij, ki pripadajo narodnemu kongresu iz Kal-kute in okolice, je proglašenih za protizakonite.
Znani nacionalistični prvak Ansari je imenjvan za naslednika aretiranega vodi-tle;'j indske<?a kon^re^a Rajendranata Prisada. ki 2a je hi! Patel imenoval za tvojega namestn f<a.
Bombay. 5. januarja. AA. tz Anmeda-hada poročajo, da je Hil obsojen Pandit Nehru na dve 'eti ječe in flobo 500 rupii. ker je hotel zbežati iz kraja, kjer je bil interniran.
Ahmedabfid, 5. jan. s. Indijske tekstilne tovarne so zaradi Gan<lh;ieve aretacije prenehale kumovati angleško bla«o Lastniki tovarn nameravajo zaradi	p—klicati vse nabave strojev v Angliji Tudi mestna občini v Ahmedabadu razmišlja o bojkotu angleškega blaga in tvrdk.
Komunistični izgredi v Porenju
Berlin, 5. jan. AA. V vsej rensko-vvest-
falski premogovni kotlini so razvili komunisti ogromno agitacijo za proglasitev stavke. Doslej ni prišlo do resnih motenj v rudnikih, poročajo pa o številnih terorističnih dejanjih v minuli noči. V Essenu, Borbecku in \V'eidkampu so komunisti razdrli številne priprave v rudnikih. V Borbecku so obmetavli komunisti rudarje, ki so se z rudniškimi vozovi podajali v ruii-nike, s kamenjem. V Diisscldorfu je policija aretirala 150, v Remscheidu 61, v Essenu 80, v Oberhausnu 100 in v Kolnu 20 komunistov. Več stražnikov je bilo pri aretaciji komunistov ranjenih.
Berlin. 5. jan. AA. V zvezi z agitacijo za splošno stavko v rudnikih Pcrenja je policja aretirala danes več sto komunistov, ki so nagovarjali rudarje naj zapuste delo. O priliki aretacij je bilo več policistov ranjenih.
Rumunska pogajanja 2 Rusijo
Bukarešta, 4. jan. g. V ospredju • vsega zanimanja so sedaj pogajanja za sklenitev pogodbe o nenapadanju z Rusijo, ki se bodo v kratkem pri"cla v Rigi. Prva pogajanja bodo vodili poslaniki obeh držav, nadaljnja pa po potrebi tudi posebne delegacije
Bukarešta, 5. jan. AA. Ministrski svet je razpravljal danes o vprašanjih, ki so v zvezi s pogajanji s Sovjetsko Rusijo o sklenitvi pakta o nenapadanju. Za danes pričakujejo odgovor sovjetske vlade, ali pristane na to, da se začno pogajanja 15. januarja v P.igi.
Bukarešta, 5. januarja č. »Cuventul« poroča. aa bo Rumeinija bržkone tudi de iure priznala sovjetsko Rusijo, če se obveže, da v Rumuniji ne bo podpirala komunistične propagande. Sovjetska Rusija je sklenila, kakor poroča list. siične sporazume že z vsemi svojimi sosedi. »Adeverul« je mnenja. da bo morala ruska vlada za sklenitev takšnega pakta dati tudi potrebna jamstva, da bo spoštovala integralnost in suverenost Rumunije.
Imenovanje vlade ob tretji obletnici 6» januarja
Po štirih mesecih svojega uspešnega dela je volilna vlada narodne koncentracije ioda!a svojo demisijo in včeraj, dan ored obiw nicn zgodovinske? 6. januarja, smo dobili nov kabinet. De-misija vlade ni bila nikaka senzacija, sai je bilo že v naprej iasno. da bo vo-«.ina vlada, imenovana ob r>n laš-nju naše nove ustave, zopet odstopila, čim bo izvršila svojo glavno nalogo z iz-\-ubo volitev v obe zbornici Narodnega predstavništva. Nedeljske senatne volitve so iznova mogočno manifestirale trdno voljo vsega naroda, nadaljevati politiko preporoda in konsolidacije. inavgurirano z aktom 6. januarja in zasidrano z našo novo ustavo. Zato je vlada z notranjim zadoščenjem lahko zaključila svoje delo in predložila vladarju svojo aktivno bilanco.
Formalno je včeraj imenovana vlada res nova vlada. V stvari pa gre kljub znatnim osebnim sDremembam več manj le za rekonstrukcijo dosedanje vlade. Na čelu ji steji zopet predsednik Peter Živkovič. nosilec nove jugoslovanske politike zadnjih treh let. ostali ministri pa so tudi izkbučno odlični možje, ki so že aktivno sodelovali v tej politiki. To dejstvo nam ..~di garancijo, da se bo nadalievalo delo na zbiranju vseh pozitivnih narodnih sil ter na 'notranji' in zunanji okrepitvi države. Ob enem ;e nov dokaz priznania in zaupanja vladarja pred vsem do ni"3"^-vi;ga požrtvovalni"0 prveea sotrudni-ka g. Živkoviča. pa tudi dokaz priznanja in zaupanja drugim fg. ministrom, ki so sodelovali v dosedanjih vladah narodnega in državnega preooroda.
Vsa nacionalna javnost bo zato pozdravila nov* vlado z iskrenim zadoščenjem in jo sprejela s nooolnim zaupanjem. Okrepljena bo v svoji _ resni volji in v svojem odločnem stmm;jen.u zbrati vse moči in soosobnosti k složnemu delu za vsestranski napredek
vseh pokrajin države in vseh delov na^^da. Novi duh pozitivnega ustvarjanja. ki veje -o naših lepih deželah.
bo dobil še večjega i .maha in pro-nikni! še globlje v duše in srca.
Opua na ta ustvariajoči pozitivizem m .ia zaupanj naroda, tako mogočno manifestirano pri obeh volitvah S. 10-vembra in 3. ianuaria. oorta pa tudi na zaupanje vlad..:ia. se b. nova vlada mogla energično lotiti ogromnega le i ki j čaka. Kminentno delovna v' da bo to. usposobliena za plodno delo tem bolj, ker je tudi ona izraz vsenarodne koncentracije, kakor je bila to odsto--\vša volilna v'ada. V tesnem sodelovanju z narodom po niegovih predstavnikih v skupščini in senatu bo nadaljevala in. še poglobil, delo za omiljenje gos-Dodarske in socialne krize, dokler ne zasisejo svetu zopet boljši dnevi, ki bodo tudi nam omogočili, da si na ust.arjeni podlagi uredimo svoje javno življenje v zadovoljstvo nas vseh.
T'o pozdravljamo novo vlado ravno ob tretji obletnici šesteea januarja, ne moremo preiti dejstva, da so razen dveh — prvi je vojaški, drugi finančni strokovnjak — vsi ministri obenem narodni poslanci, kar je viden znak demokratičnega in parlamentarnega režima. V veliko zadoščenie je t" vsem onim, predvsem najširšim množicam prebivalstva ki so takoj v začetku z zaupanjem sprejeli šestojanuarski režim, se ga z ljubeznijo oklenili in ga s tem podprli. Danes morajo videti in priznati vsi. pri na* doma in v inozemstvu. kako ogromno delo je bilo izvršeno v teh treh letih in koliko krepkejša je danes notranja in zunanja pozida jugoslovenske države. Posrled v triletno dobo nazaj, ko se je začrtani razvoj preporoda in obnove vrxil z naravnat železno doslednostjo, pa nas ob nem navdaja s polnim zaupanjem in polno vero tudi ">ri pogledu v bodočnost
Volllcem v senat!
Prijetna dolžnost nam je, da izrekamo vsem cenjenim volilcem, ki so se v nedeljo 3. t. m. v tako lepem številu odzvali svoji patri-otični dolžnosti, svojo najiskrenejšo zahvalo.
Oddali ste svoj glas ideji, ki je kandidirala. Manifestirali ste za program in ona fundamentalna politična načela, ki jih je bil ustanovil v svojem znamenitem manifestu od 6. januarja 1929 naš vladar. Izpovedali ste. da so ta načela edino prava in pravilna, da morajo veljati za temelj naši narodni in državni zgradbi. V složnem, stvarnem delu. ki vabi na sodelovanje vse zveste državljane, je naša moč.
Zavedamo se težke naloge in velike odgovornosti, ki nam jo nalaga naša izvolitev. Skušali bomo s svojimi najboljšimi močmi odoleti tem nalogam ter tako upravičiti zaupanje, ki ste nam je izkazali.
V Ljubljani, dne 5. januarja 1932.
Dr. Vladimir Ravnihar, dr. Fran Novak, dr. Janko Rajar, dr. Miroslav Ploj.
Nova faza v krizi hrastniške steklarne
Intervencija poslanca g. Pavlica - Velika steklarska
peč zopet zakurjena
Hrastnik. 5. januarja.
Ko je bilo danes že vse pripravljeno, da rg-.sne ve';ka steklarska oeč-banja in so b:ii steklarji z rodbinami vred vsi ob" na ni. >e je položaj nepričakovano spremenil. Govori se o novih naročilih, zvedelo pa se ie tudi. da je poslanec 2- Pavlic interveniral zaradi steklarske krize v Beogradu. Danes doooldne jc tudi sam prisnel v Hrastnik H se posvetoval z zastopniki podjetja m delavci.
Vodstvo steklarne je takoj po teh raz-«n orih že dopoldne raz<?iisi!o delavcem, di ostane obrit za nekaj času v dosedanjem obsegu. Obenem ie odredilo, da se ic velika steklarska peč ali bania. ki jc bila /e vsa izčrpana. zoP"t napolnila z maso 73 topljen je stekla. S tem ukrepom je obrat za neka i časa zopet zasiguran.
Stcklaricm in vsem dnw?im, ki imajo skromen zaslužek pri steklarni, je dalo to nove nadc. Strah pred črno bodočnostjo pa s tem seveda ni odstranjen. Podjetnik
o. Abel je že decembra izjavil predstavnikom Delavske zbornice, da steklarna nima naročil in tudi sedaj se ne ve nič gotovega, da bi dospela kaka nova naročila. Mno-So pa se govori o ogromnih zalogah, ki jih ima steklarna, pa jih zaradi^ splošne gospodarske krize nc more vnovčiti
Kakor smo že poročali, je kolektivna ipo.godba med podjetjem in delavstvom ed-ipovedana s 1. februarjem .Zastopnik Delavske zbornice bo v petek odpotoval v Hrastnik na pogaianje za obnovo kolektivne pogodbe. Te dni so bile odpovedane tudi službe nekaterim uradnikom in nameščencem steklarne, ki so imeli stalno mesečno plačo.
Nova faza v krizn hras>tni*ke steklarne dokazuje brezdvomno. da so na delu či-nitelji, ki hočejo preprečiti strašno gorje, ki bi spravi'10 ob kruh n.ad 4000 ljudi Vsem njim je delavstvo s svojimi rodbinami iz srca hvaležno.
železniška nesreča pri Kraljevu
Na kragirjevški oro»i hlbn Krfliev vasron ie nadel v reko -
Kraljev«. r>. januarja. M. Bl!zu Krnljevn, rti železniški protri med postajama Polu mirom in Dobrimi Strunami, se ie snoči ob 20.20 prevrni tovorni vlak. ki je vozil v smeri proli Kralievu. S briha so ie pri valila ogromna skala, ki ic za<Ma oh lokomotivo vbika in io vrgla s tira Za sirovem so skočili skoraj vsi vosroni « tira. en voz na se ie odklonil in nadel v P>;ir ter oh skalah t reki popolnoma razbil, človeških žrfev ni b:'<». msteriiolnn =kor1a na ie zelo velika.
Na krai katastrofe ie takoi nrihitel =ef pro-jnotne službe iz KrnUevn 7 veriini šlevrlom delavcev, ki so <=e takoj lotili dela in skušal' spraviti železniške vozove snet na tir ter očistit1 progo 'Iz Kraljeva so obvestili vse nadzornike ob pro<ri. nai poš'jeio vse lhuli, ki iih iniaio na razpolago, na pomoč, da bi se nromet čim prei vzpostavil.
Govori se. da ie ori ne«reč: izginil neki voiak. ki ie spremljal konie z vlakom. O vojaku ni znano, a" 'e živ ali mrtev Morda i*5 b;l v vagonu, ki je nadel v reko. Obvestili so vse postaiemčeinike na prog? od T šra do Kosovske M trovice. da bi poizve-deli. če voiak morda ni izstopil na eni izmed postai. Nekateri meni'o da ie mo:da zam"dil vlak in da se bo sam javil.
P-ompt *ia	?e "Vipipp. V KriTievu
taka mnogo potnikov. Na progi so delava
En
a jp	<; lira tovor«; vlak
- Človeških žrtev ni Hlo
noč in dan na delu Iz Beograda so poslali žeriave in tehnične delavne, da bi dvignili lokomotivo in docela očistil" progo Tud: iz Krn<niievra so r>o*l«]i pomoč. Materiialnn škoda še n> uootovliena Preko Stalača so prispeli v SUonlie pomožni vlaki.
Poplava
v	beesraiskem nredmestju
Beograd. 5. jan. p. Topčidereka reka je prestopila bregove ter preplavila vse do železniškega nasipa. P-ebivaki vasi Rako vice, Knježevca in Kijeva so v prefekli noči bežali pred poplavo iz svojih hiš. Da
vi	je nevarnost minula, vendar pa je škoda znatna.
Liška proga očiščena
Zagreb, 5. januarja n. Danes popoldne ob 16. uri je odpotoval prvi potniški vlak iz Zagreba proti Splitu. Zvečer mu je sledil prvi brzi vlak. Ob 13. uri je bila očiščena proga.
Split. 5. januarja n. Davi ob 8. uri je odpotoval Spl-"ta po Šestih dneh nrvi pospešeni vlak v smeri proti Zagrebu.
Poslanci med vclilci
Poslanec g prof. Pavlič bo imel prihodnje dni več sestankov in shodov med svojimi volilci v laškem srezu. Prvi bo danes ob 11. v gostilni g Alojza Logerja v Hrastniku, v soboto ob 15. pri Forteju v Trbovljah. ob 20 pri Juvančiču v Zidanem mostu, v ponedeljek ob 10 v hotelu »Savinja« v Laškem, v torek ob 9. dopoldne pri Gradu v Jurkloštru. istega dne ob 18 pa pri Pušniku v šmarjeti pri Rimskih Toplicah. G. poslanec bo poročal o položaju, obenem pa bo zbiral materijal o brezposelnosti v laškem srezu, ker pripravlja akcijo za cenejšo prehrano brezposelnih in revnih delavcev.
Poslanec g. Vekoslav Spindler bo imel v nedeljo 10. t. m. ob pol 9. dopoldne shod pri Stipiču v Zibiki, popoldne ob 2. pa pri Florjanu Gajšku v Loki pri žusmu. PreDi-valstvo vseh bližnjih občin je vabljeno k udeležbi.
Spremembe v sodni službi
Beograd, 5. jan. M. Nj. Vel. kral j je podpisal ukaz, s katerim se premeščajo: podpredsednik višjega deželnega sodišča v Ljubljani dr. Vladimir Golja k Stolu sed-morice, oddelek A v Zagrebu: dr. Branko Goslar, sodnik s reškega sodišča v Ptuju, k deželnemu sodišču v Ljubljani; dr. Sto-jan Bajič, sodnik sreskega sodišča v Metliki k deželnemu sodišču v Ljubljani: dr Ivan Bizjak, sodnik deželnega sodišča v Ljubljani k sreskemu sodišču v Varaždin; sodnik deželnega sodišča v Ljubljani dr Edvard Vračko k okrožnemu sodšču v Sremski Mitrovici; sodni pripravnik dr. Alojzij čampa k sreskemu sodišču v Varaždin in sodni pripravnik Leopold Rup-nik iz Maribora k deželnemu sodišču v Ljubljani.
Beograd, 5. jan. AA. Na predlog pravosodnega rministra so postavljeni:
Pri disciplinskem sodišču stola sodmo-rice v Zagrebu z.a leto 1932 za predsednika dr. Ernest Čimic, za namestnika dr. Rranislav Vinkovič. Za sodnike: dr. Aleksander Vaič, Jovan Dimitrijevič, Nikola Protič, Stjeoan Bratmič, za namestnike sodnikov: Zvoni mir M ara vi č, dr. Lavoslav Henigsberg. Ivan Janikovič. Adolf Burger, sodniki stola sedmerice v Zagrebu.
Pri disciplinarnem sodišču bam^kega stola v Zagrebu za leto 1932.: za predsednika Anton Kovačič, za namestnika Rudolf Jezic. Za sod.oke: Svetczar Tomič, Vasa Ma.ksimovič. dr. Pranja Milic, Vlada Mar-getič, za namestnike: Mirko Ksšumovič, Peter Zuvičič, dr. Slaviša Kerbler, Ivan Ima, sodniki banskega stola v Zagrebu.
Pravoslavni božični prazniki
Beograd, 5. jan. p. Z jutrišnjim dnem se pričnejo pravoslavni božični prazniki. Vsi beograjski listi so iz<iali že danes božične zelo povečane številke. V prihodnjih treh dneh bo v Beogradu počivalo vse delo. Tudi velik del državnih uradnikov je odpotoval na božične počitrvce, t.ako da bo delo tudi v državnih uradih večinoma mirovalo.
Anketa o izvedbi iavnih del
Beograd, 5. jan. p Kakor znano, je Društvo narodov pokrenilo akciio za pobiianie brezposelnosti s pomočjo izvedbe velikih iavnih del v posameznih državah. Za ta javna dela, ki bi imela v gotovi meri mednaroden značaj, bi se najelo veliko mednarodno posojilo, ki bi se nato razdelilo med posamezne države. Pri izvedbi teh javnih del. ki naj bi obsegala gradnjo modernih mednarodnih avtomobilskih cest, razširjenje in izpopolnitev železniškega omrežja itd., prihaja v poštev tudi Jugoslavija. V velikih obrisih je že sestavljen program takih javnih del in smo o tem že podrobneje poročali. V najkrajšem času pa bo sklicalo ministrstvo za socialno politiko posebno anketo, na kateri se bo podrobno razpravljalo o tem problemu ter se bodo proučili vsi tozadevni predlogi, tako da bi mogla vlada izdelati konkreten program javnih del, ki pridejo v poštev v zvezi z omenjenim mednarodnim posojilom.
Ljubljanska univerza
Izjava ljubljanske Zveze jugoslovenskih naprednih
akademskih starešin
Posledice snega v Zagrebu
Zagreb, 5. januarja n. Zadnji snežni vihar je v Zagrebu pokvaril 4.600 krajevnih telefonskih prog Do danes jih je zagrebško tehnično telefonsko osobje popravilo 3.100.
Trgovinska pogajanja z Avstrijo
Dunaj, 5. januarja AA. Današnja i>Neue Freie Presse« poroča, da je bila konferenca, ki se je vršila na Dunaju v svrho revizije avstro-jugoslovenske gospodarske pogodbe, včeraj zaključena. Sprejet je sklep, da se še nadalje dovoli uvoz določenega kontingenta debelih svinj, ne da bi se zanje plačala carina.
Dunaj, 5. januarja. Obenem r. novo trgovinsko konvencijo med Avstrijo in Jugoslavijo je bila sklenjena tudi pogodba o kliringu za izravnavo obveznosti medsebojne izvozne in uvozne trgovine. S tem kli-ringom se urejujejo tudi stare trgovske obveznosti, ki se bodo likvidirale istočasno s tekočimi.
Dolrčitev morske meje med Italijo in Turciio
Angora, 5. jan. AA. Ministrstvo zunanjih zadev razglaša, da sta Teufik Ruždi bej in italijanski poslanik v Turčiji na podlagi razgovorov v zadnjih dneh določila temeljne točke dogovora, ki naj napravi ko-t=>o "ocrsr'*!«'« -^ofj Turčiio ?n lta!;io zaradi nekaterih otokov in otočičev med ana-<-i~qip in otokom Ca=*elrperisom. Konvencija definitivno ugotavlja morsko mejo med Turčijo in Italijo ,ki je bUa danes začrtana v popolnem sporazumu med obema strankama.
Nove težave za uvoz v Italijo
Rim, 5. januarja ž. sGazzetta Ufficiale« je objavila dekret o novem posebnem davku na blago j. inozemstva. Dekret določa, da je treba plačat* za vsako tono blaga, ki se izkrca v italijanskih lukah in prihaja iz inozemstva, po 2.50 Ur posebnega direktnega davka. Le za nekatere vrste kemičnih izdelkov znaša ta davek po 1 liro na tono. Novi davek ne obremenjuje tranzitnega blaga Dekret bo predložen zbornici, da ga spremeni v zakon.
Pred dvema letoma je oda v L Ijani sklenjena ustanovitev skupne organizacije vseh naprednir akad^in sfoih starešin Ta ;epa in koristna misel se je uresn.či'a in staresi Ka zveza, ki ima dvoK člane po vse i državi, deluje že vedno bolj aktivno in aigilno Nj°no aelo obsega vse panoge javnega živPenja. sai pripa dajo tudi njeni člani vsem možnim akademskim poki.com: Zveza pr1. tem skrbno čuva svoj nepolitični značaj.
Poleg drugega se jc Zveza v od-sek:h in na večjih članskih sestankih bavila tudi z ljubljansko univerzo, ki vzgaja sedanje akademske generacije. Resume svojih razprav ie oblikovala v izjavo, ki jo zaradi njene splošnonarodne važnosti objavljamo. Glasi se:
Zveza naprednih jugoslovenskih akademskih starešin v Ljubljani si je poleg drugih nalog zastavila tudi to. da se briga za duhovno usmeritev slovenske akademske mladine. V izvrševanju te naloge je na daljši vrsti sestankov raz-motrivala tudi probleme univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani in njen odnos do naroda iii države.
Ugotovila je:
Vse generaciiie slovenske napredne inteligence so se vedno odločno borile za izgraditev slovenske kulture in za ustanovitev univerze kot najvišje pred-staviteliioe našega kulturnega življenja. Ko se je z osvobojenjem uresničil tudi ideal, ki smo ga videli v ustanovitvi slovenske univerze, nam je ta najmlajša jugoslovenska univerza kot žarišče slovenske in s tem jugoslovenske kulture svetinja, ki jo hočemo čuvati z vso ljubeznijo in skrbjo. Tem dražja in važnejša mora biti nam in vsemu jugoslo-venskemu narodu, ker vrši prevažno
nalogo, da je svetilnik tudi rojakom izven mej naše države. V Zvezi včlanjeni starešine bomo zato slei ko prej st> rili vse potrebno m možno zo okrepitev n^T. univerze in za enakopravnost vseh univerz v državi.
Univerza kralja Aleksandra I. v Ljubljani mora kot znanstven zavod ostri izven dnevne politike Ker ca ii more le naša narodna država nuditi lamst/r, za obstoj in nadaljnji razvoj .nora la-ša univerza or; svojem delovanm 'n udejstvovanju gledati tudi -ia interese države: sai rrore le ta država ohriniu Slovencem vlogo državneera naroda ;n popolno nacionalno svobodo
Ko se v naravnem, mirnem raz v tu vrš; duhovno zbližanje in SDa an;e vseh delov prebivalstva naše domovin-., ia po mnenju Zveze visoka dolžnost vseh naših univerz, da s svoio vedo -i s svojim delom v b'agodemem smis1'! pospešujejo in usmerjajo to zbližanje in spajanje.
Kot središče slovenske kulture pa ima poleg svojega znanstvenega dela naša univerza dolžnost, da sodeluje v vseh važnih vprašanjih našega nar>l-nega življenja. Le v popolnem duhovnem sožitju z vso slovensko inteligenco. bo imela uspehe, ki jih je narod podzavedno pričakoval in jih neprestano pričakuje. Vsak slovenski izobraženec, posebno član Zveze, pa ima aaci-jonalno dolžnost, da ne samo po svojih močeh prinaša moralne in mater -jelne žrtve za procvit naše univerze, marveč da v vseh mogočih oblikah in prilikah duhovno sodeluje ž njo.
V teh pravcih hoče Zveza usmeriti svoje delo in sporoča to odločitev slovenskemu dijaštvu in vsemu izobra-ženstvu, zlasti pa narodnim zastopn-'-kom v vseh javnih korporacijah.
Tiskovna tožba proti „Slovencu"
Obsodba »Slovencevega« urednika na tožbo uglednih konjiških narodnih dclavcev
Ljubljana, 5. januarja.
Pred tiskovnim senatom se je danef, nadaljevala razprava o tožbi dr. Mejaka in tovarišev proti odgovornemu ure>dr,'fcu »S\ove-nca«, ki je bi''a dne 22. decembra po zaslišanju prič preložena. Predmet tožbi. ki so jo vložili proti odgovornemu uredniku »Slovenca« g. Kremšarju gg. dr Er-vin Mejak, odvetnik. Rado Jereb, notar. Gvidon Mihelrč. starešina okrajnega sodišča in dr. Ivo Rudolf, zdravnik, vs-i v Ko-nj:ca«h, so bili doipi-si k Konjic, ki >ih js priobliil »Sovemec« in so obravnavali dogodke na dhijnem zboru krajevne organizacije Rdečega križa.
»Slovencev« doposrnk je govoril v njih -»o ljudeh, ki <?o hoteli na občnem zboru izzvati nered s svoj-fii popolnoma neumestnimi nastopi, da ie pri tej prilik;- nekdo opletal z raznimi očitki, ki da so «e izkazali kot tTaka-opstvo«. Dopisnik je obenem dostavil, da so vwi pošteni Konjiča-ni obsodbi početje dotičn 1<a. V nadaljnjem č'anku govori dtoiprančk o »tročnafe potresnih sunkih in .pravi, da Konjiča ni n-e Kodo pozabili, da so na vulka ličnih tleh. Tre t'i članek zopet govori o neznosnih razmerah, ki jih povzroča prav za rr<av Jc peščica 'ljudi, fcar da vsi pošteni Konjicam lahko opazili na lastne oči. Ta pešči-ca d.a nima zaislombe pri poštenem kmet-«kem ljudstvu in da hoče le par ljudi terorizirati vse ostale.
Zaradi teh dopisov so se čuti Ti zasebni tožilci žaljene in so vložili tožbo zoner »Slovenčevcga« odgovornega urednika. Tožilce je zastopa1! g. dr. Mejak obtoženca je branil g. dr. Natlačen, senatu jc predsedoval g. Mladič, kot votanta pa sta fungi-rala gg. Kralj i.i Kobal.
Dr. Mejak proti skrunilcem svoje narodne zavednosti
Žc pri prvi razpravi jc bilo končano zaslišanje prič, danes pa so bile prečitsne še nekatere izjave prič, ki jih je zaslišalo že konjiško sodišče. Ker je bran i tel j obtoženca na prvi razipravi iznašal razne stvari. ki naj bi osporovale dr Meiakovo naiodno zavednost pred in med vojno, je dr Mc-;:fc nato podrobno navedel svoj curriculum vitae. Oče mu jc bil Slovenec, mati Nemka, oba 6ta mu umrla ko je bih še deček. Brat in sestra sta po materinem vplivu postala Nemca, on pa je hodil v slovensko osnovno šolo. v s'ovcn»?ko gimnazijo in ni nikoli odtujil svojemu narodu.	;e
imel priliko pršeča ti nemiško šo'o. Ooitcfc. da je bi1 za svojih gimnazijskih let »jur.g:>ic<r, dr. Mejak odločno zavrača, ker ie bil le član dijaškega strelskega krožka, kakršne so tedaj ustanavljali ravnatelji srednjih šol po navodilu oblasti V teku svojega vojaškega službovanja jc bil kot zaveden Slovenec celo odpuščen iz oficirske šole in poslan dvakrat na fronto: dosegel tudi ni oficirskega čina v avstrijski vojaki Takoi ob prevratu pa se je javil v dob rov olji ko četo in z Malgajem odšel na Koroško kjer je bil v bojih za grabštanjski most tudi ranjen. Pripadnik Sokola je že od ' 1912.
»V naši družini so bile take razmere in jaz ns morem nič za narodnostno opredelitev svoje sestre in brata«, je ni iabeva! dr. Mejak. »Odklanjam snčne očitke tem odločneje, ker prihajajo od stran' ki je zilasti iz 1. 1914. znana po raznih protisrb-siklh in avstrof&fcih izjavah in čtai.kih.«
Neznosne razmere v Konjicah
Izčrpno je nato utemelji' pravno legitimacijo tožilcev, ki so na dotionem o&čnem zboru Rdečega križa gvajaii postopanje i-bora. tailto da so se ii,kr;nrrairan:i dopis-»Slovenca« tikali ravno njih. Obširno e podkrepil todi svoje lastne besede c neznosnih rai7>merah v Konjicah, ki jim mora biti konec Omenjal je. kako ie okrajnr za stop pod gerentom zaše' v do'^ 720 000 d i nariev. kako je b-l poc* gerentstvom g a--hidajaikona Tovornika odslovi jen iz «lužbe g Jurko in nameščen 9 Kos^n kako so pri hranilnici namestili g. Markcža, da
so ga preoteiii eokofekenK! orkestru in mu predali vodstvo orkestra v Ka*. domu. kako dolgoročne oogodfbe jc hranilnica sklenila z g.g. dr. Ma-caro*cm kot najemrVk-om stanovanja v hraniilnični hiši ter Kostan -škom kot nameščencem hranilnice. Tuui kmetijska podružnica je postala pod vodstvom Tovom ;.k črvih prstašev pasivmi. Konjiško katoliško društvo je čisto brez razlogov zahtevalo odstavitev župana Jereba. kar je tožilec na^'Oija.1 v dokaz neznosnih razmer.
O protiisoko^skrm razpoloženju navaja tožilec par primerov, ki pričajo, d.a £. arhidij?kon Tovom.'k ni naklonjen Solrol-stvu. da so vsi duhovniki njegov® dekanije proti Soko'u. samo g. žuon:k Medved ie kaže nikrke animoTJiosti. ker ni podrejen g. Tovorniku. G. k-rr>'nn Bohare" je na rojstni dan kra'ij<jvica Petra, starešine <<>-kola. v svoji prepovedi omenjal, da je bli! Tvrš brezbožni. , •, . ^ A f ^ * ,'>
\ » > ^ r Vv*« sS % ^ < \ \ , v Jlt AtM, ti i t *. > t > f A. ' i u
je vložil ovasdibo sreski mv^lnik na ar/, kier z^ i j teče preiskava.
Brfnitclj •• S^vc y.6evc-Ki« o-Jfeovome;a urednika je r«kuš-i1 .i/pod>b;t: dokaze ri-sorotnSk«, češ d t ntu o nrc" kavi proti p. Tovorn:;ku ni nič z.narega in d-«	tic
ve ničesar o pi^-n^eranja v K-n^o'išken donru vi din evM.rs.trčn-:h evejanesii v Konjicah. G. dr. Natančen še enkrat o-mr-n*i<i	jc 1. dr. Mejak odločfl rt*, f-^o-
venffvo stran šele po prevratu in se .«k1;cu-na n^ko izjavo n. n.vr. po5*"no1! PreVr«r-ška. Zasdnni obto/.itcli jc tu d', ta očitek ovrgel z ugotovitvijo, da r>a Preko^šck že do1go rKVzna kot dob reja Slovenca- ker mu ie	pri n.je»Kr«"em noat.-ti!io-
obrambn-em delu 7*red pnevratom.
Obsodba »Slovenčevega « odgONorne^a urednika
Po petunu razpravi jc predsednik tiskovnega sonata razgla-sil s'edc?o sodbo: Obtoženi odgovorni urednik »S'ovenča« Krcm-žar Franc, jc kriv, da je kot o do okorni urednik dne,mika »Slovenca« priobčili pati nap:som »Konjice« o z.isohn.ib tožiteljih neresnične stvari, kar utegne škodovati njihovi časti, dobremu imenu, družabnemu ugledu in gospodarskemu kreditu. S trm jc zakrivil prestopek klevete no čl. 52 tiskovnega zakona ttr m k-a/.nuie ni 30 dmi zapora oziroma 1S00 Din denarne kazni, dalje na denarno globo 2700 Din. na r»d-škodn:no zasebnim to/iteljom v znesku 2700 Din ter v objavo te sodbe r,a čehi »S'ovenea<;.
V razlogih sodbe navaja sodišče, da se obtožencu glede ža'jivk, zaradi katerih jc obsojen, ni posrečilo doprinesti doka'* resnice. Zastopnik obtoženca je prijavil revizijo in priziv zoper sodbo.
Naraščanje Danava
Dunaj, 5. januarja AA Dunav je včeraj začel pri Dunaju naglo naraščati, še včeraj je kazal vodomer pri dunajskem cesarskem mostu minus OS, danes pa kaže že 300.
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved za danes: Pretežno vedro, podnevi solnčno 'n toplo, ponoč' hladno. — Situacija včerajšnjega dne: Na severni polovici evropskega kontinenta prevladuje barometrska depresija, v južni polovici pa barometrski maks:mun.. kt se io razširil tud- čez Alpe v srednio Evropo. Takšna razdelitev barometrskega pritiska ie izzvala v južni Evroni vedro 'n stalno vreme. Pritisk je v splošnem narasel za 4 do 11 mm. Temperature so padle na severu. na juffu so ostale nespremen;ene ali pa -o narasle Naraščaj, od nosno padec temperatur znaša 1 do 8 stopinj.
Dunajska vremenska nnpor^d za sredo: Oblačno, podnevi toplo; zdaj pa zdaj precej jasno.
kraji in
Zadnja pet Karla Goričarja
Celje, 5. januarja
Danes popoldne je Celje spremilo na zadnji pot: svojega dragega someščana, narodnjaka in velikega človekoljuba g. Karla Goricsfrja, veletrgovca in knjigarnarja. Pred bolniško mrtvašnico, kjer je ležal blagi pokojnik na mrtvaškem odru, so mu zapeli pevci Celjskega pevskega društva v zadnje slovo, nakar se je začel po mestnih
tjlic:<ui pomikati pogrebni sprevod. Za kri-aim so se razvrstili pevci, za vozom z venci so korakali nameščenci tvrdke Goričar
;n Les-k iv.sei-:, za mrtvaškim vozom s pokojnikovim truplom je šla pokojnikova rodbina. za njo pa nepregledna vrsta pogreb-iz vseh slojev celjskega prebivalstva, med njimi mestni vojaški poveljnik pol-kovnik Purič ,sreski načelnik dr. Hubad, mestni načelnik dr. Goričan, predsednik < krožnega sodišča dr. Vidovič, ravnatelji in vodje tukajšnjih šol, zastopniki vseh celjskih društev, organizacij in korporacij, So-:. skoraj polnošteviino pa so se udeležili pogreba tudi celjski trgovci in obrtniki. Po vseh pločnikih na ulicah, Jijer se je pomikal žalni sprevod, je stalo v gostem špalirju občinstvo
Ob odprtem grobu so tožno zapeli pevci k. pev^cega društva, nakar so se 7 !•.'•• na krsto mrzle grude, še dolgo bo . m:a na nepozabnega pokojnika!
Predsednik Županske zveze
. v nedeljo ustanovljena v Ljubem 1 ' ::r.vzočno3ti ogromnega števila žu-nov iz vseh krajev dravske banovine, je g. Valentin Babnik, župan občine Št. Vid nad Ljubljano. Tu županuje že nad 10 let,
/.astri : podle
l- naj:--»p«i dokaz zaupanja, ki ga za :. v;:nje uživa med osemi občani. Je - n:k na Glinici pri Dolnicah. t-..' doslej tudi v širšem našem življenja. Odlikovan je z redom O.v.-nske krone V. stopnje in z zlato -.;.. za državljanske zasluge.
Tragična smrt trgovca Frana Pintariča
Ptuj, 5. januarja, piienni krvi in prisadu (tetanus) gel na praznik Novega leta v bol-'• '.i splošno znani in priljubljeni posestnik m trgovec g. Franc Pintarič iz Hajdine. Bil je star šele 4S let in zapušča •u t: otroke. 1'dejstvoval se je skoraj pri vseh društvih, največ zaslug pa ima pr domačem gasilnem društvu, kate-• -mu n-'čeloval več let. Bil je tudi več let občinski odbornik in član llajdinske posojilnice.
v.; 1 -r ga jc zasledovala nesreča. Pred leti je nenadoma zgubil svojo prvo ženo, zadel i jo je srčna kap. On sam pa pred leti zlomil nego. Pred kratkim je popravljal svoj studenec, pri tem pa nadel žleb vodnjaka na roko in mu prste, pri Čemur si je zastrupil '/..':-< «e ie sicer pri zdravniku v u. vendar se mu je stanje vedno bolj ššalo, tako da je mor il naposled v bol-o. k ' r so ugotovli. da je v brezupnem s' "ju n mu vsa zdravniška skrb ni mogla pomagati
P> '••»ne-; t so položili v bolnici rn mrt-v oder v uniformi gasilca. Truime '•'•;••>•! inidstva so ga hodile kropit. Da pa ie bi1 nr-kojn k v naši okolici res znan i n priljubljen, je pokazal včeraj njegov P !<r-b. ki sc ie vršil iz javne bolnice nb v ! 10 na domače pokopališče na Hajdini. Na zadnji poti so ga spremila številna ga-
Kdor ho^e svež !n zdrav ostati, naj
popije en- do dvakrat na teden pred zajtrkom kozarec naravne »Franz Josefove« gr-'neiee. Zdravniška poročila iz bolnišnic svedočijo, da radi pijejo »Franz Jose-fovo« vodo, zlasti bolni na črevesju, ledvicah. jetrih in žolču, ker brez neprijetnih občutkov in posledic promptno odvaja. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah,
mu
I
n
silna društva, med njimi tudi ptujski gasilci. Za križem je svirala gasilska godba od Sv. Marka pri Ptuju. Za krsto je šlo ogromno ljudstva iz bližnje in daljne okolice. Mir in pokoi njegovi duši! Rodibini naše iskreno sožalje!
Smrt starega veterana
Novo mesto, 5. januarja.
Smrt je ugrabila v Novem mestu in okolici splošno znano osebnost. Dobrodušni Nace Markič nas je zapustil. Vsi so ga imeli radi, dobri Nace pa je to tudi zaslužil. Mnoge je s svojo živahnostjo in prisrčnostjo razvedril in utešil, mnogim pa je tudi napravil razne usluge. Rodil se je 16. junija 1855 v Ihanu pri Domžalah ter je po odsluženem vojaškem roku postal
orožnik v Tržiču. Udeležil se je avstrijske okupacije Bosne in Hercegovine in stal je v budi bitki pri Jajcu. Ko je odslužil 12 let pri orožnikih, je stopil v sodno službo in služboval v Tržiču, Trebnjem in v Novem mestu do svoje smrti. Njegovo službovanje je bilo vzorno m vsi, ki so prišli z njiim v stik, so ga cenili zaradi njegovih vrlin.
Pokojni Nace je še nedavno, ko je v li stih prebiral razne jubileje, dejal, da noče poprej v »Jutro«, dokler ne bo praznoval svoje OOlctnice. Po kratki bolezni — vnetje rebrne mrene — pa mu je oslabelo srce in smrt je pokosila velikega dobriči-no. Blagi pokojnik zapušča soprogo, dve hčerki in sina Viktorja, znanega sokolske-ga in kulturnega delavca. Vrlemu pokojniku blag spomin, žalujočim iskreno sožalje!
Starka, ki ne ve več,
da bi jim kdo ponudil kruha. Toda na svetu ne more biti še tako slabo, da bi nihče ne bil dolžan, priskočiti na pomoč. Naj bodo te besede zapisane v poziv vsem tistim ljudem, ki se jim brez dvoma tudi še dandanes marsikdaj posuši skorja kruha na mizi.
Ali na morda na tem svetu ni več mogoče dobiti par copat za revno 841etnio star ko. ki je v svojem življenju s svojimi otroci vr^d le redkokdaj jedla kruh?
84-letna rudarska vdova, ki ima eno samo željo na svetu: par ccpat
Ljubljana, 5. januarja.
Popoten znanec mi je pripovedoval tole socialno sličico, ki zgovorno priča za tisoč podobnih, pa prezrtih zgodb iz naših dni:
Zadnjič sem se po opravkih mudil v Trbovljah. S prijatelji in znanci, ki sem jih obiskal, sem se razgovarjal o tem in onem, o krizi in o vsem, pa so me napotili, naj ob iščem staro ženico, ki samotna in pozabljena živi in umira v tesni podstrešni izbi. Res sem zlezel po stopnicah in sem v majhni sobici našel velo, drobno starko, ki je ž dela ob štediltniiku in v skodelici grela dva krompirja pri ognju, da ju bo imela za kosilo. Pripovedovala mi je svojo obup<no življenjsko zgodbo.
Žena T. J. je vdova po rudarju, ki je umrl pred leti. Trboveljska domačinka ie, leta 1848. se je rodila v glažuti in bo junija stara 84 let. Rodila je devet otrok: izmed petih sinov ji živijo še trije, toda dva sta bolna in ničesar ne zaslužita, tretji s težavo preživlja samega sebe Po možu dobiva starka pokojnino: 30 kron ali 7.50 Din za vsake tri mesece, to zmese povprečno okrog osem par na dan. Poleg te pokojnine ji občina vsak mesec poklanja še podporo 25 Din. S temi prejemki bi pač tudi navsikrommejši mlad. zdrav človek težko izhajal, kaj šele uboga, od trpljenja onemogla starka, ki se je vse svoje dolgo življenje z možem-rudarjem vred težko borila za obstanek in ki je že v svojih mhdih letih — kakor pripoveduje — le redkokdaj bila deležna kruha in je tudi svoje otroke vzgojila in vzredila brez vsega, kar je najbolj potrebno. Njen mož je pri rudniku zaslužil po 50 krajcarjev na dan.
Ko je stara žena pripovedovala to svojo zgodbo, so jo ves čas zalivale solze. Na vprašanje, česa bi si najbolj želela, je starka povedala: par copat.
Stari ljudje nimajo velikih pof-eb. Nekaj čudovitega je. kako se matere znajo vsemu odreči, da imajo njihovi otroci. Toda podoba te uboge, izžete rudarske matere, ki vkljub vsemu svojemu trpljenju in vkljub vsemu napornemu delu, s katerim so njen mož in njeni otroci služili družbi, na stara leta prezeba in strada ter si ne more omisliti najnujnejših stvari, bi morala tako oretresti slehernega človeka, da ne bi mogla več ostati čisto pozabljena v svoji brezrnočni bedi.
Nekaj groznega mora biti smrt takšn*-h-le samotnih, starih ljudi: umirajo, ne da bi kdo vedel zanje, padajo od gladu, ne
KrlmisaaSzd clfsšaj, ki Je držal v napetosti ves svet!
Predstave danes na praznik ob 3., 7. in 9. uri zvečer.
Telefon 2124
Potreba ceste od Vranskega na Garnji grad
Cesta naj bi bila dolga 12 km, odprla pa bi novo bogastvo in lepote
I ransko, 5. januarja.
Mnogo desetletij se že goji želja, da bi se spojila s cesto oba dela Savinjske doline, to je- oni [pri Vranskem z onim okrog Gornjega grada. Že pred 30 leti so bili gospodarski krogi na delu, ali zadeli so pri graški gospodi na nerazumevanje in nasprotovanje. V novejšem času silnejšega gospodarskega razmaha se čuti potreba po tej prometni zvezi vedno živahne je. Posamezne občine so skušale po prevratu doseči, kar so zaman pričakovale od avstrijske uprave, ali odpravljene so bile z obljubami. Neizkoriščena bogastva pa leže mrtva: to so predvsem gozdovi, ki so v času velikega povpraševanja po lesu ostali nedotaknjeni in se trebili sami, dočim so mlajši, redkejši nasadi na pristopnejših mestih dajali iz sebe vse: nesorazmerna eksploatacija prirodnega bogastva.
Navzlic dosedanjim neuspehom pa ne kaže izgubiti upanja in opustiti nadaljne akcije, temveč bi prizadetim občinam živo priporočali, da jo obnove s še večjo vnemo. Vedno bolj se razvijajoči tujski promet nujno povprašuje po lepih gorskih cestah. In ravno ta cesta bi bila ena najlepših v dravski banovini in vsa na našem ozemlju, izpeljana bi bila čez relativno 400 m visoki prelaz Lipa. Svet je kani en i t. tako da bi cesta, vsekana v apnenec, imela naraven temelj in bi bilo vzdrževanje združeno z majhnimi izdatki. — Pokrajina je slikovita, vasi snažne, prikupne. Pred prelazom je lepa gorska ravnina. ki jo vranska mladina prav pogosto poseča s sankami in smučmi. Na vrhu
prelaza se odpre diven pogled na Gornjo Savinjsko dolino tja do Luč. Od Lipe bi se cesta nižala po romantičnih sklonih Menine planine ter se slednjič spojila s cesto Šmartno-Gornji grad. Lipa bi bila izhodišče izletnikom k Sv. Joštu z ljubko cerkvico. Od tam je po 900 m visokem slemenu, kakor po naravnem parku, udobna pot če.z Greto, Dobrovi je do Braslovč. — Zahodno od Lipe pa se dviga 1450 m visoka M en in a z mogočno planjavo, jezerci, podzemeljskimi tedniki, pastirskimi kočami in klada rami tor novim planšar-sk i m gospo da rs tv um.
Oba kota tako vranAn, kakor gomje-grajski, bi s to zvezo silno pridobila. Kakor že omenjeno, stoje ogromni gozdovi neizkoriščeni. Pa tudi za osebni promet bi bila zveza velike važnosti, saj jc bil v časih, ko še nismo b li razvajeni z modernimi vozili, prav živahen: zračna črta Vran-sko-Lipa-Zadreška dolina je jedva 6 km dolga. V času rastoče brezposelnosti bi gradnja ceste pomenila nravi blagoslov za oba kraja. Stotine prebivalcev, ki zaman iščejo zaposlitve in kruha, bi zadihale z novim upanjem in vero v boljšo bodočnost.
Ako upoštevamo omenjene gospodarske vidike obeh okrajev, kakor tudi dejstvo, da živahni razmah prometnih sredstev zahteva novih prometnih žil in če nr' tem ne pozabimo razmeroma malih izdatkov za gnadmio ceste, ki bi bila morda 10 km dolga, kaže, da se zcipet oprimemo de-
la za uresničenje žive želje.
davne in vedno zopet
Trbovlje v zimi in v krizi
Trbovlje, po novem letu.
Človek, ki bi danes prehodil trboveljsko dolino od postaje pa do trga in bi se mimogrede ogledal po vseh številnih tipičnih delavskih vasicah in kolonijah, ki zdijo v tesnem grabnu ob cesti in po bregovih. bi na prvi nagel pogled mnogo težje dobil pravilen in resničen vtis o bedi kraja in ljudi, kakor na. če bi si — recimo — na hoji skozi liubljaTiiske ulice hotel ogledati krizo naših dni. V mestu se razlika med življenjskim položajem s'tui-ranih pa brezposelnih prebivalcev naravnost kričeče razkazuje po ulicah.
V izrazitem delavskem revirju, kakor so 'rbovl.e pa so stvari kar malo drugačne. In razlika od človeka do človeka ni tako velika, pol oz a i malega obrtnika in malega trgovca je zelo podoben položaju rudarskega delavca ter ie skoraj v vsem odvisen od niega. Kadar pride rudar na psa. takrat tudi mal'm samostojnim ljudem n? več daleč do prepada. Ta usodna socialna
zvezanost med rudarskim slojem in pa malimi pridobitnimi krogi — in poleg TPD v Trbovljah ni skoraj nobenega večjega podjetja — daje kraiu neko precej enojno lice: toda prav zaradi tega. ker tu drastičnih nasprotij med življenjskimi položaji posameznih slojev ni tako očitno videti kakor po večjih mestih, bi javnost prav lahko mrišla do zmotne predstave, kakor I da v Trbovljah ni toliko kričeče bede kakor drugod in da Trbovljam ni treba posvečati toliko socialne skrbi. In vendar je eedvomma resnica, da toliko bede kakor v Trbovljah, ne more biti nikjer drugje v banovini.
To dejstvo je prišlo do težk^a izraza zilasti ob minulih praznikih. Trboveljski rudar je človek nekakšnega optimističnega ž i vl j črnskega pozitivizma — kdor težko dela, si misli, bi moral tudi dobro živeti. Rudar v resnici piie — toda ne preko potrebe. in ob praznikih hoče imeti na miri kruha in mesa — v znamenje, da ima vsak
Radio
¥ Vašo Iiišo!
V času od 10. decembra do 10. januarja 1932 prodajamo:
Troelektronski aparat „REINARTZ"
s kvalitetnimi elektronkami, akumulatorjem »Hoppecke« IS ah z držajem, anodno baterijo »Zmaj« 90 Volt, finim zvočnikom ter antenskim materijalom
za naplačilo Din 200.— ter deset mesečnih obrokov po Din 150.—
štirielektronski aparat „REINARTZ"
z visokofrekvenčno stopnjo (elektronka z zamreženo anodo!) s kvalitetnimi elektronkami, akumulatorjem »Hoppecke« 36 ah z iržajem, anodno baterijo »Zmaj« 120 Volt, prvovrstnim zvočnikom ter antenskim materijalom
za naplačilo Din 300.— ter dvanajst mesečnih obrokov po Din 210.—
A*
LJUBLJANA
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 5.

človek na svetu pravico, da bi se mu dobro godilo. Toda dar. ki so ga bili rudarji deležni letos za praznike, je bil precej žalosten: v božičnem tednu so delali samo • ri šihte — in to pomeni v teh dneh, ko je že vsakdo čez glavo v dolgo%ih in ko ni ns benega soseda nikjer, ki bi lahko dal Kredita, precej hud udarec. In tako ni nič čudnega, če je za praznike mnogo trboveljskih družin ostalo brez kruha in če celo po domovih nekaterih malih obrtnikov na sveti dan niso kuhali nič drugega kakor krompir.
Poleg bede ljudi, ki so v reduciranem obsegu obdržali svoje delo, pa je še mnogo hu>a- beda tistih stotin samskih in ože-mjenih rudarjev, ki so ostali brez posla in ki se ne vedo kam dati. V sto procemtnem ■rudarskem revirju ne more biti za brezposelnega delavca nobene prilike za postranske, začasne zaslužke. Ce ni dela pri TPD, ga nihče ne more dati. Občina lahko daje samo majhne, najnujnejše podpore (350 ubožcev prejema mesečne podpo-

re). Poleg občine si prizadevajo omiliti zlasti bedo otrok še razne humanitarne organizacije — tako Rdeči križ, ki daje vsak dan mleka in kruha 100 otrokom, Ko-lašicc, ki organizirajo vsak dan kosilo za 130 otrok, in pa Pomožni odbor združenih karitativnih društev, ki jc za božič obdaroval 425 otrok.
Hvalevredno je delo vseh, ki v teh časih ne gredo zaprtega srca mimo najbolj trpečih in jim pomorejo, kolikor se da. Toda organizacija socialne pomoči za revno prebivalstvo Trbovelj bo morala zavzeti večji razmah, da bo obvarovano pred najhujšim. Predvsem bi bilo dobro, da bi se delavske organizacije, socialni zavodi, rfa-sti pa TPD, pobrigale, da bi Trbovlje dobile kakšno osrednje zavetišče z ljudsko kuhinjo .kamor bi se lahko na j bednejši zatekali in kakršne premorejo vsi pomembnejši kraji v banovini in v državi, za katerimi Trbovlje po svojih socialnih potrebah nikakor ne zaostajajo.
Mati in hči na koncertnem odru
Ga. Pavla in gdč. Majda Lovšetova sta izbrali za svoj letošnji koncert zelo pester program Ersko-dramske in koloraturne stroke. Prav posebno zanimivost pa bodo gotovo vzbujali dvospevi za 2 soprana. Malo je te vrste literature, ker je posebno nevarno tako »pebivanje glasu«, če pevca nimata enakih glasovniu barv. Po lanskem nastopu pa je kritika poudarjala zlasti ve-
liko podobnost glasov obeh pevk in zato upravičeno lahko pričakujemo prav prijetno donečih dvospevov. Ljubitelji notturnov bodo uživali Schumannov duet, za one, ki ljubijo šegavo muzi k o, pa je preskrbel Au-ber s svojim prepiraim duetom iz opere :Zidar in ključar;:, ki po svoji glasbeni formi popolnoma nalikuje pri nas tako priljubljenemu / Seviljskemu brivcu«. Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni, istotam se dobivajo tudi besedila. Koncert bo v ponedeljek.
Zahvala S. 0. Preporoda
Ljubljana, •E>. januarja
Božični idejni tečaj starešinske organizacije : Preporoda', ki je trajal 4 dni, je za nami. 30. decembra je bil zadnji dan predavanj in so se udeleženci izven Ljubljane vrnili na svoie domove z večernimi vlak!. Arena Narodnega doma, kjer so se vršila dopoldne in popoldne predavanja, je bila vec čas tečaja razveseljivo lepo obiskana. Resno zanimanje in vestno obiskovanje predavanj je jasen dokaz, kako upravičena je bila potreba in naloga tečaja. Vsem gg. predavateljem pa nai ie to zagotovilo, da ni bil njihov trud zaman in da bodo vsa klena zrna obrodila obilne sadove.
S. O. : Preporoda ' se v polni meri zaveda, da je dolžna nedeljeno zahvalo za tako lep moralni uspeh tečaja poleg udeležencev predvsem gg. predavateljem, ki so nam s svojim nesebičnim delom pokazali velike simpatije, ki jih goje do nas. Ponovna zahvala gg. prof. Kolarju iz Kranja, prof. dr. Maksu Kovačiču iz Maribora, dalje gg. predavateljem iz Ljubljane: dr. Jan žet u Novaku, direktorju Reisnerju, prof. O. šestu, br. Jerihu, dr. Borisu Furlanu, dr. Mihelaku, dr. Kram-berserjn. tov. Kmmerjevi in tov. -Iskri. Ali-;<"-M-ti, Bneiriu. Feriančjču ter Prekoršku iz Celja za njihova izčrpna in zanimiva predavanja. Če so si vsi, ki so sledili tem predavanjem. izbrali iz njih najboljša zrna in si jih vsadili v razum in srce, potem je uspeli v ooitii meri dosežen.
Ko so se lioslavljali od nas tovariši in to-varišice iz Maribora. Celja in Novega mesta so zadovoljni zagotavljali, da so uspehi tečaja že sedaj vidni. Želeli smo, da bi se ine I nami počutil: res tovariško, brez one nezaupljivosti s katero so doslej prihajali me-1 nas. Uvideli smo vsi. kako pogrešno so dela li doslej oni, ki so namenoma ustvarjali razlike, ki so z nek;m omalovaževanjem gleda- j li ua svoje mlajše tovariše, ki so prišli oJ '
drugod, predvsem z dežele. Dekleta, ki bila nastanjena v Mladiki, niso mogla pr**-h va lili čistoče, reda in gostoljubja. Prav tako so se izborno počutili v Akademskem kolegiju fantje. Gg. pokrovitelju direktorju Jugu in ravnatelju Jeranu se tudi mi najlepše zahvaljujemo za njuno veliko uvidevnost in naklonjenost.
Ne moremo pa prezreti med onimi, ki smo jim dolžni zahvalo, našega dnevnega tisi«;;, ki se mu še posebej zahvaljujemo za vrc» moralno podporo v javnosti, katero je redno obveščal o našem delu. Zelo nas tudi razveselile prijateljsko zanimanje in pozdravi g. dr. Sioiana Bajlča, ki se nas je spomnil iz Leipziga, želeč nam eim lepših ispehov.
Če h koncu kratko pregledamo svoje delo in to čim bolj "bjektivno, seveda ne moremo uteči kritiki, ki jo kot vredno upoštevamo le, če je objektivna ia to s trdnim sklepom, da bomo v bodoče vse hibe, ki so «e seda.j pokazale, odpravili, da bodo tako uspehi še lepši. Dejstvo je tudi, da naletiš pri vsakem delu na ovire, ki tudi nam niso bile prizanešene. Nismo s«1 jih strašili, vendar nam je žal, da nismo našli onega p^e-potrebnega tovarniškega razumevanja predvsem pri onih stanovskih, študentskih skupinah, ki bi jim morali biti naši skupni interesi prav tako važni, kakor nam sam m. Upamo in trdno želimo, da bomo v bodoče tudi take ovire srečno premostili in se ponovno zahvaljujemo prav vsem, ki so kakorkoli pripomogli naši stvari do uspeha ter jim kličemo: Na svidenje letos o božiču na II. idejnem tečaju, ki naj bo nova, še mogočnejša manifestacija za vse ideale, za katere živi <in se bori naša jugoslovenska mladina!
Lep napredek kmetske mladine v smučanju
Podnart, 5. januarja.
Vsa Gorenjska je odeta v belo obleko. Polno je letos smučarjev in tudi naš lepi kraj ni ostal brez njih. Tudi pri ras so začeli z zimskim športom kar v velikem obsegu. Vsi kmečki in drugi fantje so si nabavili smuči, enako pa tudi dekleta in de-ca, ki se pridno vežba. lepo napreduie in se poizkuša celo v skokih.
Na Silvestrovo so se zbrali vsi fantje, poiskali primeren teren in začeli graditi po lastni inicijativi veliko skakalnico, katero so na Novo leto preizkusili. Dosegli so dobre uspehe, saj so nekaieri skakali 15 m. Toda to jim še ni bilo dovolj. Takoj drugi dan, v soboto, so si zgradili še večjo skakalnico, kjer so dosegli celo 20 m. Pripomniti pa moramo, da so to sami mladi fantje od 18 do 20 let in letos prvikrat na skakalnici. č'e pomislimo, da je bil v letu 1922, če se dobro spominjam, jugoslo-venski rekord 9 m in še ta s padcem, so uspehi naših smučarjev naravnost kolosal-ni ter upravičujejo nade. da se bodo naši fantje v bodočnosti uveljavili tudi na večjih smučarskih prireditvah. Skakalnica ie zgrajena popolnoma enostavno, toda na lepi točki. Nahaja se 5 minut od železniške postaje Podnart, pri vasi Ovsiše, kjer so sploh lepi smučarski tereni.
Veliko zanimanie za smučanje je obakrat pokazalo tudi občinstvo, saj je pri obeh prireditvah na skakalnici prisostvovalo nad 210 ljudi. Želimo, da si to napravo ogleda io tudi drugi, pred vsem kak strokovnjak, ki bi ugotovil, ali je pravdno napravljen in bi dal naši mladini primerna navodila. Na programu je tudi že druga smučarska prireditev in sicer vztrajnostmi tek ra 8 km ter se bo baie vršila v nedeljo 10. t. m. in bo startalo 15 do 20 iuniorjev.
Lepite na pisma znamke protituberhulozne lige!
VeleSIlsn, ki ga občuduje ves svet!

S?
Najv'v'ji velealpinski film. — V glavni vlogi sloviti
LUI3 TRENKER
PRIDE!
Pretresljiva zgodba iz svetovne vojne v Dolomitih!
Domače ve
Cestit Božič vsem čitateljem in prijateljem pravoslavne vere! Hristos se rodi!
»JUTRO«
" Ekspozitura oglasnega oddelka »Jutra« v Prešernovi ulici 4 v LJubljani, uraduje
danes od 8. do 10. ure.
*	Odbor »Pomožne akcije«; je pri socijal-no po.itienem uradu mestnega magistrata v '^jubljani pregledal popisovalne pole okrajnih načelnikov (uhožnih očetov) ter ugotovil veliko števiio brezposelnih in drugih nujne pomoči potrebnih. Prispevki so tako malenkostni, da dale ko ne zadoščajo da bi mogli pomagati vsaj najbednejšim Izbili smo obvestilo, da. je v zadnjih dneh o Idal neki posestnik iz ljubljanske okolice na mestni mitnici 50 kg krompirja. Razdeli!: smo to množino na dva delavca, ki sta reducirana in imata veliko število otrok. Ob tej priliki se obračamo na posestnike iz ljubljanske okolice, da priskočijo odboru -..Pomožne akcije - na pomoč! Kadar se odpravljajo z vozom v Ljubljano, prosimo nujno, da za premražene, stradajoče naložb na voz tudi nekaj živeža, katerega naj oidajo na mostnih mitnicah. Vsem darovalcem pa se v imenu bednih že v naprej isk rt'!i o za h val ju jem o!
+ Konzulat južnoameriške republike Chi-le v Zagrebu objavlja, da je konzul g. Ma-t ulic- v uradnih zadevah o ti potovai v Cliile ter je konzulat začasno zaprt.
*	Triglavanske starešine vabimo, da se t čim večjem številu udeleže -/Trlgiavan-s,<esa večera v soboto 3. t. m. v Kranju. - . Linblj. starešinsko poverjeništvo JAD T ris: 1 a v a.
*	Odvetniška vest. Odvetnik dr. Fran Novak in dr. Dragotin Treo v Ljubljani sta /družila svoji pisarni v skupnih prostorih: LJubljana, Dunajska cesta la.
*	Anton šubelj poje v radiu. Naš rojak operni pevec Anton šubelj, ki že par let prireja pevske koncerte po večjih slovenskih naselbinah, je 22. decembra pel v Newyorku za television radio-postajo. O njegovem nastopu so bila obveščena večja r:e-sta v Evropi, tako Pariš, London. Ber-rn. Dnnaj. MIlan pa tudi Ljubljana. Pel je božične pesmi v raznih jezikih.
*	Najmlajša Meštrovičeva dela nabavljena za galerijo primorske banovine. Ban primorske banovine dr. Tartaglia je za ba.nsko upravo odkupil ol dr. Marnšiča kolekcijo početniških del iz najzgodnejše mladosti slovitega kiparja Ivana Meštrovi-ča ter j:h odstopil galeriji umetnin primorske banovine.
*	Sokolstvo zabranjuje maskirane in drage zabave. Z ozirom na težko gospodarsko k'-!zo je savez SKJ vsem sakolskim društvom naročil skrajno štedljivost, zato naj s>' letos .n orihodnje leto opuste vse večje zabavne prireditve, zlasti pa maškerade. Prapazira naj se čini večja varčnost v svr-I>. da se priskoči na pomoč onim bratom, k: žive v težkih razmerah.
*	Apel na riobrotljiva srca. Rudar Franc Vene, stanujoč v Gradcu pri Litiji, hišna
4, pristojen v občino Trbovlje, brez delu in pokojnine ter na tuberkulozi težko b dan. se z,asom potrdila tamkajšnjega županstva nahaja, s svojo devetčlansko rod-b'no v obunn:h razmerah in to tem bolj,
Trio največjih umetnikov
Conrad Veidt Hemrich George Trcde v. Molo
v filmu, izdelanem po romanu Ciaude Farrere-a
Noči na Bosporu
Film velike ljubezni in trpljenja težko preizkušene žene iz diplomatskih krogov

Predstave danes na praznik 3., H 5., 6., 8. in 9. uri zvečer.
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Ljubljani
Številke za označbo kraja pomenijo: 3 Čas opazovanja, 2 stanje barometra, 3 temperatura. 4. relativna vlaga v %, ;>. smer in brz.na vetra, 6 oblačnost 1—10 7 vrsta padavin, 8. p al a v in e v mm. — 't emperatura: prve številke pomenijo na.j-v:s.;o, druge najnižjo temperaturo.
5. januarja
Ljubljana 7, 773.5, —4.2, 92, tiho megla, _; .Maribor 7, 770.S. 1.0, 90, NNW4. vedro, —, —; Zagreb 7, 772.7, 1.0. 90, tilio, vedro, _r _: Beograd 7, 773.1. 0.0, 90, tiho, 10, dež, 13.0; Sarajev o 7, 773.7, 1.0, 9", tiho. 10, _: Skoplje 7 772.2, 8.0. 70. NW2, S. —, —: S-plit 7. 771.4, 3.0. 80. ENE4
vedro, _, —; Ktimbor 7, 7G9.9, 5.0, 90, tiho,
vedro. —, ____
Temperatura: Ljubljana 0.0. _5.0; Ma-
Tibor 0 2, _0.4; Zagreb 10.0 _03; Beograd
8.0. —1.4; Sarajevo 2.2, 0.6; Skoplje 5.5, —0.3, Split 10.6, 4.2; Kumbor —, 4.1.
Solnce vzhaja ob 7.39, zahaja ob 16.32.
Luna vzhaja ob 5.42, zahaja ob 13.25.
ker je nesrečni mož na tuberkulozi težko bolan in za delo nesposoben. Devetero otrok v starosti od pet mesecev uo 12 let pa v mrazu čaka na skorjo kruha. Nesrečno rodbino priporočamo dobrotljivim srcem v nujno potrebno podporo.
*	Poroka. V Clausthalu v Nemčiji se je poročila gdč Erna Pučnikova, hčerka majorja g. Konrada Pučnika, ravnatelja agri-kulturno-kemičncga urada Nemšk .»-francoskega kalijevega sindikata v Zagrebu iz znane rodbine Pučnikove iz Kranja, z g. dr. inž. Axelom DaMhergom iz (Jotetorga v Švedski Bilo srečno!
*	Socijalno-politični tečaj »Ženskega Po-kreta« prične v četrtek dne 15. t. m. ob IS. v društveni sobi v šelenburgovi ulici št. 7-11.
*	Društvo upokojenega uciteljstva v dravski banovini bo imelo redno sejo v četrtek 7. t. m. v restavraciji pri »Novem svetu - v Ljubljani. Vabljen.: tudi v Ljubljani in okolici stanujoči tovariši.
*	Sestanek pevovodij in predsednikov od-nosno njihovih namestnikov v Hubadovi župi JPS v Ljubljani včlanjenih društev bo v nedeljo 17. t. m. (ne 10..t. m.) ob 10. uri
v dvorani ljubljanske Glasbene Matice _
Uprava Kuba do ve župe.
Ovomaltine bi morali jemati za zajtrk matere, otroci, re-konvalescenti, ljudje v starejši dobi življenja in vsi oni, katerih organizem potrebuje okrep-čila, da more odoieti vsem tegobam vsakdanjega dela.
Zdrava krepilna hrana Ovomaltine vsebuje v svojih topljivih zrncih najžlahtnejše snovi slada, svežih jajc, svežega mleka, katerim je zaradi boljšega okusa dodan kakao.
Na zahtevo pošljemo vzorec brezplačno. Cena male škatljice Din 16.—. Dobiva se povsod.
Dr. A. \Vander, d. d., Zagreb.
daje moč.
*	Kmetijski pouk po radiu. Program se izipremeni v toliko, da odpade v četrtek 7 t. m. ob 18. predavanje o gospodinjstvu. Namesto tega bo govoril ravnatelj inž. Lah o pridelovanju krme na njivah.
+ Narodni guslar Barjaktarovič zopet doma. Po koncertih v raznih mestih Slovenije je pred dobrima dvema me secema odpotoval naš znani narodni guslar Barjaktarovič iz črne gore v inozemstvo. Po velikih uspehih v Avstriji, Češkoslovaški. Poljski, Nemčiji in Madžarski se je pred dnevi zopet vrnil v domovino. Pravoslavne božičn-e praznike bo prebil v Celju, ker je potreben po naporni turneji odmora. Potem bo turnejo nadaljeval po Jugoslaviji. Najprej bo obiskal vsa večja mesta v Sloveniji.
*	člani avstrijske organizacije »Oester-reichische Bergsteiger - Vereir.igung«, ki so člani ali Osrednjega društva ali kake podružnice Slovenskega planinskega društva lahko pošljejo do 11. t. m svoje članske legitimacije navedenega avstrijskega društva na pisarno Osrednjega društva SPD Ljubljana (Masarykova 14.-1), ki jim bo preskrbela podaljšanje veljavnosti legitimacij za leto 1932. Pritožijo naj 35 Din za članarino in poštne stroške. Na podla?) najnovejše konvencije uživajo člani ;Oe-sterreichische Bergsteiger - Vereinignnz-vse članske ugodnosti v kečah italijanskega planinskega društva jClub AlpLno Ita-liano<r.
+ Osrednje društvo SPD opozarja člane da bo Direkcija drž. železnic žigosala članske legitimacije za vse člane skupno. Zato naj člani, ki reflektirajo na potov.ično vožnjo v skupini šest oseb, oddajo svoje članske legitimacije vsak teden do četrtka zvečer, tako da lahko dobe iste že do sobote potrjene. Legitimacije se oddajo v pisarni Osrednjega društva SPD, Lj ubijam a, Masarvkova cesta 14.-I.
+ Šolska poliklinika v Ljubljani. Kaikor javlja zdravstvena revija >Zdravje« je bilo v spiošnem arabulatoriju ljubljanske šolske poliklinike 2534 ordinacij predvsem interni in kirurgiški primeri. Jzmed nalezljivih bolezni sta se pojavila dva primera davice, en primer noric in več primerov influence. Oddelek za prehrano dece je v novembru uvedel na srednjih ia okoliških šolah uži-
Smučarji — športniki.9
Predno se odločite za nakup smučk, palic, vezi in drugih zimsko-sportnih predmetov
zahtevajte brezplačni cenik od tvrdke
IVAN SAVNSK
Kranj 10
Vezi: Seidl otroške Din 70, velike Din 85, nemško streme Din 115, Alpina Din 240. Palice: leska otr. Din 35, velike Din 45, najfin. Din 55; bambus otr. Din 45, velike Din GO, najfin. Din S5. Smučarski šali Din 25, tirolski 55; Pjaxa Din 24; volnene kravate Din 13, nogavice Din 26. rokavice Din 35; sanke otroške Din 85, velike, spredaj zavite Din 135.	1559?
vanje svežega bioroziranega mleka ob glavnem šolskem odmoru. Bio mleko se izdaja v četrtlitrskih steklenicah s papirnato zakiopko. Cena za steklenico mleka znaša 1 Din. V tem znesku je upoštevan nial presežek, ki je namenjen podpori revnejših učencev.
•	Podružnica Slovenskega planinskega društva Bohinj priredi danes 6. t. m. v Hodnikovi gostimi v Boh. Srednji vasi planinsko veselico s plesom, šaljivo nošto, in srečolovom z bogatimi dobitki. Vstopnina 5 Din. Začetek ob 3. uri. Za voz s postaje Boh. Bistrice do Srednje vasi preskrbljeno.
*	Na banovinski trsnici in drevesnici pri Kapeli je bil nedavno zaključen peti v.ini-čarski tečaj, ki je trajal 9 mesecev. Vršil se je i z nit vseh tečajnikov, ki jih je tudi to let o b".lo leno število. Komisiji je predsedoval odposlanec kr. ba-nske upra ve, kmetijski referent inž. Zupanič; navzoči so bili kmetijski referent sreskega načelstva žnidarič, ravnatelj viničarske šole v Pe-krah Šumenja k ter podpredsednik in tajnik vinarske podružnice v Gornji Radgoni Kreft in Korath. Upravnik šole g. Joško Glazer je v lepem govoru pozdravu odposlance ter po nalogu predsednika pričel z izpraševanjem posameznih učencev iz sadjereje, vinarstva in kletarstva. Razveseljivi uspeh tečaja in končnega izpita je lahko v zadoščenje agilnemu upravniku za njegovo neumorno delovanje na tej Soli v dobrobit našega vinarstva in sadjarstva. Čestital mn je inž. Zupanič zaradi izredno lepili uspehov učencev, ki bodo lahko vzorno vorlili v bodeče svoja gospodarstva. Učencem so bila .razdeljena spričevala, da-ri;a pa sta prejela dva odličnjaka. Inž. Znnamč jim je v kratkem nagovoru želel cbilo sreče v življenju, nakar so zadovoljni zapustili zavod, v katerem se jim je minila za vsakega naprednega kmetovalca in vinogradnika prepetrebna strokovna izobrazba.
+ Zahvala. Ob odhodn iz Kamnika se mi ni bilo mogoče posloviti od vseli nrijateljev in znancev osebno, zato iim kličem tem potom: Z bogom! Prav tako se zahvaljujem vsem, ki so me kot večletnega dopisnika i Slovenskega Narod a-t ali -Jutrar podpirali. Iskreno zahvalo d-olgnjem tudi članom Sp. kluba, ki so mi priredili prav prisrčen posiovilni večer. Vsem in za vse še enkrat iskrena hvala! — Rajko Kos. Ljubljana.
♦	Signal pred odhodom vlaka se odpravi.
Generalna direkcija državnih železnic v Beogradu je izdala uredbo, s katero se po-čenši 1 aprila 1932. odpravi signalni znak pri odhodu vlakov s postaje. Ta nova odredba je uvede.ua po vzoru zapadnih železnic. Pri nas bo pač trajalo nekoliko časa, i red en se občinstvo privadi na to novo odredbo.
♦	Avstrijci obdavčujejo naše avtomobi-liste. Iz Gornje Radgone nam pišejo: Le redtkokje se primerjajo težkoče prebivalstva v taki meri. kakor ravno v naši obmejni kraji. Nedavno smo poročali o težnjah naših obmejnih dvolast.nikov. Razmera se v tem pogled ti niso še prav nič izboljšale in že so se po'avlle nove težkoče Avstrijske finančne oblasti so začcie namreč obdavčevati naše avtomobiliste s cestnimi davščinami, ki niso ravno malenkost-
Veeer Jadran« straž?
z revijo narodnih noš 9. januarja 1932 LJUBLJANA—UNIONSKA DVORANA Vstop ni vezan na posebna vabila
15706
Ho^e divjadi
pošljite nemudoma na naslov
»DIVJA KOŽA«, Ljubljana — velesejem.
S tem se vam nudi najboljša priložnost za ugodno vnovčenje blaga. — Dražba se vrši 25. januarja.	1694
ZALOGA POHIŠTVA
F. F A J DI G A, SIN
Ljubljana, Sv. Petra c. 17
Spalnice od 2.500 Din naprej
Kuhinje od 1.000 Din naprej
Akademija
XII. Slovanski večer
POD NAJVIŠJIM POKROVITELJSTVOM
NJ. VEL. KRALJA ALEKSANDRA I.
16, januarja 1932 na Taboru
1669
PUSTNE KROFE
najfinejše, vsak dan sveže, dobite v
SLAŠČIČARNI PELICON
VVolfova ulica 14.	1649
ne. Vsakdanjo vožnjo po avstrijskem 1 ozemlju zabeležijo kratkomalo kot eno J daevno bivanje v Avstriji in ko se nabere 60 dni, si podvržen tamkaj uvedenim cest nim davkom Posebno hudo so prizadet, zaradi tega davka naši avtomobilisti. ki pasirajo krajšo cesto bodisi preko Canko ve ali Gederovcev v Gornje Prekmurje po avstrijskem ozemlju Nikdo ni proti davščinam za popravljanje in vzdrževanje crst Glede na uvedbo teh davščin za našo obmejno prebivalstvo v Avstriji pa bi bilo vsekakor umestno da bi slične davščine za inozemce uvedli tudi pri nas, kajti ino zemci v mnogo večji meri izkoriščajo ceste v naši obmejni coni, kakor naši državljani avstrijske ceste.
•> Sakser State Bank, Newyork. likvidira Prijave terjatev, viog, neplačanih čekov, neizvršenih nakazil tuje valute itd. je tre ba izvršiti do 4. februarja Porabljati je za to posebne tiskovine, ki sem jih dobil od državnega bančnega nadzornika na razpolago. Te razpošiljam vsem, ki so pri meni že prijavili svoje terjatve. Prijava je nujna, ker je vezana na rok 4. februarja letos in po tem času drž. bančni nazornik ne bo sprejemal več prijav. Priložiti dokazila o pravilnosti terjatev Kdor hoče uveljaviti svoje pravice, naj mi takoj javi, ker bo po kakem dobrem tednu že zadnji dan, da prispe prijava pravočasno. Dr. černe Ivan. Dvorni trg 1, v,jubliana.
+ Obsodbe zaradi prehoda italijanske meje. Sodišče na Reki je Jos:->a Rončeviča izpod Snežnika, ki je z izposojeno izkaznico hotel prekoračiti italijansko mejo in •nniskati dela na Reki. obsodilo na tri mesece zapora in na denarno globo 20^0 lir Zaradi enakega nrea;reška je bil obsojen Jos;r> Černe iz Bistre in Dezider Napi iz PuLia. v«ak na tri mesece zapora in 2000 lir globe.
♦ Smrt v snegu. Zaradi velik:h snežnih žametov je avtobusni promet med Livnom in Solitom še vedno prekin;en Po vesteh iz Livna se je seljak Kujundžič. brat bivšega ministra, v snegu ponesrečil. Podal se je na pot v bližnje selo. Snežna lavi na pa ga je zasula in je mož v snegu zmrznil. V bližini so našli zmrznjeno neko žensko, katere identiteta še ni ugotovljena.
Pri pokvarjenem in prenapolnjenem želodcu, zgagi in početnih čirih v želodcu vas bo trajno ozdravil
SALVACID.
Dobiva sc v vseh lekarnah.
1677
♦	Žrtev neprevidnosti je postal 21 letni Anton Zupančič, ki je dobil na sv. Štefana, kakor smo ž" noreča!', v Dolenji Straži iz lovske puške strel v desno stran prsi. Fant ki se je zdravil v novomeški bolnici, je hudim .noškoiba.m podlearel.
♦	Z nožem nad tasta. Gruškovnjak Fran. *>revžitkar iz Vodol pri Jnršincih, star 63 let, je v svoii zidanici pretakal vino. K njemu je prišel zet. Jakob Goršenko, posestnik iz Vodol. ki se je vinca nekoliko na*"']. Ko sta se skupaj vračala domov, je Goršenko iskal •nre.oir in je starca sunL z nožem v levo stran nrsi. v nogo in pod rebra. Gru-škovnjaka so morali prepeljati v bolnico v Ptuju.
+ Kmečka vojska. V selu Lišnjaci pri Brodu je (preteklo nedeljo prišlo do pravcato kmečke vo\ske. Krvavega ^spona.ila med dvema skupinama sovražnih seLjakov se o*e. udeleži ro m a. d 100 oseb. Zadruga seljak a Ivana Medica živi namreč že dve leti v sovraštvu z zadrugo seljaka Pere Toani-ča iz .istega sela. Sovraštvo j» nastalo zaradi teza ker je en član Medičevo zadruze pred dvema letoma na božični dan ugrabil devoiko iz Tomičeve hiše in se ž njo oženil. V nedeljo so se nred domačo cerkvijo znašli člani obeh zadrug. Prišlo je do srditega soonada in pretepa s koli. noži in kar ie' r»ač nrišlo v roke pretepačem. Nad 20 udeležencev- pretepa je bilo težko ranjenih. Stari Medic* in njegov sin sta. naitežje poškodovana in je je malo upanja, da bi ostala pri življenju.
♦	Vsaka gosoodinja naj si nabavi z novim letom vGcsnodinjski koiedar -. Dobiva s« v vseh knjigarnah dn pri upravi -Gospodinjskega koledarjaLju.bliana-šelenburzova 7-IT. Cena 20 Din, s poštnino 21.75 Din.
Ito — zobna oasta najboljša.
♦	Velika izbira barhentov kakor tudi fla-neV>v po zelo nizki ceni v trgovini Olge Šlibarjeve, Ljubljana, Star: trg 21.
♦	Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
Iz LluMlane
u— Dobrodelna akademija. Kakor je bilo že objavljeno, priredita mestna občina ljubljanska, Krajevni odbor Rdečega križa in odbor Pomožne akcije v Ljubljani dne 14 t. m. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela Union dobrodelno akale-mijo v velikem obsegu. Program je zanimiv in obsega pevske, glasbene točke itd., katere bo oddajala radio postaja v Ljubljani za svetovni radio. Tudi za zabavo bo v najizdatnejši meri poskrbljeno. Priredila se bode med drugim vinska noskušnja. V ta namen je darovala večina veletrgovin z vinom svoja najboljša vina, prijav.',Ii so se pa tudi večji gostilničarji s svojimi najboljšimi vrstami vin. Istotako so dal' na razpolago različne jestvine že razne trgovine z delikatesami in slaščicami Imena darovalcev bodemo samo ob sebi umevno svoječasno objavili. Občinstvo pa opozarjamo, da vse svoje razmere tako uredi že sedaj, da se bo moglo te ;.Dobro-delne akademije« tudi sigurno udeležiti in na ta način priskočiti najbednejšim na pomoč.
u— Danes ob 11. dopoldne zadnja predstava velefilma »Tabu«. ZKD sporoča vsem, ki še n:so utegnili ogledati si filma ;Tabu; da ga bo predvajala danes v Elitnem kinu Matici nepreklicno zadnjikrat ob 11. uri dopoldne. Pesem prepovedane ljubezni dveh miadih prostih duš, spev prav ljično lepe dežele soLnca in palm, najdo-vršeoiejše veledelo mojstra Mur-naua naj si vsakdo ogleda Ta film je bil labodja pesem tvorca, ki nam je ustvari' globoka filmska dela, kakor ?Ob zori« jSedma zapoved;, >Naš vsakdanji kruh* »TABUs je bila kroia njegovega dela, zadnje delo vedkega moža. ki ga je ne izprosna roka usode prezgodaj položila v grob. j Tabu j: je bil vsepovsod deležen naj večjega občudovanja in po pravici. Z da naš njo in jutrišnjo predstavo se toretj po slavlja za vedno mož, ki je kljub svoj' mladosti mnogo storil za film in njegovo umetniško poglobitev.
Kino Ljubljanski dvor
Teielon 2730
Premiera:
Popolnoma novo
DOLGRES DEL RIO
v velikem in prekrasnem ljubavnem
EVANGELINA
Predstave danes na praznik ob 3., pol 5., G., pol 8 in 9. uri zvečer.
Cene + in O Oia

u_ Premiera »Krsta juyv. vCv» V petek. S. t. m bo zvečer v opernem gledališču premiera Maničine sokolsko-propa-gandne narodne igre ;Krst Jugovičev« Ponovno opozarjamo vse brate in sestre, vsa ljubljanska in okoliška sokolska društva, da prireditev posetijo poinoštevilno!
u— Pevski zbor Glasbene Matice. Jutri
7. t m. ob 20 važen sestanek in vaja vsega mešanega zbora
u_ V društvu »Soča« bo v soboto 9. t.
m pri jLevuj oh pol 21. zanimivo predavanje ljubljanskega podžupana profesorja z Jarca o velikih mestih v preteklosti in bodočnosti. Po predavanju nastopi prvič pri nas nov kvartet jžaba-. Vabljeni Soča-nI in prijatelji Vstop prost!
u_ Društvo ?Soča«. Da je uspeVo Silvestrovanje v Kazini v vsakem pogledu tako dobro. do:gujemo zalivalo pred vsem: darovalcem, sodelavcem. prepiačnifeom in mnogobrojnim posetnikom. Prav posebno pa se čutimo dolžni zahvaliti ^e najprisro-nejše pevskemu zboru *Ljubljanskega Zvona«. njegovemu pevovodji g. Z. Preloveu, solitiski gdč. Anici Mezetovi in njeni spremljevalki gdč. Roženi šapljeva. dalje gdč. Mame i Komanovi. gg. Košuti, TerčKu in gdč. Gorjupovi, gdč. pesnici Zdenki Ivančičevi in mali naši ljubki Nedio.L. I-lva-la _ ostanite nam še nadalje zvesti! — Prireditveni odsek ; Soče
u— Sokol Ljubljana-Šiška bo imel v nedeljo 10. t. m. ob 9. dopoldne v salonu Ker-šičeve gostilne svojo letno skupščino. —
Članstvu obvezna.
u_ Redni občni zbor Strokovnega in podpornega društva trgovskih in podjetniških uslužbencev v Ljubljani bo 10. t. m. -ob 15.
v Florjanski ulici 36. Vabljeni vsi člani, da se poinoštevilno udeleže!
u_ Delavsko prosvetno in podporno dru-
Ini član?

sest a-
štvo »Tabor«. Jutri bo re nek ob 20. v društvenem loka.la Na. dnevnem redu je predavanje -Jugoslovanska ideja . iu poročila o zadnjih dogodkih po svetu.
u_ Sestanek lovcev g. M. Stopica bo
d revi v lovski sobi.
u_ Pogrebno društvo Marijine bratovščine v Ljubljani vabi članstvo, da se v obilnem številu udeleži rednega občnega zbora, ki bo v nedeljo 17. t. m. točno ob
15. v dvorani Križevni.škega samostana v Ljubljani Valvazorjev trg. Dnevni red občnega zbora bo običajen po pravilih.
u_ Za znižanje dopolnilnega davka zem.
Ijarine se vlagajo prijavo pri mestnem ua-čelstvu v mestnem odpravništvu, Mestni trg 27-111, soba 48, do 31. januarja 1932. Več je razvidno iz razglasa, ki je nabit na mestni deski.
u_ Pridobnini zavezane osebe opozarja
mestno načelstvo, da vložijo prijave zx pridobniiio najkasneje do 5. februarja pri davčni upravi ali pa. pri mestnem načel-stvu, M os tri trg 27-IH, soba 4S, da se izognejo kazni. Več na razglasu, ki je nabit na mestni desfci.
u_ Starši drugošolcev, izključenih iz realnih gimnazij, naj mi pošljejo svoje naslove, da skupno urednno privatni pouk, boljše temelje za prihodnje leto. Prašni k ar. Ljubljana, Tavčarjeva mica 4.
u_ Kompresor pri delih na tromostovju.
V ponedeljek so pričeli odkopavati t dleii na stisnjeni zrak električni ka.bei na frati-čiškanskem mostu. Kabel je položen pod obema trotoarjema. Ko bo tromostovje popolnoma urejeno, bo služil voznemu prometu samo srednji most in bosta trotoar-ia odpravljena.. Kabla morajo zaradi tega preložiti k novim svetilnikom.
u_ Policija kontrolira gostilniške cene.
Na odredbo hanske uprave so so pričeli zanimati za cone jedilom in pi<iači policijski organi, ki so uvedli v gostilnah strozo kontrolo. Policijska uprava je tako dosegla, da so se cene v različnih obratih primerno znižalo. Kakor poroča policijska uprava, je bil njen trurl uspešen in so rezultati prizadevanja policijskih organov prav zadovoljivi.
u_ Ukraden aparat. Te dni je bil izvršen vlcm v slikarski atelje Holvnskega na Dunajski cesti 6. Neznani vlomilec jo odnesel iz ateljeja pomočniku Bernard i Rajmundu 3500 Din vreden fotografski aparat, znamke jZeiss-Tessa.rOškodovanec je tatvino takoj prijavil, vendar je ostalo zasledovanje vlomilca doslej brezuspešno.
u_ Dve najdeni kolesi. V veži gostilničarja Ivana Bauerja v Mesarski ulici je bilo pred dnevi najdeno rdeče pieskano kolo z navzgor obrnjenim krmilom. Istotako je našel železniški premikač Matija Žagar, stanujoč v Mostah, v bližini Taškarjevega gozda črno pieskano kolo s tovarniško številko 200.964. Obe kolesi sta uajbrže kje ukradeni.
u— Jadranova plesna vaja četrtek, 7 t. m. ob 20. uri domu. Plesni mojster Jenko Pridite točno!
u_ Plesna vaja trgovskih nameščencev
bo v četrtek v Unionu. liumba. Slike Miklavževega večera gotove. Plesne vaje se bodo vršile do konca februarja. 16. januarja družabni večer s plesom.
u_ čajanka v salonu hotela Tivolija danes od 4 do 8.
u— Nadaljevalni plesni tečaj Jenkove šole v Kazini bo jutri v četrtek ob 20. Edino pravilni pouk rumbe v Ljubljani. V petek posebni tečaj rumbe in perfckcija vseh plesov. — Posebne ure dnevno.
u— Maturantska plesna vaja bo jutri v četrtek 7 t m. v Kazini. Prlčetek ob pol >0. Vsi točno!
u_ Elitni plesni tečaj v Kazini bo drevi
ob 20. Pouk rumbe. Vodstvo g. Jenko.
u_ Plesne vaje obeh učiteljišč se bodo
zopet redno VTŠlaG v uedeljo 10 t. m ob '? ponosne v dvorani »Trsovskega doma-;.
u— Med. univ. dr. Viktor Kocjančič se je preselil v nalačo Vzajemne zavarovalnice na Miklošičevi cesti kjer ordinirf v II.
na-dstroniu od 2._4 fte.ofon št 3472; v
telef. -rneiiik glej P. M. Kocjančič).
se ho vršiia v Trgovskem uči -. Rumbo-c
Iz Celja
e— Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek 11 t m. ob 20. bo predaval na tukajšnjem liudrfcem vseučilišču v risalnici meščanske .Šole v Vodnikovi ulici višji naiteorn'k g. Humck iz Ljubljane o temeljih i.ovodohne naravne prehrane. Vabljeni!	.
e— Važno smučarsko predavanje bo v torek 12. t. ni. v deški tneščandki šali v Celju pod okriljem savinjske podružnice SPD Predavatelj g. Gmdovec iz Ljubljane ram bo poka/a! tudi no d 100 kntenih skiop-t-čnih slik iz smučarskega kraljestva. Pri-četek točno ob po! 21. Pridite!
e— Glede voznih legitimacij železniških upokojencev, o katerih smo že pred dnevi priobčili krajšo notico, smo bili te dni obveščeni, da predmetna lOtiea ne ustreza povsem resnici, ker legitimacij upokojene' y Celju še vedno niso dobili, dasi j i to moralo zgoditi že pred 14 dn.-vi. Železniška durefcciia v Ljubljani bo gotovo pripomogla uookojenccim do njihovih pravic.
e— Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov v Celju bo imel redni občni zbor 7 obširnim m važnim <3poredc«n dane« oj 9. dopoldne v mavi dvorani Narodnega uo-
ma (ne oo
e__Gu-lar Barjaktarovič priredi v mah
dvorani Celjskega doma v petek 8. t. ra. ob po! 21. gusar-fci večer. Pridite!
e— Tragična Smrt otroka. Pred dnevi go ^ igrali otroci na domu kočarja Beieta na Donački gori. Med igro so prevrnH." lonec kropa na"enolstno Belotovo hčerko Anico, ki je dobila strašne opekline po vsej desni strani telesa. Bila jc prepeljana v celj-fco bolnico, (ejer pa ji vsa zdravniška^ _skrb an znanost ni mogla rešiti mladega življe-r ia.
"e_ Se«t nesrečnih padcev. Po? eden ca ra
go zahtevala v zadnjih dneh v Celju in na deželi celo vrsto žrtev, ki so morale poiskati zdravniško pomoč v celjski javni bolnici Pri padcu si- je fcopihnila levo pcko V remi 61-'etna kuharica Marija Ferifževa rr. Celja. Na isti način si je zlomil desno stegnenico 22 i. dninar Jožef BoMč z Gni-šovelj pri Sv. Petru v Savinjska dolini. Že pred 14 dnevi je snod-rssnil na Icdeirh tleh tO-letm občinski revež Jurij Blazinš-k in si vlomil desno stegnenico. V ce&jsko bolmi oo pa le hi« prepeljan šele zdaj. ker se mu je Zdravstveno stanje stalno slabšalo. Pred domačo hišo ic pode:' 6-l&tma posestnikov
' n Ignac Recko w H rastja, občina Loka ipri žwnu in si zlomil desno stegnenico V ponedeljek te padla 66-letna gospodinja Jožefa Eisenbergerjeva iz Celja tako ne-f-r-čno. da .-i je z^omi'« desno roko v podla k tu. Pri oadcu si je preteklo r.edeljo občutno nrrSkodov.il desno roko IS-^etni po-pcf.tr> feov sin Franc Lorger z Globokega pri Šmarju
e— Razne neSrefe. Pred dnevi je padfla r c ar d n 37-letnemu rudarju Francu Tff'arju od §t Ruperta r.ad Laškim terfc.a veja na glavo m mu prizadela hudo poškodbo. Ne-vi-rno poškodbo na levem kolenu pa je dobila tudi 6^-*etna prevžitl-irioa .To/of.a Kole otčeva rr Brstonic pr? Marijarfradeu pri Laškem. Oba sta Via oreipeljama na zdravljen jc v ovHko bolnico.
e— Mestni Vino bo predvsjail danes ob p17.. pol 19. in pol 21. krasno zvočno filmsko oier*to »vesela srca«.
t— Tatvina mesa. V tukajSnii mestni klavnici ie bila pred dnevi vf-radena r/. prcdhVdi''ntce dvema tofoaisn uma me-sar-frf';ma nvjftfoma večia mno^na mesa v
skupni tf-ži dkrog 150 kg. Zadevo preiskuje pol*"*' ia.
e— 1 "kradeno mO§Vo kolo. o katerem pm > poroča'1!. >e b'lo nnideno in vrnicno lastna-1ii Ivanu G-obelniku iz žolča. Odpeljal mu e=i jc »za šalo« neki njegov znanec.
20.^
a— Iz gledališka. Zaradi odsotnosti v>oja-godbe se mora repertoar danes spremeniti v toliko, da odpade napovedana po-r ^dan/La predstava, ob 20. pa se bo vpri-v :-rrJa Anzengruberjeva v prleško okolje postavljena kmečka komedija s petjem H p>ibo »Slaba vest«. Prva predstava »Lutke«. melodijozne in nabavne A i Iranove operete, bo 1> nedeljo 10. t. m. ob 20. Leganja ponovitev te operete bo še prav zanimiva zaradi tega, ker bo pel tenorske per-<!?o pri!mbljeni tenorist g. Sancin. — V rri jkrajšam času bo dram^a premi!jera K alundžičeve groteske »škorpijon« v rež;ji j.. M. Tomaišiča.
a— Za predložitev ponudb za tekoča letošnja dela določen rok 21. decembra lr01 se po dal Ha do vključno 11. t. m in ie tozadevne prošnje vložiti najkasneje do 12. v vložišču mestnega načete t va. Tozadevni obrazci se dobe pr.i mestnem orad-^•enem uradu. Franč:škansVa tiFca S/11.
a— Ljud>ka univerza v Stndencih. V četrtek 7. t m. ob 19. bo predaval Ivan Robnik o temi: Sodobna kriza, človek in iručtura.
Iz Krasifa
r— Zachu«a rokodelskih in sorodnih vbrtov v Kranju naznanja, da bodo skušnje za^ vajence, ki so dovršnli učenje. 28. t. m. ob 8. v osnovni šoli. Kdor se še n. javil, naj to stori najkasneje do 15. t. m.
r— Glasbena šola v Kranju prične z rednim poukom 7. t. m.
n— Kino v Sokol.-.kem domu bo pred-vaid samo danes na praznik ob 15.. 18. in 2115 zvočni film »Veličanstvo ljubezen«, lilm je eden n.iilepših, kar jih jc bilo do-sedaj predvajanih.
Z Jesenic
s— Narodni šoli na Jesenicah uprizorita d-evi ob 20. v telovadnici, ki bo kurjena, v korist odplačila šolskesja radia in ski-CTitikona. komedijo v 3 dejanjih: »Navaden človek«. Pri;atelje šole vabita vodstvi l oosetu igre. Cene 7, 5 in 3 Din. Šolski vodstvi se zahvaljujeta v imenu učitelj-stva in obdarovancev gosnem in gospo-tfom na čelu jim gospej županji Žabkar-jevi. za požrtvovan je. skrb in trud ki so ga imeli s prireditvijo božičnice, ob kateri sr> obdarovali 160 otrok z obleko, čevlji in perilom. Marsikatero solzo ste usmili in v mlad;ni vzbudili vero v usmiljenje in c'ovekoljiubnost. Iskreno bodite zahvalje-
Iz Zagorfa
z— Himen. Danes se bosta poročila agširi načelnik zagorskega Sokola učitelj go-snod K lun Franc in £*dč. Polj šakova Ma-r nka hčerka rudniškega uradnika in dolgoletnega staroste Sokola. N o v oporočen-cema naše čestitke!
z— Smučarska tekma. Danes ob 9 bo etartaia pri Ernejčevi gostilni ekipa smu čarjev zagorske podružnice SPD za naslov prvaka. Tekmovalna proga, ki drži iz cilja
na Zagorje - Vine - Podkralj - Podstrana -
Dolenja vas na cilj pri Sokolskem domu, je dolga 10 km. Takoj za startom bo na progi enega odnosno treh kilometrov mladinska tekma.
Sz Trbovelj
t— Shod poslanca g. Pavlica. V soboto 9 .t. m. bo imel državni poslanec g. Pavlic ob 15. v Fortejevi dvorani shod, na katerem bo poročal o političnem položaju.
t_ Drevi ob 20. v Sokolskem domu zopet redna plesna vaja. Prične se učenje letošnjega popularnega plesa rurnbe. Vabljeni tudi oni, ki se vaj do sedaj niso udeleževali.
t— Nesreča. V ponedeljek je vozil posestnik Franc Forte drva s Polaja. Ker je cesta tam precej strma, je voz pognal konje, da so pričeli dirjati. Forte je hotel konje ustaviti, pri tem pa jc prišel pod voz in zadnje kolo mu je strlo nogo. Pred leti je postal Fortejev brat žrtev splašonega konja, ki ga je pobii do smrti.
t— Srečke državne loterije so došle ki naj se zamenjajo najkasneje do 10. L m. ker bo žrebanje že 15. t. m.
Iz Hrastnika
h— Danes ob 9. dopoldne bo javen ebod
v prostorih gostilničarja Dolniška pod Skalo, na katerem bo govoril narodni po-sanec g. dr. Rape.
h— Delavsko kuhinjo v steklarni je 9re-sko načelstvo v Laškem dalo zapreti zato, ker ne dovoli podjetju, da bi iskalo pri tem obratu običajen dobiček, kakršnega sme imeri drug obrtnik, ki od tega živi.
h— Občni zbor Sokola bo v nedeljo 10. t. m. ob 17. v Narodnem domu. Dnevni red običajen.
h— Čebelarska podružnica za Hrastnik in Trbovlje bo imela občni zibor na praznik Treh kraljev ob 9. v deški šoli v Trbovljah.
h— Kino Narodni dom bo predvajal danes ob 15. in S), zanimiv film po romanu »Železna maska«. V glavni vlogi Douglas Fairbanks. Film je nadaljevanje »Treh mušketirjev«.
Iz Ptuja
j— Prihodnje gostovanje mariborskega
gledališča bo v ponedeljek, 11. t. m. Vpri-
zorila se bo ena najbolj uspelih operet letošnje sezone »Zemlja smehiljaja«, ki se je v Mariboru pela pri vseh d-osedrtojih vipri-zonitvah pred razprodanimi hišami. Ker bo zanimanje ptuj-fccga občinstva gotovo veliko, priporočamo nabavo vstopnic v prod-prodaji.
j— Nov notar. Dr. Fran Ivansek jc o tvoril svojo pisarno v prostorih jHikojnega notarja Bratkoviča,
j— Esperantskj tečaj se bo začel v četrtek dne 7. t. m. ob 19. v tukajšnji! gimnaziji. Trajal bo 3—4 mesece in se bo vrši] redno vsa'k četrtek od 19. do 21. ter vsako nedeljo od Ifi. do IS. v gimnaziji Priglasi se laihko še vsakdo.
j— Kino bo predvajal danes 6. t m. ob pol 19. in po! 21. uri senzacijona.lni zvočni film »Nasprotniki«, ki jc poln napetih doživljajev.
Iz življenja na dežel?
BLED. Danes se bo vršil v Sokolskem domu »Koroški večer«. Na sporedu so: pevske in godibene točke, predavanje o Koroški in dramatski prizor »V Korotan!« Po sporedu bo prosta zabava, pri kateri sodeluje taraburaški zbor blejskega Sokola. Začetek ob 20. Zavedni Bleki naj pfe-setijo prireditev v obilnem številu!
KOPRIVNEK PRI KOČEVJU. Zaradi obolelosti našega župnika bi ostali letos kmalu brez običajne jx)lnočnice. V zadnjem hipu pa nas je izrez al g. župnik iz sosednje Nemške Loke. Običaj je, da prihajajo ljudje iz sosednjih vasi v kraj že okoli 21. in čakajo v gostilnah na pričetek polnočnice. Da olajša ljudem čakanje in jim prihrani stroške, je letos priredila tukajšnja sokolska četa na božični večer javno prireditev, h kateri je bil vstop prost. Igralci so v polni meri izpolnili svojo dolžnost. zlasti so se odlikovali s. H en i gma nova, br. Primčič in br. Sajovic, pa tudi vsi ostali. Lep je bil prizor, ko je bilo jx> končani igri prižgano božično drevesce in so prireditelji skurno z občinstvom zaneli »Sveto noč«. Ljudje so se zadržali v dvorani vse do prič etika polnočnice in se n eprisiljeno zabavali. Igra se je na Štefanov dan ponoviila. Mnenje vseh je soglasno: tako prisrčnega družabnega življenja, kakor je nastalo med tukajšnjimi Slovenci po ustanovitvi Sokolske čete, prej ni bilo nikdar. — Kako? smo že poročali, je dobil tukajšnji občinski odbor 80 stotov koruze za oškodovance po toči in Na posredovanje voditeljev tukajšnjih Slovencev je sresko načelstvo odločilo, da se 1300 kg koruze določi le za delavstvo.
NAKLO. Sokol ponovi danes igro »Trije vaški svetniki« ob 15. Mnogo smeha! Vabljeni!
Po napada s sekiro
Ptu], 5. januarja.
O sirovem napadu s sekiro v Apačah smo dognali še naslednje podrobnosti: Našim vrlini orožnikom v Cirkovcih se je v kratkem času posrečilo izslediti napadalce, ki so na Štefanovo napadli Mihaela Jezo. Aretirani so delavca Ivan Horvat in Anton Kavčevič ter kovaški učenec Martin Pi.šek od Sv. Lovrenca. Žrtev sirovega napada. Mihael Jeza je bil na obisku nri svojemu bratu, ki ima v' Apačah gostilno. Tu so se nahajali tudi navedeni, ki so začeli, ko je gostiilničarka napovedala policijsko uro, prepirati z Mihaelom Jezo. Med prepirom je Kavčevič s jx>lenom udaril Jezo po g! avi, Horvat pa je izvlekel iz žepa malo sekiro ter udaril z njo nesrečnega Mihaela tako močno, da se je zgrudil nezavesten na tla. Tedaj je pritekel iz gostilne Mihaelov brat Jože in je Horvat tudi njega udaril s sekiro oo glavi. Jože je ime! k sreči na glavi klobuk, ki je preprečil močnejši udarec. Napadalci so mu raztrgali tudi nedeljsko obleko ter mu tako •povzročili z* okmg 1000 Din škode. Nezavestnega Mihaela so odpremili v ptujsko bolnišnico, niet?ov brat Jože pa je ostal v domači oskrbi.
Pred orožniki so se napadalci zagovarjali. da jih je hotel Mihael Jeza napasti z nožem. To sta posebno trdila Horvat in Kavcevic. Isti izgovor navaja tudi Pišek
- ^iV6,^^1 X pretep še,e Potem, ko ie Mihael Jeza že ležal onesveščen na tleh
Podivjani napadalci bodo pred sodiščem prejeli zasluženo kazen.
Šport
Danes bo otvorjena kamniška smuška skakalnica
V nedeljo je bila za skakalnico nekaka preizkušnja, katero je prav dobro prestala. Iz Ljubljane je prišlo več skakačev tekmovalcev. Na skakalnici se je zbralo sko-ro 200 ljudi, ki so z zanimanjem opazovali tekmovalce. Kaj takega Kamničani še niso videli! Junak dneva jc bil g. Palme, ki je z veliko sigurnostjo preskočil znamko 30 metrov. Vsi tekmovalci so se izrazili, da je skakalnica zgrajena skoro brezhibno.
Južno vreme, ki je nastopilo v ponedeljek, kamniški skakalnici ni prav nič škodilo, ker leži ta na tako senčnatem kraju, da ji solnčni žarki ne morejo do živega. Tudi če bo južno vreme trajalo še naprej, bo skakalnica na dan otvoritve v najbolj šem stanju.
SK Kamnik jc izvršil vse priprave za otvoritev skakalnice. Na levi strani je postavil visok sodniški stolp in položil po tleh deske za občinstvo. Občinstvo bo imelo tudi dovolj prostora in krasen razgled iz nasprotnega brega Kalvarije, kjer je solncc žc domala raztopilo ves smeg.
Slavnostna otvoritev skakalnice bo po naslednjem sporedu: Ob 14. odkorakajo kamniški športniki z godbo na čelu k slovesnemu sprejemu ljubljanskih gostov, ki pridejo s prvim popoldanskim vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 13. Ob 14.45 bo slovesna blagoslovitev nove športne naprave. Cerkvene obrede bo izvršil kamniški dekan g. Matej Rihar. Po blagoslovitvi bo predsednik SK Kamnika dr. Žvokelj otvo-ril skakalnico. Za tem se prično skakalne tekme vlada tudi med našimi tekmovalki ga osvoji zmagovalec po dvakratni zaporedni ali trikratni zmagi v presledkih. Drugo in tretie plasirani prejmeta srebrno, odnosno bronasto kolajno. Za skakalne tekme vlad budi med našimi tekmovalci veliko zanimanje, Dosedaj so že obljubili svojo udeležbo gg. Šramelj in Palme iz Ljubljane, iz Mojstrane pa se je prijavil g. Albin Jakopič. Tekmovalo bo tudi nekaj Kammičanov.
Ljubljančani, ki bodo prišli n« to veliko športno manifestacijo pod Kami viški mi planinami. bodo po končanih tekmah lahko obiskali naše drsališče, kjer se Kammičani vsak dan vežrbajo v hokevu.
Prva smučarska prireditev na Rakeku. V nedeljo 3. t. m. je bila na 14 km do>lgi •progi Cerknica - Begunje - Rakek smuška vztrajnostma tekma, ki sta jo priredila Smuški klub Logatec in Sjx>rtni klub Javo rnik z Rakeka. Na izredno dobro izpeljani progi, ki je peljala tekmovalce preko neštetih kraških dolin in gozdov, so bili ob dobrih snežnih razmerah doseženi na-sledmji rezultati: Milič (SK Javo mi k, Rakek) 1.19.30. Trkman (Sm;"ški klub Logatec) 1:20.53. Strohsack ("Rakek) 1:21.23, •Pl*nni«k (Logatec) 1-21.46. čuk (Logatec) 1:22.43. itd. Posebno priznanje zasluži Smuški klub Logatec, ki je s to prvo pro-prgandno tekmo v veliki meri pripomogel nraladi smuški sckciji SK Javomika na Rakeku do prvega vzfeta, ki je dosegla pri tej tekmi tako častna mesta. Po tekmi so se številni smučarji z'hra!i v prijetno družbo. ter se dogovarjali o bodočih tekmovanjih. ki jih bosta oba kluba sporazumno prirejala. S temi prireditvami naj se opozori predvsem tudi ljubljanske smučarje na krasne notranjske srouške terene, to tem bolj, ke.r je ljubljanskim klubom zaradi nove teritorij a Ine razmejitve podsa-vezov za njihova špecljelna tekmovanja Gorenjska zaprta. V primeru ugodnih snežnih razmer bo priredil SK Javornik naslednjo tekmo že v nedeljo 10. t. m. na ca. 10 km dolgi progi za seniorje in jumi-orje. Tekma Smu&kega kViba iz Logatca bo 17. t. m., tekma za oficijelno prvenstvo Notranjske pa v februarju.
Smučarska mladinska tekma v Liub-l j fini, prva le^os. bo danes. Priredi jo Smučarski klub Ljubljana, start točno ob 14.30 pri Strelišču Pod Rožnikom. Tekmuje se v dveh kategorijah od 12. do 14. leta na progi 3 km, od 15. do 17. na progi 5 km Za prve tri v vsaki kategoriji so pripravljena krasna praktična darila. Prijave brez prijavnine najkasneje do 14. na startu.
Sankaško tekmo za nrvensfvo Pohorja bo priredil ISSK Maribor 10. t. m. ob 14. na progi Ruška koč«-Rer>oJusk-Ruše. Tekmuje se po pravilih JZSS v 4 kategorijah. in sicer gost>odje posaimezno, gospodje v dvoje, dame posamezno, dame in gosiDodi'e v dvoje. Pravico starta imajo vsi verificirani in neverificirani športniki. Start ob 14. izpred Ruške koče. Priiave se sprejemajo pri »So^rt-R^glič«. Maribor. Grajski trg in naknadno do 12. v R">5ki koči. Vodja tekme ie predsednik g. Golu-bovic, podimredsedniik g. Lesj^k, tehnični vodja g. Vo-rtlar, starfer g. Bergant, zapisnikar g. Hribar; sodn:iki in časomerilci gig. Roglič, Ve^naver. Beker. Laznička, zdravnik g. dr. S^amol. Trije orvonlasirani vsaVe ka^egoriie bodo prejeli častna darila. Razdelitev daril ob 16. v .Sokolskem domu v Rušah. Vsak tekmovalec vozi na lastno odgovornost. Klub si tvridržuije pravico v primeru slabih snežnih razmer progo skrajšati a!i tekmo odgoditi na drug termin.
Smuške tečafe v Mariboru r»n'redi zaradi ugodnih snovnih razmer Z;mskosport-ni odsek SPD. Zbirališče v če^ri^k dne 7. t. m. ob 9. pred Park kavarno. Tečaji bodo ločeni za odrasle in otroke in brezplačni.
Smučarski klub Guštani-R>'mski vrelec ima od 5. do 13. t. m. smučarski tečaj za začefn:-t-e m izvežbance m>d vodstvom gospoda Rud Badjure iz Liutbliane. Tečaj je broTiplačen in se vrši na lenem terenu okoli Rimskega vrelca na vznožju Urške gore (510 m), kjer so snežne razmere izb orne. Glede stanovanj in prehrane je kar najbolje preskrbljeno v nenzijonu Rimski vrelec. Izven tega so klubu na razpolago tudi izven nenziona v vasi Koti je in oklici prvorazredna stanov.amia s prehrano. Reklamne cene od 35 oziroma 40 Din df'ie, kakršno sobo si oač kdo izbere. Zeleznii-ka postaia za Rimski vrelec ie Oištani-Rav-ne, odkoder je eno uro pes na Rimski vrele«. Na željo se čaka na kolodvoru s konji. Prija/e spreiema smučarski kbtib »Gu-stant-Riimskl vrelec«. V nedHio 10 t. m. bo priredil smučarski klub Guštani-R:m-<4ci vrelec štafetno tekmo s startom na Rimskem vrelcu in ciliem v vasi Koti je. Prijave na navedeni klub.
Motokolesarski klub »Ilirija* bo imel v nedeljo dne 10. t. m. običajno vsakoletno razdelitev nagrad skupno s »Triglavskim pododborom«. Načrt razdelitve je razgrnjen pri tajništvu kluba ter naj si ga dirkači do nedelje ogledajo, ker se na ,
mM
Albrecht Dtirer: Sv. trije kralji
poznejše reklamacije ne bo moglo ozirati. Začetek razdelitve bo ob 15. pri »Slepem Janezu«. Po razdelitvi običajna športna zabava. Postajališče avtobusov in električne železnice.
ŽSK Hermes, nogometna sekcija. Danes od 9. naprej strogo obvezen trening vseh igralcev na igrišču. Igrišče je do polovice že osnaženo. Vsi točno in polnošte-vilno. — Kolesarska sekcija bo imela sestanek v četrtek ob 20. v »Zvezdi«. Napovedani sestanek za danes izostane zaradi praznika.
Propagandni table-teniški turnir, ki se je vršil v nedeljo 3. t. m. v Trbovljah med SK Trbovljami in table-teniško sekcijo »Svita« iz Celja, se je konia! z zasluženo zmago gostov z reznitatom 19 : 4.
SOKOL
Ka predvečer rojstneea dne Nj. Vel. kraljice v petek bo priredila Jugoslovenska So kolska matica v Ljubljani v opernem gledališču slavnostno predstavo ob sodelovanju orkestra Sokola I. Sokoli — gledališki di-letanti bedo zaigrali prvikrat Manice Romanove >Kr.«t Jugovičev :, narodno igro v treh dejanjih, ki se tiče po svoji vsebini sokolske misli in soko'ske organ zaeije. Vse sokolske Ljubljane dolžnost je. da se udeleži te predstave in najx>lni gledališče do zadnjega kotička. Čisti dobiček je namenjen za zgradbo sokolskesa okrevališča.
Sokolski Glasnik priobčuje v prvd letošnji številki na uvodnem mestu novoletno poslanico savezne uprave vsem društvom, ki jo bodo nrečital" starešine članstvu na glavnih skupščinah. Takoi za poslanico je prevod češkoslovaške novoletne pofelanice. Pno stran kresi zletni plakat od br. prof. Švabinskega. Številka je v veliki meri jx>svečena 70-let-n:ci načelnika ČOS an SSS brata dr. Jindre Vanička, ki se ga je tudi naš list spomnil v svoji novoletni številki. Slede razne vesti in razglasi iz saveza, žup, in društev. Sokolski Glasnik se je nekoliko razširil, poleg dosedanjih rubrik je zlasti dobro zastopano Slovansko Sokolstvo. dalje rubrika »Knjige in listovk. na novo je uvedena ^Kronika« o važnejših dogodkih, ki se tičejo tudi Sokolstva. V rubriko »Iz telovadnega sveta« bodo nriobčene notice in novosti iz neslovanskih telovadnih in sportn h organizacij, ki bi utegnile zanimati tudi Sokole.
Pred skupščinam« društev in čet. V smislu pravilnikov bodo imela vsa sokolska društva in čete v januarju svoje glavne skupščine. kjer bodo položili funkcionarji svoia poročila o delovanju v preteklem letu in bo nato članstvo sestavilo predlog na župtit* uprave, da jim potrde nove društvene uprave. V februarju bodo zborovanja župe, končno pa v aprilu še savezna glavna skupščina. Medtem pa bodo zasedali najbrž še razni sa-vezni odseki in j>a zbor župnih načelnikov, da se pripravi ves materijal za glavno skupščino saveza.
Zbor župnih sfatistifarjev v Beograd« bo 16. t. m. ob 10. dopoldne v zaveznih prostorih na T«razijah štev. 7 ter bo obravnava! vse statistične zadeve, bo tudi oklenil nova navodila za vodstvo statist ke in katastra enotno za vse sokolske edinice.
Jugoslovenska sokolska matica v Ljubljani priredi v proslavo rojstnega dne Ni. Vel. kraljice Marije v Narodnem gledališču (opera) slavnostno predstavo v petek 8. t m. ob 20. L>ržavno himno zaigra godba Sokola L Sledi krstna predstava narodne igre v treh dejanjih: >Krst Jugovičev«, ki io ie spisala Manica Romanova. O igri je ponedeljsko »Jutro« poročalo že pred tedni. Vstopnina ie običajna dramska. — Vstopnice bodo v predhodni prodaji od 3. januarja v operi. Cisti dohodek g~c v prilog zgradbe sokolskega okrevališča.
Šestdnevni smučarski tečaj žužember-Škega Sokola, katerega je nameravala prirediti soko'ska žnapa Novo mesto v žužem-beraki okolici v času od 26. do 31. decembra, je bil zaradi ncpovo!)j.nih snežnih prilik odgoden. Vršil 6C bo v času od 4. do 10. t. m. Ker so snežne prilike 6edaj jako ugodne — sne^a je 30 do 40 on — a celodnevna preskrba (hrana in stanovanje) po zelo nizki ceni (22 Din za T*ebo), je pričakovati, da bo poset mnogoštevilen Vodstvo tečaja ostane neizpremenjeno. Podrob na po;asnii!a se dobe pri starosti br. Ptaa ni ju Albinu in načelniku voditelju tečaja bc. Amibrožiču Ladu.
Smuški tečaj Sokolske hipe Novo me sto se je pričel 4. t. m. v žužemiberku. kier je ugoden teren za smučanje. Udeležencev je preko 30. po večini člani in članice, ki obiskujejo žuoni predniaški tečaj v Novem mestu, Smuški tečaj se vrši pod vodstvom absolventov savezne p redni a šike šole br. Ladislava Ambrožiča ter sester Zorane Hauptmanove in Darinke Čebiiliesve-
Tihotapstvo se slabo obnese •..
V zadnjih dneh starega leta so dobili graitičarfi mnogo plena
Gornja Radgona, 5. januarja Proti koncu leta so po daljšem presledku nekateri tihotapci ponovno poizkusili svojo srečo. Medtem ko so naši tihotapci skromni, da prenašajo robo peš v nahrbtnikih ali skrivaj pod obleko, skušajo nekateri onstran meje izvažati ali uvažati tihotapsko robo v večjih množinah, celo v avtomobilih. Nedavno je hotela tričlanska družba (Franc Pukšič iz Gornje Radgone, Herbert Steiner iz avstrijske Radogne v sporazumu s trgovcem Ilijo Prijičem iz Bi-skupije pri Kninu) vtihotapiti iz Avstrije 3.220 kg starih avtomobilskih gumijevih plaščev, pri Čemer pa jih je pravočasno zalotilo naše obmejno carinsko oblastvo. Zaplenjena je bila vsa roba, namenjena za napravo opank, krivci pa se nahajajo v priporu do končne rešitve.
28. decembra pa je poskusil tihopatiti neki trgovec Jožef Wurzer iz Ehrenhausna v Avstriji. Nameraval je iz Jugoslavije spraviti v Avstrijo 10 zaklanih telet v teži 700 kg in 14 zaklanih svinj v teži 840 kg1. Zaklano živino je naložil na dno tovornega avtomobila, na vrh pa je nasul okrog 500 kg jabolk ter hotel na ta način vso robo prepeljati čez meio in zacariniti kot sadie. Njegov načrt nikakor ni bil napačen. če pomislimo, da znaša carina od kg- jabolk komaj okrog 5 grošev ali 40 par, od ksr mesa pa 1 do 1.40 šilinga ali 8 do 11.50 Din. Finančni organi pa nikakor niso bili zadovoljni z napovedjo trgovca Wur-zeria, da ima naložena samo jabolka ter so tovorni avto temeljito preiskali. In je bila vsa roba zaplenjena ter pridržana v depcu v Murecku v Avstriji, Wurzer pa v priporu čaka na ostro kazen.
30.	decembra zvečer so bili v rajonu carinskega oddelka v Srdici v Prekmurju za-sačeni z maniSo količino tihotapske robe Anton Kar iz Ocinia. Birer Josip iz Matia-ševcev in Engeibert Jug Iz Srdice. Vsa roba — sladkor saharin, vžiealice. c^sraretni papir — jim je bila odvzeta ter odpravlie-na k carinarnici v Gornii Radgoni, odkoder so bili tihotapci odvedeni v zapore okrajnega sodišča v Ljutomeru.
31.	decembra proti jutru pa je bil v rajonu carinskega oddelka Trtkova zasačen pri tem nečednem poslu 20-ietni Dominik Dovidja iz Kostanievca v Prekmurju. S težko naloženim nahrbtnikom jo je prima-hal čez mejo, vendar mu sreča ni bila mi-
la. Imel je s seboj 24 kg sladkorja, vžiTajnike, kamenčke, saharin, nogavice, c ga-retni papir, pasto in drugo drobnarijo. Gra-ničarji so Dominika izročili s težko vrečo vred carinskemu oblastvu, ki je robo zaplenilo in Dominik je ravno na Novega leta dan romal v spremstvu v zapore okrajnega sodišča v Ljutomera.
GLEDALIŠČE
LJUBLJANSKA DRAMA Sreda, 6. ob 15.: Peterčkove poslednje se-nje. Globoko znižane cene. Zadnjič v sezoni. — Ob 20.: Trije vaški svetniki. Globoko znižane cene. Četrtek, 7.: Arsene Lupin. A
LJUBLJANSKA OPERA
Sreda. 6.: Dežela smehljaja. Znižane cene. Izven.
Četrtek. 7. ob 16.: Vojaška predstava. Petek, 8.: Sokolska slavnostna predstava * proslavo rojstnega dne Nj. VeL kraljice Marije. Izven. Dramske cene.
Mladinska igra »Peterčkove poslednje sanje« je dosegla skoro največ predstav. Danes ima ta izvrstna božična igra mali jubilej, svojo 50. predstavo. Tudi tokrat bo igral malega Peterčka Mitja Goreč, ki se je v to ulogo po [Klinoma užvel ter jo podaja naravno in prisrčno. Ostala zasedba je običajna. Za predstavo veljajo izredno zniž ne dramske cene, od 20 Din navzdol. — »Trije vaški svetniki« po izredno znižanih & t»i se uprizore danes ob 20. Vaška igra j«; z-redno zabavna in učinkovita. Zasedba znana: g. Cesar kot župan. Tudi za to prelst i-vo veljajo izredno znižane dramske cen<\ — Detektivska iera sArsene Lupin« se ponovi jutri za red A. — Premijera nove Golievo vesele pravlj;ce »Jurček« bo v nedeljo !<\ t. m. popoldne ob 3.
Leharjeva opereta »Dežela smehljaja« se ix>ie danes ob 20. po znižanih cenah. Glavne ulose: Polireva. Rib:čeva. Banovec, Peček in Zupan. Veliko in lepo ulogo ima v vsem delu tudi _ baletni zbor. Dirigira kapebiik Neffat, režija je Golovinova. Cene znižan«.
Mariborsko gledališče
Začetek ob 20. Sreda. 6.: Slaba vest. Znižane cene. Četrtek, 7.: Viktorija in njen huzar. C. Petek, 8.: Zaprto.
»
Univ. prof. ing. Al. Hrovat:
Nezgode na železniških
prelazih
v primeroma kratkem razdobju smo imeli na prelazih našega razmeroma malega železniškega ozemlja več hudih nezgod — ena največjih je bila pred kratkim v bližini Celja — kar kaže, da promet preko železniških prelazov ni dovolj siguren, da varnostne ureditve niso zadostne.
Po vsaki nezgodi ;e pojavljajo v časopisih članki v katerih skuša zvaliti krivdo eden n* drugega, večina nezgod ima svoj finale pred sodniki, potem pa izgine ena za drugo v pozabnost, nevarnost pa preži naprej in čaka na nove žrtve, ne da bi se storilo vsaj naipotrebnejše za omejitev takih nezgod.
V naslednjem hočem na kratko podati sliko razmer na prelazih pri nas in v drugih državah "er so železnice urejene za velik promet v masah in z veliko hitrostjo ter vezane na tir, se ne morejo umikati in ne ca kratke razdalje ustavljati. Zato imajo iti morajo imeti prednost pred drugimi vozili ter morajo skrbeti za sigurnost svojega prometa kakor tudi za to. da ne povzročajo nesreč drugim. Iz teh ozirov ni dovoljen prehod v nivoju preko železnice na vsakem poljubnem mestu temveč le na gotovih, točno določenih mestih, t. j. prelazih.
Jasno je, da je s koncentracijo prehoda na prelaze koncentrirana tudi nevarnost na ta mesta Ta tem ver-a Cm večji je promet na železnici, pa tudi na cesti. Zaradi tega so pri zgradbi glavnih prog. kier so tcej gradili za velik železniški proaiet. skušali omejiti število prelazov s tem. da so gradili podvoze in nadvoze. Kar pa je bilo prelazov, cestnih in potnih, so jih zavarovali z zatvornicami.
Pri lokalkah pa. ki so zgrajene za majhen železniški promet, so se izogibali dra-«rim objektom podvozov in nadvozov ter so večinoma vsa križišča s cestami in poti oblikovali v oreiaze. ki i'h niso zavarovali z zatvornicami. razen če je bil že takrat velik promet na cesti. t. j v bližini mest.
Tako imamo danes stanje, da imajo ob glavnih progah tudi prelazi gozdnih in poljskih potov zatvornice, državne in samoupravne ceste ob lokalkah pa so brez za-tvornic. Prelazi so torej zavarovani v glavnem oziru na železniški promet, zgrajeni v predvojni dobi. ko ie bil cestni promet še majhen in se je vršil le na kratke razdalje kjer so bili vozniki vešči lokalnih in prometnih razmer na prelazih. Ob prelazih brez zatvornic so postavljali svarilne tablice »Pozor na vlak«, za bolj frekventirane pa so v gotovi razdalji ob progi postavljali še signalne kolce, pri katerih daje strojevodja akustični signal s strojno piščalko.
Do tu je bilo približno enako v večini Ko ^a	po voini cestni m-omet
zaradi avtomobilizma znatno pomnožil, so se začele množiti na prelazih tudi nezgode. Pod težo teb naprav so vse večje države začele resno posvečati vso pozornost temu vprašanju in delati vse mosroče ukrepe za povečanje varnosti na prelazih.
Ameriška statistika kaže, da je od vseh nezgod na prelazih 85 % z avtomobilom, že v prvih letih po vojni so začeli sistematično delovati na zmanjšanje nevarnosti. V letih 1821 do 1924 so odstranili 3240 prelazov, kar je stalo 194 milijonov dolarjev. Pri drugih jim je prva skrb, da je prelaz pregleden. Kjer tega ni. ga označujejo avtomatični svetlobni signali. V 1. 1923. so začeli vpelja-vati mehanično ali električno delujoče signale. znane pod imenom »Wig — Wag«, ki avtomatično naznanjajo prihod vlaka. Ti signali začno delovati 20 sekund pred prihodom najhitreje vozečega vlaka in morajo biti vidni od cestne strani najmanj 200 m.
Akustične signale priporočajo samo kot dodaten signal in to le tam, kjer je velik peš promet (šole itd.), sicer jih odklanjajo. Ustavljanje cestnih vozil pred prelazom smatrajo za neprimerno in neumestno, ker ovira hiter razvoj cestnega prometa in ker ne daje v vseh slučajih sigurnosti. Glede zatvornic ni v vseh ameriških državah enako Nekaterim niso ljube, ker preveč zaustavljajo cestni promet — v Ameriki pride na vsakih 5 prebivalcev 1 avto — in ker se utegnejo za slučaj, da ne funkcijonirajo, hudo maščevati.
V Kaliforniji pa, kjer je tudi cestni promet zelo gost, pripisujejo zatvornicam, zlasti avtomatičnim, veliko prihodnost. V tej državi ima vsak prelaz svojo številko in seznam, ki vsebuje vse okoliščine in v katerega zabeležujejo eventuelne nezgode z vsemi podatki. Ta statistika daje zelo zanimive podatke z oziram na smernice zavarovanja. Dalje kaže vp^v hitrosti vlaka na nezgode, kajti štirikrat ^oliko karam-bolov je z osebnimi vlaki kakor s tovornimi. Enako je razvidno iz te statistike, da je najuspešnejše zavarovanje prelazov z avtomatičnimi naznanjevalci vlakov. Absolutno število nezgod je pri ten manjše, četudi so nameščeni na najfeolj nevarnih pre-
lazih. Zato avtomati zelo napredujejo. Na prelazih, ki so označeri samo s križi, naraščajo nezgode s preko 40%!
Tudi v Franciji so zaradi naraščujočega avtomobilskega prometa začeli v veliki meri vpeljevati avtomatične naznanjeval-ce prihoda vlakov m je že preko četrtino vseh prelazov opremljenih z avtomati. Minister za javna dela je odredil, da se napravi seznam vseh prelazov nakar se potem določi način zavarovanja. Touring Club je skupno z železniško in cestno upravo ter avtomobilskim klubom razmotri-val vprašanje, ali ne bi kazalo odpraviti na vseh prelazih zatvornice. Tu se ni upoštevalo toliko vprašanje nezgod, kakor možnost hitrega prometa na cestah, saj pride v Franciji že na 40 prebivalcev 1 avto. Minister za javna dela je bil sporazumen, da se odstranijo na nekaterih mestih. ki jih določi omenjena mešana komisija, zatvornice, da pa se na dotičnih prelazih opazuje, kako to vpliva na varnost obrata. Na mestu odstranjenih zatvornic ostanejo še nadalje čuvaji, ki opozarjajo avtomobiliste na eventuelno nevarnost. Ker bi odstranitev vseh prelazov, ki jih je 34.560, veljala okrog 20 milijard frankov, so za enkrat določili 3000 najvažnejših, katere bo treba najprej zamenjati s podvozi ah nadvozi. Od te vsote so vzeli 300 kot najnujnejše, od teh zopet 35. ki jih morajo takoj odstraniti. V treh letih bodo najnujnejši prelaz5 odstranjeni, nakar se bo s tem polagoma nadaljevalo, železniške uprave pa med tem izboljšujejo zatvornice in preglednost prelazov ter postavljajo avtomate.
Tudi Nemčija vsestransko proučuje zavarovanje prelazov Mnenja pa so tam, da ni treba odstranjevati zatvornic, ker avtomobilizem še ni tako razvit kakor v Ameriki. Angliji in Franciji, saj pride v Nemčiji okoli sto prebivalcev na 1 avto. Nasprotno. zahtevajo celo še nove zatvornice. Uvajajo tudi dnevno in nočno razsvetljavo zatvornic. avtomatično naznanjevanje prihodov vlakov itd. Zvočnega bitja pri sedanjih zatvornicah ne smatrajo več za primerno in oglašaj" se zahteve po primernejši ureditvi. Akustični signali naj se opu-ste ali predrusračiio. Poleg tega deluie Nemčija na ljudstvo vzgojno s tem, da prireja poučne tedne proti nezgodam: pri tem sodeluje tudi železnica *>o celi državi predavajo o nezgodah poučujejo o njihovih preprečitvah, razširjajo poučne in svarilne plakate, slike itd.
Tako druge države Poglejmo si sedaj, kakšne so razmere pri nas Tudi pri nas se avtomobilizem razvija in razširja, ž njim se pa množe nezgode na prelazih Toda omejitvi teh nezgod, zavarovanju prelazov se posveča mnogo premalo pozornosti. tako da v tem pogledu ne zaznamujemo skoro nikakega napredka. Kakor sem že omenil, vsebuje vsak prelaz nevarnost. tem večjo, čim večji je železniški, a tudi čim večji je cestni promet. Zato je čisto naravno, da je treba nekaj ukreniti, da se ne bodo še naprej dogaiale take nezgode, kakor sta zadnj' dve. In ta ukreni-tev se mora izvVdti od dveh strani, to je od cestne in železniške.
Od cestne strani so prelazi označeni kakor v drugih državah cestni promet je urejen s cestnim zakonom iz 1. 1929, ki ima gotove določbe za motorna vozila in za voznike. Toda vse to je deloma še pomanjkljivo. Kajti popolnoma jasno je, da je s povečanim avtomobilskim prometom povečana tudi nevarnost na prelazih; znano je dalje, da ni storila železnica z ozi-rom na povečani cestni promet nič bistvenega, ampak je ostalo povečini vse, kakor je bilo prej.
Radi tega mora oblast, ki ima dolžnost skrbeti za varnost ljudstva, ukreniti vse potrebno, da obvaruje ljudi pred pretečimi nesrečami. Nikakor se ne sme dopustiti, da se prevažajo v masah ljudje, ne da bi bilo zadostno poskrbljeno za njihovo varnost. Ker je železniški promet na lokalkah razmeroma majhen, bi se na pr. čisto lahko predpisal avtobu3om vozni red tako, da ne bi vozili čez prelaze v času vlaka; treba bi bilo tudi kontrolirati, ali se vozniki v javnem prometu točno drže predpisanih voznih redov. Avtobusni promet je javen promet in nadzorna oblast bi ga morala urediti tako, kakor je urejen pri železnicah. Ni zadosti, da ima voznik šoferski izpit, moral bi»napraviti tudi prometni izpit za dotično progo. Potrebni so periodični psihotehnični izpiti, teoretični in praktični. Dalje bi bilo potrebno poučiti ljudi, da se drže reda, da upoštevajo varnostne predpise in da je njihova dolžnost, da vsako kršenje takoj naznanijo na merodajno mesto. S tem bo vsak razgovor in vsako vplivanje na voznika preprečeno.
Seveda pa vse to še ne izključuje popolnoma nevarnosti na prelazih, kajti na že-
leznici ima vlak lahko zamudo, za katero ne morejo cestni pasanti vedeti, dalje vozi lahko kak izreden vlak in slednjič vozijo po cesti tudi vozniki iz drugih krajev, ki jim lokalne razmere pielaza niso znane in tudi voznega časa vlakov na dotičnem prelazu ne morejo poznati.
Zaradi tega je zelo važno in absolutno potrebno, da so o C železniške strani zavarujejo cestni prelazi ki niso zadosti pregledni. Imamo prelaze na državnih in drugih važnih cestah ki niso od železniške strani drugače zavarovani kakor z običajnimi križi, nekateri poleg tega še s signalnim kolcem in pa s tablicami »Po-zor na vlak«. Vse to ne zadostuje več sedanjim razmeiam. Najboljše m najzanes-ljivešje sredstvo za varnost prelaza je razgled. Seveda je to nemogoče povsod doseči naravnim polom. Zato imamo mnogo nepreglednih prelazov ki iih moramo zavarovati na način, ki bo sedanMm razmeram primeren. To Je glavno načelo in tega se drže povsod. Akustični signali so premalo zanesljivi in smejo priti le kot dodatni signali v poštev.
Tudi § 119 novega železniškega zakona je. kar se avtomobilskega prometa tiče, nevzdržen. Za pešce, jahače in gonjo črede ima svoj pomen, nikakor pa ne za avtomobile. Le zaslučaj. da je proga na vsaki strani prelaza naimanj nekai sto metrov ravna in da ni meg'e. more koristiti vozniku. da stopi z voza in se ogleda po vlaku. če pa ie me^a aH če leži proga v krivulji. v ukopu itd., nima ustavljanie prav nobenesra pomena. Kaiti preden pride voznik zonet na svoie mesto, požene voz in prevozi prelaz, preglje vsa«t osebni vlak najmani dolžino 200 m in nesreča je tu. ne da bi voznik prei videl ali slišal vlak.
Naravne m iasno je. da je treba pn da-našniem stanju cestneera prometa cestne prelaze tudi na lokalnih železnicah zavaro-
vati z zatvornicami ali s svetlobnimi signali, kajti človeško življenje in tudi drug material sta enako vredna na glavnin kakor na lokalnih progah Izgovor, da zatvornice niso več umestne in da jih drugod odpravljajo, ne drži. Odpravljajo jih le tam. kjei je cestni promet zelo gost. da ga preveč ne ovirajo, namesto zatvornic pa dajo druga primernejša zavarovanja Pri nas avtomobilski prome' sigurno še ni tako gost da bi nastal zaradi zatvornic kak zastoj v cestnem prometu. Tudi se temu pomaga lahko s tem. da se zatvornice ne zapirajo 5 minut pred prihodom vlaka temveč bi zadostovale 2 ali 3 minute. To bo vsak vozn'k lahko počakal oziroma bo moral počakati Naziranje. da ni treba zatvornic in nai se ouste prelazi nezavarovani, torej ne drži in lahko r»o-vzroči zopet nove nesreče Cestne prelaze moramo zavarovati bodisi t zatvornicami. bodisi s svetlobnim? signali pa na« s*orl to železnica ali cestna uprava ali obe skupaj.
Za svoie osoble skrbi železnica s tem. da jim predpisule ds se mora 10 minut pred prihodom vlaka odstraniti s proere opstne pasante pa. ki niso vešči železniškemu prometu, pusti vsak čas pasirati po nezavarovanem prelazu, kar je gotovo neso-glasie.
Zelo umesten in potreben bi bil komisijski preeled vseh cestnih prelazov: v komisiji naj bi bili zastooani že'ez"'ca. cestna uprava, avtomobilski klub in še dnur interesenti. Ti nai b; vse oreiaze pregledali in na licu mesta doenaM kai ie treba ukreniti za večjo varnost Ta orevnžna zadeva se ne sme smatrafi kot nreoirna točka med dvema stražama delati ie treba v7.aiemno in trtro Nc pustno. da bi se si'čne nezgode nonavHale bodimo si sve-sti vsi. da nevarnost, ki čaka na pre^zu nov'h žriev da^eg ali jutri zagrabi lahko tudi mene ali tebe.
ULTURNI PREGLED
Koncert Ijnblfanske
»Glasbene Matice"
V proslavo 401etnice obstoja pevskega zbora Glasbene Matice liubljanske se je vrš'1 v ponedeljek slavnosten koncert v veliki dvorani hotela »Pnon«. Vzlic ne ravno ugodni sezoni ie občinstvo napolnilo ve Viko dvorano do zadnjega prostora. Soored ie iz-vaial pevski zbor Glasbene Mat ce, ki šteic okros 100 S'anov in ki se je proslavil do-slei ne le doma. temveč tudi v tu pni po svo-;i kvaJHativnosti, kakor po V7omi discipl hi. Odveč bi bilo povoriti o kval'teti tega zbora: kdor ie količkaj zasledoval naše glasbeno ž vlienje, ie moral ooaziti. kakšno važno ulo?o ie imel pevski zbor Glasbene Matice že pred voino in po nji v našem glasben»:it življenju. Da ie pevski zbor Glasbene Matice zbral v svoiem okviru najboljše moči, je skoro samo co sebi umevno in je bilo že neštetokrat dokumentirpno, saj je zbor tekom 40 let svo;ega obsloia izvajal nič manj kot 223 koncertov, kar jc za naše razmere pač veliko delo.
Niegov sedanii vodia, operni ravnatelj M. Polič si je ;zbral kot slavnostni spored ne kakšen pregled glavnih in najuspešnejših 7borovskih pesmi v kronološkem redu. Prvo mesto ie torej pri na dalo Gallusu, in rekel b:. tudi po umetniški vrednosti, saj oredstavPajo njegove metode in madrigall ne le naše. temveč svetovne vrednote prvega reda. Žal. da ie od Gallusa do prvega domačega skladatelia (na tem sporedu Le-bana) prevelik skok: kontrast med vzneseno. z vso rafiniranostio primitivno Gallusovo' moteto in Lebanovim, sicer tudi preprostim. a tako namenoma primitivnim zborom je velik. Seveda pa je razumliiv v historičnem smislu in ga ie treba tudi s tega vidika ocenit1, prav tako kot nekatere nas'ed-njih pesmi. k; smo jih že večkrat ali ir.anj-krat čuli. Zastooani so bili skladatelji Ned-ved. Foerster, Ipavec. Jenko.
Od živečih smo čuli tri pesmi Adamiča, pač nesporno našega naiplodovitejšega zborovskega skladatelia, ki je ravno v tej izberi pesmi pokazal tako velika nasprotja med komnoniranjem nekoč in sedaj: če namreč primeriam niegov ^cherzando in pa ^Primero«, ki je del triptiVa in spisana v strogem duhu madrigala. Tu je v:deti, da išče Adamič docela nova pota naši zborovski glasbi: ali iih ie že zadel, ne morem presoditi po zgoli eni pesmi kraiše oblike: mi-sPm pa. da bo niemu nailažie jih najti, so-deč po njegovem izredno finem čutu za zborovsko petie in komnoniranie. Nadalie je prispeval S. Premri dve občuteni pesmici »Poid;mo spat« in »Tri kaplie krvi« za ženski zbor s spremiievaniem klavirja, prav tako tudi P. H. Sattner tri iz zbirke »Mladinskih«. na kojih kvaliteto sem že ob izidu na tem mestu opozoril, in ki 90 bile deležne naileošega uspeha. Nadaljnje pesmi, Pavči-čev zbor »Žabe«. Laiovčev »Pomladni spev« in pa »Zeleni Jurij«, so bile že mnogokrat izvajane. Fo-ebno poslednja, ki jo odlikuie izredno sveža melodika in ki vsebuje obenem nekaj zelo dramatičnih akcentov, je sigurna uspeha ter jo mcemo šteti med najuspelejše zborovske skladbe ne le naše. temveč jugosloverjske literature sploh. Na-
dalje so b:li zastopani dr. G. Krek z drobnim mešanim zborom »Kakor bela golobica«, S. Osterc z »Očenašemc< in M. Kogoj z »Barč:co«. Medtem ko se prvi giblie po preprostih potih, se druga dva poslužujeta najmodernejših sredstev. Osterc v linearnem, Kogoj bolj v homofonem smislu. Tako le spored segal od prvih početkov naše zborovske literature pa tia do naimlajšh in Je bil v tem oziru pravi pregled dosedanjega dela na zborovskem poliu. Zaključna točka je bila posvečena narodni pesmi, od katerih smo čuli Hubadovo »Je pa davi slanca pala*. Kogojevo »Stoii, stoii mi polie«. Maroltov-, »Poidem u rute« in Devovo »Maiolko« Da so zzva'e navdušenje v publiki, ni treba posebej omenjati.
Ves spored ie na odličen način naštud-iml in vodil ravnatelj M. Polič, ki je pred neka.) leti prevzel od mojstra Hubada vodstvo tega zbora in ga obdržal na višini, do katere se ie bil zbor povzpel v teku treh decen jev izredno plodovitega Hubadovega vodstva. To ni bila lahka naloga in zbor ima vzroka dovoli, biti hvaležen svojemu vodji. Svop hvaležnost mu ie na tem koncertu tudi izkazal s .noklonitviio krasnega šooka. Pred glftvnm odmorom so se poklonila zboru m njega dirigentu zastooniki raznih pevskih društev in drugih kornoracij, na čelu jim predsednik Jupo-lovenskega pevskega sa veza dr. Švigeli. W je imel kratek nagovor. Tud: ravnatelj drž. konfervatorija in Glasbene Mat;ce, obenem duša vsega zborovskega živlienia pri nas. posp. Matei Hubad, je z nekolikimi besedami očrtal zborovo sestavo. niegovo dosedanje delo in ga bodril k nadaPniemu. Njegovemu nagovoru je sledil dolgoiraini aplavz. Zboru so bili poklo-njeni razni venci in trofeie.
40'etnico svoiega delovanja je pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske proda vil na kar slavnoctneiši in primerni način ter mu ob tej priliki in k temu uspehu čest ta tudi
L. M. Š.
Jovan DnSsč, eden največjih jugoslovenskih pesnikov, predstaviteli srbske Moderne, je bil pravkar imenovan za poslanika v Budimpešti. G. Dučič ie še pred meseci !zdal svoj novi obsežni pesniško - filozofski spis »Blago čara Radovana«, iz katerega je »Jutro« priobčilo nekoliko odlomkov. G. Duč1 ču. ki ima tudi med slovenskimi književniki več osebnih znancev in častilcev, k temu imenovanju čestitamo.
Kriza pri »Letopisu Matice Srpske«. Kakor smo že zabeležili, je odbor »Matice Srpske« odpovedal službo tajniku Matice Srpske in uredniku »Letopisa« g. Todoru Manoilo-viču, ki je v teku enega leta sprav i to revijo na lepo višino. Ker se medtem ni mogel zediniti za osebo novega tajnika in urednika, je moral odbor sam na svoji seji pregledati gradivo za prvi letošnji zvezek »Letopisa« in ga urediti. Takšno kolektivno urejanje revije ie pri nas pač redek pojav m bo zanimivo, kakšen bo rezultat.
Beograd dobira posebno poslopje za ljudsko vseučilišče. Ilija Kolarac. ki je zapustil tudi sklad za nagrado literarnih in znanstvenih spisov, je določil v svoji oporoki pre-ceišen znesek, ki naj se obrestuje toliko časa, da bo omogočena zgradba vel kega in
lepega ljudskega vseučilišča v Beogradu. Ta
zgradba se sedaj že dovršuie in bo v februarju otvorjena. Leži tik nove univerze Obsega veliko predavalno dvorano in več manjših dvoran, klubove sobe in druge 'okale, ki bodo rabili ljudsko prosvetnemu delu. I ako ie naša prestolnica prva v držav do-b.la — pač po zaslugi srbskega mecena — krasne, reprezentativne, obenem pa uporabne prostore za svoi ^narodni umverziteU. Upaimo. da bodo ti prostori središče bodočega ljudsko prosvetnega dela v vsej Jugoslaviji. središče, ki bo osredotoč lo in oja-čilo vsai danes raztresena m krajevno izolirana liudska vseučilišča ier s pametno centralizacijo omogočilo čim obsežnejše '-n intenzivnejše delo v tem pravcu.
Mehanizirana umetnost
Živimo v stoletju mehanizacij Stroj nadomešča človeka Tudi v nlasbi Človek /e izumi) konzervirano alasbo. v kateri lahko vsek sladokusec najde kar mu prija za zajtrk, obed ali večerjo Ta konservirana glasba je obilno obložena z najbolj pretkanimi pomožnimi sredstvi Treba je samo prijeti za gumb in že ti zvesti sluge človeškega uma prinašajo najpopolnejših jedil z vseh strani sve*a Če se hočemo duševno nahraniti — v kolikor sploh še čutimo toli luksuzno po+rebo — nam ie Pariz emko	kot Berlin. Algir ali Hzmburg,
Barcelona ali Varša\'a Ni več daljave, zato pa tudi ni nič nemogočega Vse. kar je včeraj bilo nemogoče, postaja danes mogoče. -Ve bo treba dolgo čakati, pa ne bomo samo poslušali, kaj se dogaja po svetu, marveč bomo lahko tudi gledali Oko se bo takisto raciionaliziralo človeku bodočnosti ne bo treba zapustiti hiše. zakaj tudi to bo postalo — luksuz čemu neki nai hodi ven, ko ga bo lahko udobno ležč na di-vanu v svoji sobi opazovpl, kako se ljudje gibljejo po londonskih ulicah, po norveških fjordih in po rumunskih vaseh In kdo bo še hotel posečati koncerte ali gledališče,, ko bo imel doma nadomestilo, ki ga bo zadovoljil že zaradi tega. ker bo novost Ts novost bo tako močna, da bo morda za več tet naprej uničila vso kulturo živih rirnef-nikov. Uničila bo kulturo koncertov in gledališč In preden se bodo ljudje zavedli in spozneli razliko rr.ed pravo dvše\'no hrano in konzervo, bo že živa umetnost pokopana v velik skupni grob. Nihče ne bo več po-vpraševal po nii samo v spominu majhne--ga števila idealistov bo živela še dalje.
T<^ bo popolna kriza umetnosti, zlasti glarbe.
Erez d\f>ma je svet danes toliko napredoval. dr je rr. r*:ka j moralo izsiniti samo po sebi. Po'em takem tudi glasba ni mogla biti nedotaknjena. C,bčin?tvc pa išče novih potov, po katerih bi prišlo do nje. Po're-ba po fljasbi ni izumrla Dcnes je celo več-ja nego je bila kdaj prej. To je nesporna zasluga radia, tega četrtega čudeža n ašega česa. Toda ta potreba je enostranska, k on -zervirana; nastda je iz praktičnih razlogm> in je potisnila ob stn>n duha in razum. Ni vseeno, ali stoii kak umetnik na podiju in svira Kreutzerjevo sonato, sli pa poslušamo is*o skladbo po etru iz Bru.rellesa. Ne razpoloženo?t, ne koncentracija, a tudi neposrednost muzike ni ista. Pa se vendar zdi, da je občinstvu to vseeno, zakaj praktični ljudje si mislijo: ni treba obleči večerne obleke, niti plačati drage vstopnine, pa lahko isto delo poslušaš udobno v pyjami s črno kavo in cigaretami na mizi in poleg tega nemoteno kramljaš o čemerkoli, Takšno mišljenje deli koncertom smrtne udarce.
Gledališče ima za sedaj še velik plus in je še vedno prav mikavno. V kolikor lah-ko zainteresira za se občinstvo in mu nudi vedno nove zabave, je še vsevdilj najmočnejši kulturni magnet A govoreči film? Le-ta se je nekako skrčil na komedijo in opereto, izdelano pretežno po istem kalupu, med tem ko mu je opera iz umljivih razlogov precej tuja. Konzerviran ton pevca in orkestra, tisto večno sivo v sivini, ne more trajno zado\'oljiti. Kliub vsem stoodstotnim prednostim, ki jih ima, se vendar zdi, da je govoreči film že prešel svojo kulminacijo in da rabi ramo še v zabavne namene. Redko nam daje jačja in globlja doživetja. Učinek je samo vnanji. Pravega gledališča ne more nadomestiti. —žh—
Veliko negovanja lepote počiva na upo» rabi takšnih pripomočkov, kateri se izdelujejo iz sestavin, ki medicinski učinkujejo, kot so to: Fellerjeva Elsa-pomada za zaščito kože in Elsa-pomada za rast las (2 lončka brez daljnjih stroškov 40 Din), EI-sa-mila lepote in zdravja (5 kosov franko 52 Din), pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 245, Savska banovina.
Postani in ostani
član Vodnikove družbe!
L. Mrzel-Frigid:
Sveti trije kralji iz Ljubljane
Ali se lahko kaj na svetu izpremeni od leta do leta ali pa od dne do dne? Ali lahko kdaj kakšna stvar popolnoma propade? — Po strehah in ulicah, po poljih in po gorah ležijo beli snegovi, od severa reže mraz. Okrog ogla se prestopa brezposelni delavec in išče ulice, ki bi bila malo bolj za vetrom, gleda mimogrede v izložbe in polglasno kolne. Na Aleksandrovi cesti čakajo avtomobili. Z glavnega kolodvora je pravkar odpeljal Kamničan — majhen m skromen — pa vendar prevelik in predolg za te naše dni: skozi okna gleda dolgočasna praznota iz njega, na "ovornih vozovih st o nai ošsr.3 kriza in obup. Ali se še izplača živeti? Ali bo bilanca lahko še kdaj aktivna? Po ulicah in trgih gorijo plinske svetiljke in človek ne ve, čemu. Tem plinskim svetiljkam ni nič kaj zaupati — te luči gorijo na robu vsega kakor nekakšni svetilniki nad kaosom časa in stvari in tiho, zadušeno grgrajo nekaj nerazumljivega med seboj — kadar bo svet izgubil kontrolo nad njimi, takrat gorje čas in plin, pravi io, sta naistrahotneišl orožji zoper človeka.
Sveti trije kralji iz jutrovih dežel gre-
do skozi večer, trije majhni sveti kralji izza Bežigrada, iz Ze'ene jame ali odkod trije majhni plebejski otroci iz barak, v ornatu, s kronami na glavah, z zvezdo pred seboj in s puščico za božje darove v rokah. Sveti trije kralii gredo po za-mrzlih pločnikih in asfaltih, ljudje postajajo, se ozirajo za njimi sveti trije kralii pa samo gredo,' stopajo v veže gosposkih hiš m v hrumeče, zakajene lokale, stopajo na stopnišča in pragove neznanih stanovanj in s svojimi otroškimi, neubraninji glavosi pm'o: Prišli smo, prišli sveti trije kralji Boga častit. Iskali smo ga in našli smo ga: tam v štal'ci, na revni slam'ci in nobene rože zraven ni. Marija, pomagaj nam ti!
Po krčmah brnijo ventilatorji, ljudje pijejo vino, mečejo karte in puhajo dim pod strop. Življenie teče. kakor je teklo od n^kdai — še takšne peze in zagate lahko pridejo nad nas, ostali bomo. kakor smo bili. Človeku za mizo se od vraga malo nožna, kakšno vreme in kakšen čas briieta zunaj. Sveti trne kralii se pneteio med šnndrom in med minami molijo svoje imenitne žameta°te aH na lepenkaste, v naglici doma napravljene
puščice — kakor je pač z njihovo dinastijo: nekateri so šele od letos, drugi nosijo krone že od predlanskim — sveti trije kralji se gnetejo skozi lokale, pojo in pobirajo, kar jim kane od kod: komur je vse eno, da dinar ali dva, kdor je čemeren, vrže pikro, veselo šalo, kdor je skopuh, zabrusi psovko v obraz. Toda sveti trije kralji so že zdavnaj resigni-rali na vse, zdavnaj so že nehali nositi kadila in mere po svetu, zdavnaj je že padlo od njih vse. kar je bilo kraljevskega, samo trije majhni bedni prosia-ki iz predmestja so ostali od njih. Eh, da, polagoma bo že dva tisoč let, kar so prvikrat šli na pot.
Takole hodijo od vrat do vrat in pojo, in kadar se vrnejo na ulico, postajajo. drug za drugim težkajo puščico, veseli so, da jim tako dobro gre od rok, in se posvetujejo, kam bi še šli. Ti kralji po navadi nimajo trdnega načrta in sporazuma med seboj, na križiščih in pred vrati hiš se šele sproti dogovarjajo, kam in kako". Na stopniščih tujih, gosposkih poslopij pojo, in če se vrata potem vse eno ne odpro, gredo in pozvonilo in čakajo. Za mehkimi, toplimi predsobami, no katerih teko tihi linoleii in visijo težki plašči in kožuhi, slutijo vse praznične dobrote meščanskega doma: ood strjr^m srebrna luč. v kotu h^čnn drevo, da se veje kar šibijo od vsega, kar
je dobrega na svetu, pod drevescem pa gosposki otrok, lep, okrogel in bel sredi svojih igrač kakor Jezušček. Tiho pomolijo puščico skozi napol odprta vrata, in ko dinar pade, gredo dalje po sivem mrzlem, praznem hodniku, kjer ni ničesar razen napisa na steni: Ne p! ju j na tla!
Včasi so kakšni 4judje kje malo bolj dobre volje, pa jih pokličejo noter in jih prosijo, naj še enkrat zapojo. In ko fantje pridejo do žalostnega dela: tam v štai'ci, na revni slam'ci in nobene rože zraven ni — se človeku zdi, kakor da se za njihovimi zvoki skriva rahla, topa zavest, da je ta pesem prav za prav pesem o njih samih.
— in nobene rože zraven ni — tako se pač glasi pesem našega časa in njegovih otrok.
In če so ljudje pri volji in jih vprašujejo, kako pa odkod, potem odgovarjajo ti otroci iz barak za Bežigradom, v Zeleni jami. Vodmatu in drugod:
—	Iz jutrovih dežel.
—	Katerih dežel kralji pa ste vsi trije7
In tedaj pove na^an-iSi	ni:h.
ki ea nieeova stare-iSa kamera da do navadi rmprom namn^eta za zamorca:
—	Ta je srbski kralj, ta je belgijski
kralj, jaz sem pa kralj vsega sveta.
Tako hodijo sveti trije kralji po Ljubljani od božiča pa do svojega godu, Ga-špar, Miha, Boltežar, hodijo brez her-melina, brez žameta, brez zlata in brez dostojanstva, njihovi preveliki čevlji štorkljajo po nevajenih stopnicah, njihovi ornati so iz materinih spodnjih kril in iz papirja, njihovim kronam se rog-lji povešajo vsak dan bolj. Dežela, iz katere so doma, se imenuje beda, za vrati, na katera trkajo, stanuje kriza. Toda blagor Lazarju, ki mu je ostalo še malo humorja — zanj bo z bogatinove mize še zmerom lahko r>adel kakšen grižljaj. Samo ne klavrnih obrazov, samo ne povešenih p-lav! Kar bo prišlo, bo itak vseeno prišlo.
Ko se sveti trije kralji sredi noči vračajo domov, se ustavijo pod samoino svetilko v kakšni nozablieni uMci. stresejo drobiž iz puščice, ga preštejejo in razdelijo na troie. če številka ni rat no nrinmvna za delitev, gredo nasledni! dan in si za dinar, za dva t>ri branjevki kn^iio cukra in pa raV®li"io mo* c-ob-j.
Svet nač najbrž nikoli ne bo tako daleč prišel, da ne bi človek se sredi naj-večie bede imel vsaj majhno priliko za lukouz. Tn *«kai ne bi smoii wh vsni malo luksuza — otroci, ki bodo na-zadnie nrav 7aroe o«tnli	v?P<ra
sveta, naj se zgodi z nami, kar se hoče.
Poljedelstvo v starem
Egiptu in v Babiloniji
Umetno namakanje — Majhna setev In velika žetev — Pivo v dobi faraonov — Pitanje goveda in reja
žerjavov
Živinoreja
V	nobeni drugi deželi starega Orienta ni imelo poljedelstvo takšne vloge kakor v Egiptu Poljedelstvo je bilo podlaga njegove kulture, njemu j® bila posvečena skrb ljudstva do faraona, od njegovega prospeva-nja je zavvsel prospeh dežele Zato nahajamo spomenike o egrptski poljedelski kulturi že vz najstarejših časov in dobe samih ribičev ali lovcev v Nilski dolini ne moremo ugotoviti Tem bolj čudno je. da se ni egip*sko poljedelstvo premunjalo v tisočletjih do naš:h časov nič m da ni izboljševalo svojih metod To je morda v zvezi z enakomernimi pogoji za poljedelstvo v deželi. ki so ji bile redne poplave Nila podlaga rodovitnosti.
Oranje
Ko se je vodovje odteklo in blato usedlo, so Egipčani pričeli z oranjem. Plug je bil preprosta, koničasta lesena krivina z dvema ročajema in dolgim drogom kot oje-som, ki je imelo na koncu prečko. To prečko so pritrdili volu na roge. Vol je bil izključna vlačiina žival tega primitivnega pjuga. ki se je ohranil do naših cimi. le da mu danes konico obijejo z železno pločevino. Za rahljanje zemlje so imeli stari Egipčani še leseno motiko. Zemlje niso preobračali kakor pri nas, temveč so jo samo rahlo zarezali im dejansko je ta način obdelovanja cesto bolj uspešen nego z modernim plugom. Večje grude so drobili z motiko. Nato je obdelovalec posejal zemljo z roko. Ker brane niso poznali, so z živalmi stlačil setev v tla. Čredo ovac ali oslov so v starejšem času nagnali preko polja, pozneje *o uporabljan v ta namen prašiče, kakor poroča Ilerodot
Namakanje in setev
Setev je dozorevala v splošnem brez težave. Skrbeti je bilo treba le za namakanje. Kamor ni segla poplava ali kjer zemlja m bila dovolj vlažna, so skrbeli za umetno dovajanje vode. To se je godilo s pomočjo dv;gakiega vodnjaka, ki ga Arabci danes imenujejo žaduf. Na dolgem drogu je veselo vedro, ki so ga »pustili v vodni rokav, ?a napolniti in zlili pri manjših njivah na posajene grede, drugače pa v jar<te. ki so skrbeli za razdelitev vode. Takšen vodnjak je moral obratovati ves dan. da se m zemlja osušila. Ce je njiva ležala visoko nad vodo. je bilo treba več dvgalmh naprav, ki so ležale v terasah druga nad drugo.
Enako je bilo v Mezopotaniji. le da je bila tu naravna poplava manj izdatna m tudi nerecinejša nego v Egiptu. Tudi tu so skrbeli za umetno namakanje z i»to dvigal-no napravo. V vodo so zabili drog, nanj so pritrdili dvigalni les, ki je bil na spodnjem koncu obtežen. na zgornjem pa je viselo vedro. V Mezopotaniji je bila težja zemlja, za+o so morali grude prsti r° oranju vedno zdrobiti. Gnojenja pa tu kakor v Egiptu niso poznali, zato pa so imeli neke vrste brano, valjasto stvar z ostrimi zobmi.
Žetev in mlatev
O velikosti zemljišč v Mezopotamiji smo zelo dobro poučeni v nasprotju z Egiptom im tudi vemo, da je v bližini mest, zlasti ■z njihovim obsegom naraščalo število malih posestev, pa tudi cena zemlje. Čudno redka je žetev, povprečno 30 1 za hektar, !e izjemoma več in skoraj nikoli ne preko 50 1, a vendar je bila letina normalno presenetljivo do-bra, zemlja je dala prilično 12 hI na hektar. Zrelo žito so rezali s srpom počasi in naporno. V Egiptu so ga poželi precej visoko, tako da je bilo strni-šče še pol tako visoko kakor zrelo polje. Žito je prišlo potem na gununo in so ga tu »premiatile« živali s kopiti, v starejšem času osli. pozneje govedo, ki so ga gnali v krogu. Potem so zrno še temeljito iz-čistili in ga spravili v stožčas*e shrambe 5 m višine in 2 m širine ob tleh.
Blagoslov zemlje
V	Egiptu so pridelovali pred vsem ječmen, potem emer in v tretji vrsti tudi pravo pšenico. Emer je neka vrsta pšemce< pri kateri lupina na zrnu ob dozoritvi ne odpade sama od sebe, klasi so pa ločeni od stebla. Tu premlatenje samo ni zadostovalo. temveč je bil potreben proces za odstranitev lupine. Emer pridelujejo še danes tu pa tam v južni Evropi.. Imamo dokaze, da so ječmen in emer pridelovali v Egiptu že v petem in šestem tisočletju pred našim štetjem.
Varenje piva
Ječmen ni rabil samo za moko, kruh in krmo. temveč tudi za izdelovanje piva. Stolčeno žito so ovlažili, ga oblikovali v testene plošče, ki so jih samo na zunaj malo soekli. potem razrezali, vr^li v kad in čisto »mečkali, nato so pustili, m ta masa preide v vrenje. Ko je to končalo, so maso pretlačili skozi sito. Tekočina kj so jo pri tem dobili, je bila pivo. Pivo so natočili v velike, široke slinaste vrče. ki so iih skrbno zapirali z zamaški iz nilskega b'ata. P:jača se je	hraniti dalj časa Sicer pa so imeli Egipčani zanjo več receptov, nekatere tudi z dod^+kom grenkih snovi. Prav tako so imeli svetla in temna piva.
E<*iot je pivo tudi uvažal Posebno so cenili nivo iz Kedei.a v jugovzhodni M-ili Ariii. Tu so on rnridel^vaJi tud^ 'z em^ria. kar mu ie d-rialo menda še posebno dotoku«.- Stari Sumerci so med drugim varili pivo. ki se ie imp^o-valo »d^bro črno r»*-'•o? «n je bilo počeno priHtihljeno V M'>-li Aziji sn srkali s "dam^o. v Egipta pa so sa o:H kar iz piit' '*•
Egioč^riom sta bi'a kruh -i pivo S-'iVn! hranili Teh dveh reči si je želel mrtvec v ono«*ranosti: pivo so pil' bogatin? m reveži Faraon je imel svoh> lastno pivovarno Lokanje odroimvih količin piva je bilo neVaV«na pobožna navada na posebnem prazniku v sponrn na bajeslovno odreši nje človpčtv« r>r»<J nrvmtin mM 5e preti la no'neki lm«V>l>ni boginii B™**"?* «•«• upiianila s pivom m ni našla človeškega rodu.
S poljedelstvom je prospevala seveda tudi živinoreja in tu je bilo pred vsem govedo Egipčanom glavna skrb Imeli so plemena z dolgimi in kratkimi rogovi ter brez rog. Ni jim zadostovalo to. da so govedo napasli, temveč so ga še posebej mastili Zanj so umesili testo, bržkone iz iečme-nove moke. ki so ga predelali v svaljke in jih stlačili živimi v gobec Država ie smatrala živinorejo za tako važno panogo, da je izdajala posebne predpise za oskrbovanje obolelih živali.
Še dalje so šli v tem pogledu v Mezopotamiji, kjer so imeli posebne živinozdrav-nike, ki so morali skrbeti za strokovno zdravljenje obolelih živali m ki so bili za to tudi odgovorni. V Egiptu so vrhu tega v rednih presledkih preštevali živino, kar je rabilo sicer v prvi vrsti davčnim namenom. a tudi za primerne odredbe glede ohranitve staleža živali. Kajti poleg poljedelstva je bila živinoreja glavni vir bogastva v deželi faraonov. Veleposestniki so imeli ogromne črede, ki so jih pošiljali pozimi na širne pašnike v nilskem ustju.
Živali v življenju starih narodov
Z živalmi so stari Egipčani ravnali v splošnem lepo. vsaka je imela svoje ime in tudi pisan trak okoli vratu. Bikob^rb kakršne so poznali v mitilenskem kul urnem območju že 2003 let pred našim štetjem. Egipčani niso poznali. Sicer so se našle nekatere slike bojujočih se bikov, a tu je šlo za naravne borbe med živalmi iste črede. Neko računsko poročilo Ramzesa III (1198. — 1167 pred n. št.) veli, da so v času 31 let dobavili svetiščem nič manj nego 514.96S glav živine. Poleg tega so rabila še 680.714 gosi. Poleg goveda so redil5 seveda tudi osle, ovce, prašiče in koze.
Redili so jih v prvi vrsti zaradi mesa — tudi ovce. dasi jih v nekih krogih niso jedli, ker so veljale za svete živali. Šele pozneje so se naučili uporabe ovčje volne. Poleg tega so ob priliki ujeli tudi kakšno divjo žival, kakor antilopo in gazelo, in krmili, dokler ni bila zrela za kla«'e. Celo hijeno so včasih taiko skrbno krmili in končno použili.
Perutninarstvo
Perutninarstvo so goiili tako, da so nalovili pric po močvarah. zlasti gosi, ki so bile Egipčanom najljubše p>tice race, čap-lje. žerjave, golobe, na deset tisoče in ji spravili na posebne perutninske farme, kjer so jih umetno krmili. Perutn:ne v našem pomenu Nilska dežela na poznala, zlasti ne kokoši. Živalim so polagali žitna zrna, poleg tega so j;m tlačili testene svaljike v grlo. To tudi žerjavom.
Gosi namestu psičkov
V Babiloniji so imeli tudi krotko perutnino, n. pr. kokoši. Namesto kokoši so redili Egipčani pač gosi. Bile so tako priljubljene, da so egiptske dame imele ukročene gosi namesto psičkov, da so jih razvajale in jih jemale povsod s seboj. Zato so vzbudile prve kokoši, ki i:h je prnese' Tutmozis III. (1501. do 1447 pr. n. št.) i' Azije v Egipt, velikansko senracMo: a +a p+iea se je uveliavila sele v helenistični dobi. v 3. st. pred našim štetjem.
Nehvaležen Dofcfic
Čeprav je bilo poljedelstvo t.a.ko važno in so ga gojili z največjo skrbjo, so kmeta le malo cenili im so ljudi svarili pred tem da bi se vdali temu poklicu. Kajti povzročal je samo trud in skrbi, na kontu pa pride davkar in zahteva davek, ki kmetič ne more plačati. Plač:lo za ves trud so pTtem batine, eksekutor pa mu odnese vse. Tako temmo nam slikajo včasih usodo poljedelca staroegiptski napisi.
Kdo M rad imel ves letnik „Mlade<»a Jutra" v obliki knjige?
Pogosto nas vprašnieio. aH ne M mogli oddati tei In tei Unii*nlri aH zasebnika »vseh letošniih številk »Mla-dee-a Jutra«, da si jih dš, vezati v obliko kniiere«.
Takim željam doslej nismo mogli ostreči, ker »Mlado Jutro« ne izbaia zase .ampak v okvira redne nedeljske številke, tako da je največkrat z njo vred razprodano.
Vendar smo pa radi priprav; ieni cistroft r»h*ev»m no knmp1p*nih letnikih »Mladega Jutra« in prirediti
ponttis na boljšem papirju
če se oglasi zanj DOVOU NAROČNIKOV.
Zato nro«lmo vse ŠOLSKE In druge KN.TTŽNTCE ter vse zasebnike, ki bi radi imeli
letošnji letnik „Mt.AnEGA JUTRA" v obliki knjige
na i nam sooroče na jkasneje do 15. JANUARJA in obenem navedejo, koliko izvodov bi potrebovali.
Kompletni letniki »Mladega Jntra« bodo mladini zmerom dobro došlo berilo in odrasli bodo o praznikih in godovih tem raiši sega M po nMh, ker bodo z nilml napravil veliko veselja za razmeroma majhen v nar.
Razdelitev nagrad
za zloženko „JLJTRR"
Žreb je Izbral srečne dobitnike — „Jutro" pa je nekaj nagrad še primaknilo — Težavna je bila., zato bo pa veselje nagrajencev
tem večje
Ta-le sestava je edino prava!
Mnogo, jako mnogo rešitev božične zloženke so nam poslali mladi prijatelji »Jutra«. Skoro prešteti jih nismo mogli vseh. Bilo pa jih je — po domače povedano — več kakor za dva velika listna koša. Namreč: kuvert z rešitvami. Od vposlanih pa je bila, žal, le manj ko polovica pravilnih.
Moramo odkrito povedati, da je predlanska pot v Betlehem prinesla še mnogo več rešitev. To je sploh bil rekord. Ampak tista božična uganka je bila tudi najlažja, kar jih je kdaj razpisalo »Jutro«. Tokrat smo pa za tako številne in tako lepe nagrade že morali staviti malim ugankarjem nekoliko trši oreh. Božične počitnice so itak dovolj dolge, razen tega smo pa rok za vpošiljanje rešitev podaljšali in obljubili objavo razdelitve nagrad na praznik Treh kraljev, ki jih tudi predstavlja pravilno sestavljena zloženka.
Danes se je torej približal tisti dan — srečen za vse one, ki bodo kaj dobili. Izpolnjujemo svojo obljubo in spodaj po vrsti objavljamo imena onih, ki jih je izbral žreb pri včerajšnjem vrtenju kolesa sreče. Mnogo zabave želimo novemu lastniku dragocene harmonike, dolgo naj svirata oba gramofona, na smučkah pa naj se izvežbajo bodoči mednarodni tekmovalci! Lep užitek privoščimo tudi vsem onim, ki bodo prebirali knjige. A tisti, ki niso nič dobili, naj nikar ne bodo obupani. » Jutro« nikoli ne pozabi na svoje male prijatelje in prijateljice. Zopet se bo našla prilika za nov razpis nagrad.
Iskreno zahvalo izrekamo slednjič v imenu nagrajencev vsem onim uglednim tvrdkam, ki so s svojirrM darili pripomogle, da bo letos osre-čena tako dolga vrsta malih ugankarjev. Kar preštejte jih!
Pa še enkrat vsem, vsem: srečno in pogumno v novo leto 1932!
1.	nagrado, prvovrstno harmoniko ■tvrdke Lubas v vrednosti 2400 Din kot darilo »Jutra« prejme Bogdan Remic, Loke 259, Trbovlje I.,
2.	nagrado, fin gramofon s štirimi ploščami, kot darilo »Jutra«, prejme Čenčur Milan. Ljubljana. Friškovec 8;
3.	nagrado, gramofon s tremi ploščami. darilo tvrdke »Jugošoort«. dobi Lindič Katica. Roje pri Št. Jerneju, Dolenjsko.
Tri pare kompletnih smuči, darilo tvrdke A. Go-rec, d. z o. z., prejmejo naslednji:
4.	nagrada: Beznik Slavko, Radovljica;
5.	nagrada: Žunko Dušan, Lož pri Rakeku;
6.	nagrada: Kristan Vida, Kranj.
Pei parov kompletnih smuči kot darilo »Jutra« in k temi smučarske čevlje tvrdke bratov Nagličev, Ziri, prejmejo naslednji izžrebanci:
7.	nagrada: Šimenc Marta, Podrož-nik. Cesta 1-22. Ljubljana: 8. nagrada: Dcrganc Silvo. Ljubljana. Gradišče 2-1:
9.	nagrada: A"4onč'č Ser^ei. Knč^vje;
10.	na-^da? Stbenik J°sir>. M-eRska c. 43, Maribor; 11. nagrada: Vl«pn*ak Marija. Maribor, Praprot, ul. 21. Krče vina.
P" en 1etnJk revi'« »Živ'*«n'e »n SvpS v razkošni vezavi, kot naknadno dari-V"1- »Jutra«, prejmejo:
12. nagrada: Sad"'kar Demeter, Kamnik* 13. na/rada? M*helčič L"'dmi1a. D. M. v	nri t ;««M;ani: 14. nagrada:
ZemlfSč Vlasto iz Tatjana. Ce''e. Jurčiče • 5; 15. nagrada: Boltežar Danica. Gl'nce.
Uprava »Jutra« še posebej poklanja 6. razreda osnovne šole v Št. Pavlu pri Preboldu 4 razkošno vezane kniige naše poljudno najbolj poučne tedenske revije »Življenje in svet«, da tako primerno obogati razredovo lastno knjižnico.
ti mladinskih knjig je darovala »Tiskovna zadruga« v Ljubljani in jih dobijo naslednji izžrebanci:
16. nagrada: Sancin Iči. Trebelno 12, pri Mokronogu, dobi kniigo »O srečnem krojaču«; 17. nagrada: Vesel Janko. Sodražica 129; knjigo »Čarobni studenec«; 18.	Drow). Vp čitrnska 21. Skonlje; »V deželi Čirimur-cev«; 19. nagrada: Ahramovlč Pipika. Sevnica ob Savi; »Zeodbe Kraljeviča Marka«; 2ft. "'"rada: Lu7ner K a mrlo. Dečkova ul. 5. Novo mesto: »V n^.i in ledu«; 21. nagrada: Breskvar Hilda,
»JUTRO«
Žitriikova ul. 5, Ljubljana; »Deček brez imena«; 22. nagrada: Obad Božena, Zagreb III. Bleiweisov trg 8; »Zadnja pot kapitana Soo>ta«; 23. nagrada: Kai-ser Silva, Dravograd; »Tolovaj Mataj«; 24. nagrada: Ilrovat Anica, Predtrg 60, p. Radovljica; »Bob in Tedi«; 25. nagrada: Vesel Savo, Grumljevo, Št. Vid pri Stični; »Kako so se vragi ženili«; 26. nagrada: Rižner Janko, Puškarska škola, Užice, drinskn banovina »Junaki p:rekomo.rs;kih poletov«.
48 nagrad po 1 zbirko 10 kniig iz »Jutrove« mladinske knjižnice dobijo naslednji izžrebanci:
Jenko Darinka, Litija 107; Tončič Ljerka, Metlika 189; Rueh, Riko, Bre-? žice 50; Mlakar Ludvik, Toplice 32, pri Zagorju ob Savi; Končina Milček, Gorenja vas 4, Stična. Dolenjsko; Priv-šek Adolf. št. Janž. p. Krmelj. Dolen-sko; Rošker Milena, Grobelno. kolodvor; Vister Slavko. Jesenice - Fužine. Pod Mežakljo; Rakovec Lidija in Franc, Bsograd. Nemanjina 28-IV; Žebre Ela. vila Krhlika. 58. Gradec - Litija; SiherI Danica, Trzin Dri Domžalah; Sta-novšek Flica. Slovenske Konjice: Kus Miloš. Lom ori Tržiču: Žmitek Francka, Slov. Javornik 100. p. Jesenice; Ritonja Milan. Poljčane; Paik Zlato. Celje. Vodnikova ulica 11; Reš Verica. Vevče. o. D. M. v rolru; StoniC- Hol-dek. Dediče 49, p. Črnomelj; Bradač Erna. Rimske Toplice; Barbič Ivo in Joško. Kostanjevica na K^ki: Pirih Pavla. Ribnica. Dolenjsko; Toni Anica. Ljubljana. Šmartinska cesta 32: Intihar 1 hibo. Liubliana. Poljanska cesta 33: Kresnik Julija. Gomii grad: Žumer Anton. Bled I.. Občinska tržnica: TirSek A.iica. Slaveni^radec: 7«nan Mjrko. Jesenice. S'nm5kova ul. 15: Mar+'"iak Zanek. Cerklje 93. o. Kraniu: Sot Slavko. Novo mesto. Dilamč^va 7: Kerše-van Rok. Zaereb. Habdelič°va ulica 1: Ria« M*ks. Ruše 173. pri Marboru: Ivačfč Maks. Stara vas 31. o. Vid^m nri Krhkem: Pire Branko. Br^^no Sv. Jedert nri Laškem: IV-loni«- Hilda. Gu-štanj; Vodišek Janko. Sevnica; Žumer Matija. Gorje 76 ori Bledu; Ješe Anči. Škofia Loka. Dežela Tavla. Mengeš 98: Gracer Jelko. Trbovlje I.. Loke ^0: Rozmanič Slavko. Slov. Bistrica Ljubljanska cesta 101; Novšak Ivan. Škoc-jan na Doleniskem: Kavčič Hinko. Do-
h«-f«nr>MeT	v Mnvn mcijto
Bogdan R^ida. Zagreb. Ancelova ul 42: Karo Zdravko Gomii Grad Sav dolina; Velija Tinta, Maribor, Kolo-
dvorska 3; Ivan Restar, Hrastnik; Cuk
Rado, Zagorje ob Savi, Toplice št. 1. »
Vsem onim; ki so jim bile izžrebane nagrade za knjige bo te dni uprava »Jutra« odposlala knjigi po pošti. Ljubljanski izžrebanci in iz bližnje okolice pa jih dvignejo osebno v upravništvu »Jutra«.
Onih pet nagrajencev, ki dobijo k smučkam tudi smuške čevlje, prosimo, da nam takoj pošljejo mero za čevlje. StoDijo naj tako' k č-'ijarju. ki jim bo rad storil to uslugo. Mero s točnim naslovom pošljite takoi Oglasnemu oddelku »Jutra« po značko: »Mera za čevlje«, ki jo napišete na kuverti levo zgoraj. Vse one pa, ki so bili izžrebani za smučke, prosimo, da nam takoj pošljejo mero. in sicer lolžino smučk, ki bodo odgovarjale vsakemu posamezniku. Meri se tako: de. .io roko dvigni navpično in višina od prstov do tal da dolžino smučk, ki ustrezajo velikosti osebe. To mero ie treba istotako takoj poslati Oglasnemu oddelku »Jutra« v Ljubljani. Na kuverti levo zgoraj napišite značko: »Mera za smuči«. Oni. ki dobe stuučke in čc./e, naj pošljejo oboje mer v eni kuverti. Ko bomo do-Sili mere. bomo smučke takoj razposlali.
Bogdan Remic v Trbovljah dobi harmoniko v nodružnici »Jutra« v Trbovljah. — Čenčur Milan, Friškovec 8, Ljubljana, naj prevzame gramofon v Oglasnem oddelku »Jutra« v Šelenbur-<*ovi ulici. — Lindičevi Katici. Roje pri Št. Jerneju pošljemo gramofon po pošti, še ljubše nam pa je, če ga more dvigniti osebno, ali pa po kakem pooblaščencu.
Tako. zdai smo pa res vse povedali.
Vaša mislivost in čas
(Rešitve novoletnih nalog v »Jutru«.)
Avtobusi.
Avtobusi bi prišli hkrati na sredo okroglega trga.
Slikar.
Slikar de pozabil s ved o senco.
Pisatelj.
Pametnica se glasi: Lep osel nima pameti.
Uvodni akord.
Medicinka je dejala: »šivam rano v orkestru !«
Ločila dajo besedi drugi pomen.
Kdor ne ve za vzrok žalosti, napiše: _ Muka! Je to zaradi teleta? _
Kdor ve, napiše: — Muka je to, zaradi teleta! _
Atlas.
Velika žival Iz rodu zavrov, ki je bUa dolga 40 metrov in se je prehranjevala % rastlinami;
velikan, ki nosi nebesni obok ln prinaša Herkulu zlata jabolka; Hesperid; gorovje v Afriki; zb.rka zemljepisnih kart; najfečji metulj; rdeč cedrov les; z lojem prepojen papir; svila;
živec, ki iz njega režejo kajnenSke za ovratnice; gornje vratno vretence.
Rešitev božične zlogovnice
1. žuikovski; 2. Iravadi; 3. Verovšek;'
4.	Lesce; 5. juin; 6. Erjavec; 7. Njeonen;
5.janičar;	9. Eleonora: 10. kaka<luj; 11. Andrijevica; 12. zlato; 13. Najade; 14. urna; 15. Jean; 16. eljen; 17. čibnk; 18. leopard; 19. Oplenac; 20. vojvoda; 21. Evzebij; 22. Kragujevac; 23. Alžir; 24. Stenar; 25. teleskop; 26. ebenovina; 27. Muljava.
Pričetne in nato tretje črke, čitame zapored. povedo: življenje kaznuje človefka s tem. kar si je nekdaj najbolj zaželel.
Pri nerednem
iztrebljanja
telesa vzemite edino neškodljivo naravno
sredstvo
1685
Neda • sadne kocke
Dobijo se v vseh lekarnah in drogerijah.
Junaški pilct
Iz Pariza poročajo: Pilot Fraysinnet od 34. letalskega polka v Le Bourgetu je nedavno letel s svojim letalom na inšpekcijsko potovanje v Istres. Medpotoma pa se je aparat vnel. Fraysinnet je dal pomniku, ki se je vozil z njim znamenje, naj se spusti s padalonj iz aeroplana, kar je hotel potnik tudi storiti Odskočil pa je :ako nesrečno, da je obvisel na gorečem aero-planu. Pilot ki se je bil že oripravil za skok na zemljo, je to Se pravočasno opazil, se vrnil na svoje mesto, oriiel za krmilo in vodil letalo naglo proti zemlji in se hote zaletel v drevo pri čemer sta lila on in ootn'k le lahko ranjena. Letalo pa je zgr-melo na tla in se razb"o Za ta nrabri fin je bil F-aysinnet imenovan za viteza častne legije.

V •
Ameriška policija s plinskimi maskami
in sveta
Uspeh Haskovega »Švejka«
Kako velik je uspeli Haškovega »švejka«, naj izpričajo naslednje številke:
Nemški prevod švejka-, ki je izšel pri Svneku v Pragi, je dosegel častno naklado 100.000 izvodov Nemška poljudna izdaja romana, ki jo je založil berlinski Univer-sum in ki je bila tudi precej visoka, je razprodana. Ni dvoma, da je Haškov roman najbolj razširjeno dele češkoslovaške literature v povojni dobi.
Velikansko naklado je doživel -»švejke v Rusiji, kjer je izšel v štirih izdajah po «50 tisoč knjig, skupaj 200.0t"K> izvodov. Poleg tega je založila knjigo moskovska jGaze-ta<. Ta naklada znaša 100.000.
Na Poljskem je izšel Haškov humoristi-čni roman v nakladi 20.000 izvodov, v Romuniji v 3000 izvodih. danski prevod je presegel naklado 6000. enako tudi Švedska prestava. Na Holandskem je izšla knjiga v 5000 izvodih, na Angleškem v 10.000, v Ameriki pa v 20.000 izvodih. Nadalje je izšla knjiga v slovenščini in srbohrvaščini, v francoščini, madžarščini, japonščini in španščini. Trenutno prevajajo »švejka« tudi v korejski jezik. V Nemčiji je ponatisnilo »švejka« nad 30 dnevnikov v podlistku.
Močna roka v Indiji
Mandžurija v japonski oblasti
Japonski vojak in kitajski policist na straži v Tientsiou
Tci lezi sit Emest Shackleton s e o
Ob deseti obletnici smrti Ersaesta Shackletona
Ameriška policiia se pri zatiranju nemirov, spopadov in demonstracij čedalje v večji meri poslužuje plina. Kako se ob takšnih prilikah sama zavaruje, kaže ta slika

1£S> jt
V
Odkritje zadnjih treh prvisa roc-jju vitaminov
Pravkar nreteklo leto nam je polog mnogo nosa' - v:-, ga pr neslo tudi mnogo uspehov n ! ■ z < ti v p< -iročjn na-avoslovnih Ved.
Tako .-•< jf p-is redilo odkriti zadnje tri •prvine. M so še manjkale v periodičnem sistemu, po katerem znaša število vseh prvin, k i":< t znano 92. Prvine, k: so še manjkale v njem. so bile označene s številkami rti.. C;5 in ->7. Prvo je odkrilo več r-..zis"tova".C', v obenem. -L' r ie imelo za poledico. da ti še niso določili definitrvnega imena. A m-: :>.•;• odkri*elji ji hočejo dati •me jTHiniuni« po državi Illinois, italijan-«•••:• odkrit oa • Florentinum
prvini S">. in sta odkrila po kratkem presledku dva profesorja na ameriški Cor-nellovi univerz;. Za sedaj še ni znano, da-li je število prvin res 92. ali jih je še več.
Važen korak naprej je storila znanost z odkritji v p-.d.•<•<'• ju vitaminov. Doslej ugotovljenih vitaminov je pet in se imenujejo A. E. C. D in E. Lansko leto je prof. Nin-dvus pridelal vitamin D. ki preprečuje ra-h ličnost, v čisti kristalizirani obliki. Isto ie uspelo švedu prof. Euler-Chelpinu in Švicarju prof. Karrerju za vitamin A, ki
— Nova odkritja v podla hormonov
oskrbuje rast, švedskemu učenjaku dr. Ryghu pa za vitamin C. ki preprečuje skorbut.
Zelo važni so uspehi v področju hormonov. Docentu dr Butenandt j, ki je že prej pridelal kemično čisti ženski spolni hormon, je lansko leto isto z moškim hormonom. Oba hormona sta skoraj isie vnanje in notranje sestave — malenkostne razlike pa so odgovorne za razliko med žensko in moškim. Oče pomlajevalne teorije, prof. Steinach. je lansko leto v ostalem odkril, da še tvori v ženskem organizmu poleg ženskega hormona tudi moški.
Senzacionalne uspehe je izkazovalo lansko leto raziskovanje stratosfere že z znamenitim poletom prof. Picc.arda v višino 16.000 m. Tehnika je zdaj pridno na delu, da zgradi zračna vozila, ki bodo morda že v kratkem oskrbovala zvezo med dalj-rimi deželami na stratosfernih progah.
Med najbolj važnimi znanstvenimi akcijami, ki so prinesle obilo novega, je omeniti tudi ekspedicijo tragično preminulega prof. \Vegenerja na Groenland in polet Grofa Zeppelina . v Arktido.
Turška propaganda za domače izdelke

Lord \Villingdon,
angleški p->dkralj Indije, ki je dal zapreti Gandhija in druge nacionalistične voditelje
Zveza ločenih snož
V	Berlinu sc ustanavlja organizacija ločenih mož, ki naj bi zastopala njihove koristi, pred vsem pa privedla paragraf na sodobnejše določbe glede plačevanja ali-mentov in podpor lojenim ženam .
Paragraf je marsikje res potreben popravila, saj je berlinsko sodišče n. pr. baš te dni zavrnilo prošnjo nekega moža za znižanje mesečne rente 3000 mark. ki jo je bil svoj čas prostovol jno priznal svoji ločeni ženi. Takrat je bil še v dobrih živ-Ijenskih prilikah, pozneje je zadela njegovo podjetje kriza in skrbeti mora tudi -/.a svojo novo d nižino. Njegova prva žena ni hotela nič slišati o tem, da bi se ji renta, ki jo je priznal sam. znižala, dasi je imo-vita in bi lahko živela od svojega, Sodišče ji je dalo prav, češ da ni nobene zakonite podiage za spremembo njiju svoječasne pogodbe.
V	takšnih in podobnih primerih hoče Zveza ločenih mož zastopati in podpirati svoje člane. Omeniti bi bilo treba, da so si loc-ene žene v Nemčiji slično organizacijo. ki zastopa spet njihove koristi, osnovale že veliko prej.
Iz švedskih cerkvenih zapisnikov
Neki švedski profesor je iztaknU v cerkvenih zapisnikih občine Sunne, ki datirajo še iz početka prejšnjega stoletja, več zanimivosti, n. pr. to, da je imela neka Kerstin Elofstochter štiri otroke, ki so se S rodili v presledkih po 3 leta vsak na S. > aprila. Neka kmetica je rodila 7 otrok v ] enem letu in 33 tednih 26. marca 1835. 3 dva dečka, 3. januarja 1S36 tri deklice in • 13. novembra 1836 spet dve deklici, j Pod vplivom kinematografa današnjim j švedskim kmetom ne ugajajo več stara kr-
NTa robu samotnega otoka Južne i Georgije, pred obličjem polarnih led- \ nikov, se dviga kameni t spomenik. ; Mogočen križ na pečini naznanja po- , morščakom vseh narodov: Ta sniva « eden najdrznejših polarnih raziskovalcev svoj večni sen. tu počiva eden najzvestejših ljudi — tu lož. sir Ernest Shackleton!
Tik pred izbruhom svetovne vojne je zapustila southamptonsko pristanišče velika ekspedicija pod vodstvom Ernesta Shack-letona. V Polarnem morju je prezimila na ladji, k: je primrznila v ledu. Vendar ladja ni bila kos strašnemu pritisku lednih mas. Ledovje jo je dvignilo kvišku m sri«-nilo. Posadka se je rešila na ledno grudo.
Postavili so si koče in se pripravili za dolgo bivanje. Ledna gruda se je začela počeši premikati proti severu in je prišla v toplejše kraje, kjer se je topila in jo je bilo vs^k dan manj.
457 dni po uničenju ladje se je ledna gru-ga popolnoma razbila. Posadka se je reši-ia v tri čolne in po dolgi vožnji je dospela na neobljudene Slonov« otoke.
Toda tuka j ni bilo pomoči od nikoder. Sila je bila od dne do dne večja, kajti živeža j je bilo vsak dan manj.
V tem obupnem položaji je Shackleton si; • cnil z dvema tovarišema n* vsak način priti do ljudi. Majhen čolnič je prevozil nad tisoč kilometrov morja, srečno prestal vse viharje in se prebil skozi mraz. šestnajst dni je trajala vožnja. Izčrpani so dosegli Južno Georgijo. Šele p> trudapoinih marših čez lednike se jim je posrečilo priti do prve naselbine v Grvtviken. postajo za ki-tolovce.
Shackleton navzlic popolni onemoglosti ni pozabil na svoje tovariše na Slonovem
otoku. Vsi njegovi ljudje so biii rešeni. *
g sedem in dvajsetim letom »e je Shackleton udeležil Scottove ekspedicije na juž-
ni tečaj. Dvajset let je poteklo od takrat.
4. januarja 1922 je Shackleton spet v pristanišču Grvtvikenu. že v Lizboni so morali prvič popravljati Ladjo. Potem so se začeli IS. decembra večji viharji, ki so dosegli na sveti večer in na božič takffno silovitost, kakršne še ni doživel Shackleton na vseh svojih dotedanj i! potovanjih. Zdaj se je morje pomirilo.
In vendar je odločni mož pobit. Poleg vsega čuti še nevralgične boiečine v prsib in v hrbtu.
1. januarja beleži v svoj dnevnik.: iPn strahovitem viharju je spet mira > in tiho. Tako se to leto dobro pričenja za nas. Med strašnim viharjem nisem mislil, da mu bo ladja kiju bo. val a. Bojazen se je zarila globoko v mojo dušo,-
Ta slutnja se nikakor noče umakniti. S. januarja beleži: :*Podoba je, da mm bo. ostala sreča zvesta v novem letu. Ampak jaz o vsaki stvari toliko razglabljam, da, se tudi tedaj, ko se položaj obrne n,i bo'je, vdajam mislim, kako prežijo name nove težave.«
Dan nato se je zasidrala ladja v pristanišču Grvtvikenu. Shackleton sa je domislil. kako je prišel semkaj pred ! -'.-i ves izčrpan. Toda za razmišljanje ni časa. Tr*-ba je še mnogo urediti — saj je treoa kmalu ostaviti Grvtviken. Zdaj stoji v začetku svojega najdaljšega potovanja
Ob treh ponoči se je zbudil s močnimi bolečinami. Dai je poklicati dr. Mackl:na. zdravnika. ekspedicije. že čez nekaj minut je prmitel zdravnik, toda preden se je mogel odiočit:, je Shackleton omahnil nazaj., Podlegel je napadu prsne angine.
Ura je poi štirih. Na mizi leži oapTt dnevnik. Zadnja junakova beležka se glasit »V somračni svetlobi sem videi samotno zvezdo, ki je zdrknila čez pristanišče Va-kor dragulj ...i
Londonsko opero bodo zaprli

Propagandni sprevod v Carigrad (V ozadju Hagia Sofia)
stna imena, temveč uvajajo nova. ki so posneta po imenih zn;uiih zvezdnikov in zvezdnic, n. pr. Norma, Douglas, Clifford, j Lola itd. Neko deklico so lansko leto krstili TJt. taie Lilliau ».ime Ramona.
„zi¥i]erijs in svet"
Novoletna srebrnina z bajnimi. ču« robnimi gozdi se razprostira na daleč pred mojim oknom. Tik pod prvo go« ščavo pa s c nagiblje neprestrmo po« bočje. Tod vrvi nepretrgan živžav. Otroci in veliki otroci se sankajo, su= kajo, smukajo. ukajo: življenje in svet.
Na mizi pred menoj pa Jezita dva snopiča z naslovom Življenje in svet. Čudim se onemu zunaj, divim se temu na mizi. Dve knjigi na leto. celili 1460 strani velike osmerke za 80 Din. Pa koliko ilustracij, piad ilomačih umet« nikov. povrhu pa kolikšen izprevod izbranih posnetkov iz tega, kar proiz« vaja tujina prikupnega v vseh območ« jih, sc zbere slednji teden! Pisan svet snuje mimo nas. pristen orbis pietus. kakor bi bil rekel veliki Čeh. Jan Ko* menskv. \'se tako nazorno odpira razgled po rodni grudi, pogled preko naših meja, pa tudi pogled v sive dav« rine.
Sliko podpira beseda. Uvaja te v sleherno področje današnjega duhov« nega snovanja in ustvarjanja. Samo če se za trenotek ozreš v »Vsebino«, se pri tej priči zaveš, koliko panog znan« stva je tukaj upoštevanih: okoli pet« deset. Deseta knjiga »Žisa« (julij«de«
cember 1931) je pričela posvečati več pažnje ženskemu vprašanju, nego do« j tlej. odtod novi napisi v kazalu: Žen« ska in svet. Moderna ženska, Človek in dom. Knako je prišla do besede glasba, ki je zavzela kar vso zaključ« no številko.
Pečat sodobnosti dajejo pričujoče« mu obzorniku že na prvi mah poglav« ja kot: brezžičništvo, elektrotehnika, film, kinematografija, letalstvo, social« no življenje, šport in telesna vzgoja, vremenoslovje itd. A tudi pri starej« ših strokah: biologija, fizika, fiziolo« gi.ia, geologija, kemija, medicina, psi« hologija, zvezdoslovje itd., prinaša naša smotru vedno najnovejše izsledke in sodobna dognanja. Iz njih se zr« cali umski napor znanstvenikov in raziskovalcev na obeh polutah. Poda« janjc snovi seveda je poljudno, do« stopno najširšim slojem. Tu sc more poučiti o napredku v svoji disciplini vsak izobraženec, naj si bo tega ali onega stanu. Gradiva za povzdigo ne« sebičnega, višjega zanimanja in strem«
1 j en j a jc na prebitek. Današnja doba jc že tako uglašena, tla mora vsakdo težiti za duševno poglobitvijo. V ta namen bodo služili obsežnejši, izčrpni sestavki o raznoterih problemih. Po« leg njih pa priobčuje gorenji tednik obilico krajših zapiskov in zaznamkov, ki s svojo jedrnatostjo po bliskovo osvetlijo zdaj to, zdaj ono stran ved«
nosti, deleč pobudo za nadaljnje raz« glabanje.
Znanstvene razprave hodo imele trajno vrednost, zato je dobro, da pu« blikacijo daste vezati ter jo shranite v svoji knjižnici. Srednješolec na priliko je dolžan v višjih razredih enkrat na leto svobodno predavati o tem ali onem predmetu. Kje najde toliko pri« kladne tvarine kakor v Ž i s u ?
Poleg vede, potopisja, kramljanja o prirodi in ljudeh, daje Ž i s prostora še jezikoslovju, literarni zgodovini, slov« stvu. Tako n. pr. je Franu Levstiku po« svečena posebna številka za stoletnico. Urednik, sam delujoč leposlovec, je primerno poskrbel za izvirno zabavno štivo. Pri prevodih iz tujih književno« sti, zlasti ruske, angleške, francoske, pa je pred vsem gledal na privlačne povesti, ki obravnavajo v novelistični obliki pereče probleme iz dušeslovja, drzne domneve in podmene, detektiv« sko navdahnjene zapletke, pustolov« sko zabarvane dogodivščine, skratka, na poživljajoče, napete, mikavne pri« spevke.
Ž i s zasluži pohvalo in priznanje za svojo slikovitost in pestrost, za vse« stransko poročanje, za umliivo poda« janje. Naj bi se oglasilo čim več novih naročnikov in na ta način podprlo -re* potrebno publikacijo, brez katere bi v naši publicistiki zevala široka vrzel.
Čitalec.

Poslopje londonske opere v Covent Garde-nu. kjer se je vsako leto v maju zbiralo najodličnejše občinstvo k muzikalnim produkcijam, bo zaradi velikega primanjkljaja v državnem proračunu, zaprto
Zvita bača - toda ne popolnoma
Dan vstaja na vzhodu prej kakor nn. r» padu in to <Mm vzhodn^je leži kakšen kraj »Danes« je na drugi strani zemeljske oKs že >jutric.
To preprosto resnico je izkoristil nA Francoskem neki kandidat, ki b; rrorai položiti predpisan državni izpit. Državni izpiti se vršijo na Francoskem in v njenih kolonijah istega dne in tudi vprašanja so ista. Naš kandidat je ime! v Tndokini prijatelja. ki je tudi polagal izpit, a ker ga je položil zaradi razlike, kakšnih 100 dolžinskih stop. n j med Parizom in Indokino celih 7 ur prej. je kandidatu v Parizu na prošnjo utegnil sporočiti po brzojavni pravočasno vsa izpitna vprašanja, tako da je ta lahko pripravil odgovor«*.
Toda mož je napravil veliko napako * tem, da je še pred izpitom prodajal naloge svojim kolegom za visoko vsoto. Zaslužil jr, precej, a eden rrmed kandidatov, ki je padel navzlic temu. da si je pri njem kupil vprašanja, je ves jezen zaradi neuspeha spravil stvar na dan in tako bo moral naš junak pred sodnik«.
"ANEKDOTA
Shaw se je šetal z mlado damo, ki govorila navdušeno o literaturi.
»Veste,« jo je hipoma prekinil Shav^. >strašno sem lačen. Stopiva v naslednjo restavracijo na kosile.s
s-Moj Bog, -: je rekla mlada dama razočarana, r ali more biti tako velik pisatelj res tako prozaičen?«
* Vidite,« je odvrnil Sbaw t blagohotne ironijo, sod svoje proze vendar živim!-
Neizpodbiten dokaz
V
— Zdaj ste mendaT prepričani, da nimam psa samo za luksus!
Zahteva po skupnih zbor* nicah zmaguje
Opozorili smo že ponovno, da je naše obrtništvo zrelo, da po preudarku in ko sliši obe plati zvona .pravilno spozna kateri sistem zbornic je za njega pravi. Po prvih hrupnih debatah, pomešanih z demagoškimi gesli in agitacijo z nelojalnimi sredstvi se je ozračje vendarle že začelo čistiti.
Pričela so se zborovanja obrtnih zadrug, ki so po določilih zakona edine pristoine, da o stvari odločajo. Mi srno vedeli že preje, da je vse trezno misleče obrtništvo na strani skupnih zbornic. To seveda pod pogojem, da se mu zaiamči v obrtnem odseku avtonomija pri odločanju o važnih obrtniških stvareh, pri skupnih gospodarskih vprašanjih pa popolna enakopravnost s trgovskim in industrijskim odsekom s pravico, da se morebitno lo io mnenje obrtništva istočasno predloži na merodajna mesta. Osebnosti in razni spori povsem privatnega značaja so zakrivili nasprotstva. ki s > končno našla i$raz v tem, da so se mno-
opredelil za eno aH drugo vrsto zbornic po simpatijah ali antipatijah do gotove osebe. Osobito podeželsko obrtništvo je bilo v stvari precej nepoučeno, cdnosno se je pti-stiio vplivati po nekontrolirani agitaciji po-edincev m po pisavi ter hujskanju v strokovnem časopisju iz Ljubljane in drugih krajev države.
Vedno se je poudarjalo, da se bo pravo razpoloženje pokazalo takrat, ko bodo mase našega obrtništva siišale objektivna pojasnila o tem. kakšna je ena ali druga vrsta zbornic in kakšno je delo skupne in ločene zbornice. Na prvih izrednih in rednih občnih zborih zadrug v božičnih praznikih in po novem letu so govoriil zastopniki skupil'!] in ločenih zbornic. Vsi ti zbori pa so se eiiodušno ali vsaj z ogromno večino izrekli za skupne zbornice.
In kaj smo doživeli?
Soglasen ie bil sklep za skupne zbornice na zboru belokrajinskega obrtništva v Metliki, posavskih mlinarjev in Žagarjev v Globokem pri Brežicah in obrtništva savinjske <!< lina na zboru v Gomilskem. Gorenjsko obrtništvo je z ogromno večino zavzelo stališče za skupne zbornice na Bledu, vzhod-noštajersko obrtništvo enako na zboru v Rogaški Slatini. Tu moramo pripomniti, da ;e ravno v nekaterih teh krajev agitacija za ločene zbornice delala že dolgo z vso silo.
Vidimo torej, da 'ie začelo pravilno presojati to vprašanje in upamo, da bodo tem o.ganizacijam sledile še ostale ki bodo še razpravljale in sklepale o skupnih ali ločenih zbornicah.
Kakor pri nas, tako je tudi drugod v državi. Za skupne zbornice se izjavlja tudi obrtništvo v Srbiji sami in Orni gori (zbornici v Skoplju in v Podgorici), enako tudi 'dalmatinsl. obrtništvo in obrtništvo v Hrvatskem Primorju. kj obsoja sklepe neka-tj,.,i zagrebških gospodov, ki so šli preko mnenja podeželskega obrtništva. Tudi v Vojvodini se je zasukalo .Tamošnje obrtništvi) je naenkrat zaznalo, da ga hočejo priključki zbornici v Beogradu, tako da b; izgubilo obe sedanji skupni zbornici v Novem Sadu in Vel. Bečkereku in s tem prišlo z dežja ped kap. Seveda je sedaj pokopana simpatija za ločene zbornice, ker obrtniki spoznavajo, kam bi jih to vodiio. Prav tako razočarano je osiješko obrtništvo, ki na; hi namesto osiješke ločene zbornice dobilo pr klopitev k zagrebški obrtni zbornici.
Ničeve so torej trditve, da je samo slovensko obrtništvo za ločene zbornice. Na-snrotno je res. da ima naše obrtništvo v svoji zahtevi po skupnih zbornicah krenko oporo v obrtništvu iz hrvatskih in srbskih pokraiia.
Pred važnimi odločitvami v hmeljski trgovini
Kakor doznavamo, se bo vršila v nekaj dneh pri trgovinskem ministrstvu v Beogradu konferenca, na kateri se bo razpravljalo o sestavi pravilnika za kontrolo izvoza hmelja v okviru zakona o kontroli kmetijskih pridelkov pri izvozu.
Gre predvsem za signiranje hmelja. Tu si stojijo nasproti tri naziranja, ki ima vsako svoje zagovornike, kakor pač vsak izmed teh interesentov gleda na svojo korist. Da je postalo vprašanje pravilnika sploh pereče, je v prvi vrsti posledica zahteve Francije, da mora imeti hmelj, ki se bo uvažal v Francijo v OKviru kontingentov, znamko o provenijenci. Pri hmelju, ki g a izvažamo iz naše države, je zaradi tega postaio pereče vprašanje znamkovanja. Sicer je v veljavi še avstrijski zakon iz leta 3 907. ki ureja neobvezno znamkovanje hmelja, vendar pa je ta zakon pomanjkljiv. Lani je bilo na tej podlagi v Savinjski do-l:ni znamkovanih okrog "4000 stotov hmelja, to je 40 odstotkov vsega pridelka. Glavna hiba tega zakona je, da velia le za sodne okraje Cel j s, Vransko in Gornji grad. torej za ozki okoliš Savinjske doline, do-čira v vsem ostalem delu dravske banovine ni mogoče po tem zakonu znamko vati hmelja. Tudi v drugem velikem hmeljskem okolišu nase države v "'■'ojvodini ne obstoja možnost znamkovanja hmelja za izvoz.
Iz vrst slovenskih hmeljarskih strokovnjakov je izšla že pred leti (1. 1927.) pobuda za uzakonitev splošnega obveznega sig-niranja Ministrstvo je takra' izdelalo osnutek takega zakona in pravilnika; okoliščine pa so onemogočile nadaljnje delo in je načrt pravilnika ostal v miznici do danes, ko so zunanje prilike prisilile hmeljske interesente. da spet razmišljajo o tem predmetu.
Kakor smo že omenili, obstojajo tri mož-, n osti rešitve vprašanja signiranja. Prvi načrt, za katerega se zavzema velik del trgovine. predvideva, da bi se znamkoval hmelj tako. kakor se označuje danes sadje pri izvozu brez ozira na lokalno provenijen-co v državi Mnenje vseh producentov pa je da taki ukrepi ne bi dovoli zaščitili kakovosti pridelka. Drugi načrf. ki so ga osvojili vojvodinski hmeljari* gre za tem. da se ?a vso državo uvede obvezna znamka »iugosloversk' hmelj«. Pri tem gre Voi- I vodincem predvsem za to, da se iznebijo I
konkurence kvalitetno boljšega savinjskega hmelja, četudi gre to na škodo ugledi savinjskega hmelja. Zdi se, da ima ta načrt, ki ga p d trgovina ne podpira, močno zaslombo bai zaradi imena samega. Pribiti pa je treba, da tu ne gre za paradne nazive, kajti jugoslovenskega hmelja ni, prav tako kakor ni češkega in ne francoskega. Kultura hmelja je omejena po vsem svetu le na redke ugodne okoliše, kjer o slovesu, o ceni in o imenu odloča izključno kakovost tam pridelanega hemlja.
Tretji način rešitve, ki je najpravičnejši na vse strani in mu pritrjuje ogromna večina hmeljarjev, pa tudi mnogo hmeljskih trgovcev in ki ga zagovarjajo tudi vsi naši strokovnjaki je končno ta, da naj se uvede za enkrat še neobvezno signiranje za vso državo in naj se pustijo dosedanje označbe »Jugoslovenska Savinjska dolina« in »Vojvodinski«. Ko pa se bo za pretežno večino pridelka praktično uvedlo neobvezno signiranje. se lahko uvede obveznost znamke. Upamo, da bodo zastopniki naše banovine pri konferenci v Beogradu našli potrebno umevanje, da obvarujejo vse naše hmeljarstvo pred nepopravljivo škodo.
Narodna banka ob koncu leta
Kakor smo že včeraj kratko pOročali, ;e Narodna banka pravkar izdala svoj izkaz z.t 31. december 1931. Omenili smo tudi, da je v tem izkazu najzanimivejša postavka ona, ki se nanaša na začasno posojilo glavne dr-žavne blagajne, kajti država je v zadnjem tednu decembra odplačala ves ostanek dolga na tem računu v v'šin" 95 milijonov D'm. Dne 31. decembra je bilo stanje Narodne banke naslednje (v milijonih Din; v oklepaju razlike nasproti stanju od '22. decembra): aktiva: kovinska podlaga 2098.8 (+ 11.0), od tega v zlatu 1758.4 (-f 0.2). v valutah ;n devizah 332.0 (4- 10.8), posoi:la na menice 1965.6 (-1- 53.9): lombard 287 2 (— 7.3); avans glavne državne blagajne 0 (— 95.0), prejšpp državni dole 1799.2 (■— 25.7): pas<-va: obtok bankovcev 5172.2 (— 125.0), obveznosti na pokiiz 416.5 (— 80.2), od tega nasproti državi 29.3 (— 32.6), po žirovnih računih 326.2 (— 61.5), po raznih računih 60.9 ( + 13.9); obveznosti z rokom 681.1 (- 70.6).
Ce upoštevamo, da so ie državno dobro-imetje pri Narodni banki zmanjša!o le za 32.6 nvlijona Din. kakor običajno ob koncu meseca, moramo sklepati, da je država ostanek začasnega dolga od 95 milijonov Di i odplačala iz tekočih sredstev Poleg te?a "e treba omeniti, da se ie tudi stari državni dola: zmanjšal za 25.6 milijona D'n. in sicer v zvezi z državnim deležem na dobičku b-*»n-ke. Državni dolg znaša sedni le še 1799 2 miPiona Din. Zanimivo ie nad-ilie, da se jo vrednost rezervnega fonda zmanišala za preko 18 milijonov D'n. kar ie pos-edica bilanci ran ja lega fonda, ki obstoja iz vrednostma paoirjev, po nižjih tečajih.
Če primeriamo glavne bilančne postavke z oninr od konca 1. 1930.. dobimo naslednjo sliko (v milijonih Din):
- 31 decembra 1939 i 931 zlato	12024 1758.1 -r 556 0
devze	631.9 4-18.4 — 213.5
menice	1433.7 19^5.6 + 5*1.0
lombard	203.4 287.2 + 83.8
državni dolg	40?0.7 1799 2 — 22?i 5
obtok bankovcev 5390.5 5172.2 — 224 3 obveze na pokaz 922.1 416.5 — 505.(i Kakor zatriuieio v poučenih krofih, bo /i 1. 1931. znašal čisti dobiček no odbitku državnega deleža, okrog 24 niiliioiiov Din. kvr bo omogočilo izplnč'V> dividende 4C0 Din na deinico kakor lani.
Koisjimktiirno nazadovanje zaposlenosti se je ustavilo
Okrožni urad za zavarovanje delavcev je pravkar izdal statistiko o gibanju članstva v decembru. Povprečno število članov je v decembru isicer padlo na $1.651 (nasorot' 87.705 v novembru, 92.574 v oktobru, 96.884 v septembru in 98.759 v avgustu), toda ta padec je le sezonskega značaja.
Tudi 1. 1930. ie v decembru članstvo nazadovalo od 97.991 na 90.326. Ce pa primerjamo razliko v članstvu v primeri z is* t tu datumom 1. 1939. in če na ta način več al! manj izločimo sezon=k: vpliv, tedaj prihajamo do zanimivih ugotovitev V decembru je število članstva zaostajalo za članstvom v istem mesecu 1. 1930. povprečno za 11.675 Ta razlika se je v zadnjih mesecih gibala tako-le:
april	• . 6.079
avgust	3.510
september	4.779
oktober •	6.942
november	10.106
1. decembra	11.023
10.	12.501
20. .,	11'>67
31. „	10.703
Najbolj je zaostajalo članstvo OUZD za o 1-govariaiočim članstvom pred letom dtv dne 10. decembra, ko ie primanjkljaj dosegel rekordno višino 12.501. Do konca leta pa se je situacija v tefliko zbolišala. da se je razlika zopet skrčila na 10.703. Konjunktor-no nazadovanje zaposlenosti se je torej ustavilo, zato ie absolutno nazadovanje članstva pripisati le še sezonskim vplivom.
Povprečno ie bilo v decembru 51.770 članov (za 10.027 mani ne<*o 1. 1930.) in 29.8*1 članic (za 1648 manj) Odstotek bolnikov se je pri članih poveča' nasproti lanskemu decembru za 0.14 na 2.43 n/n. pri članicah pa je nazadoval za 0.39 na 2.54°/«.
Znatneje ie v decembru padla povprečna dnevna zavarovana mezda, in sicer v primeri z tonskim decembrom za 1.02 na 2.5.10 Dn. Skupna dnevna zavarovana mezda Je znašal., 2.056 500 Din. to ie za 889.700 Din manj nego lani v decembru. Za ves mesec znaša primanjkljaj zavarovane mezde v primeri z lanskim decembrom skoro 10 milijonov Din.
29) in 76 na poravnave (23); cd skupne ga števila v dravski banovini zabeitzenih insolvenc pa odpade na konkurze 4 (lani 2) in na poravnave 15 (lani U). V vsem preteklem letu je društvo registriralo 1133 insolvenc, in sicer 484 konkurzov in 649 poravnav, od tega v dravski banovini 186 insolvenc, in sicer 77 konkurzov in 109 poravnav.
= Izvoz vina. po uradnih statističnih podatkih smo iz naše države v novembru '?.-vozili 190 vagonov vina za 4.5 milijona Din. V primeri z izvozom v septembru in oktobru, ki se je gibal na višini okrog 100 va gonov mesečno, se je naš izvoz vina v novembru znatno dvignil. V prvih 11 mesecih 1. 1931. smo izvozili že več v'na nego v=se 1.1930., namreč 1304 vag. (1.1930. 1240 v.). Seveda pa ie izvozna vrednost pndla in je znašala za 11 mesecev pret leta le 42.1 milijona Din nasproti 48.4 miiiiona Din za vso leto 1930. Kako se je gibal naš izvoz v'na v
zadnjih letih, nam vilke:
1926
1927
1928 10-9 1980
1931 za 11 mesecev
kažejo liaš-lednje
51».
ton 2.352 9.209 5.900 5.224 12.398 13.035
r.iilij. Din 13.2 46.2
31.0 24.7 48.4
42.1
Nov insolvenčni val v dravski banovini
ivakor znano so se la,ni pomladi silno pomnožile insolvence, ki jih je Društvo indu stri j cev m veletrgovcev' v Ljubljani registriralo samo v maju kar 30. V poznejših mesecih je insolvenčni val ponustil proti koncu leta pa so se poravnave zo.net pričele množit Po statistiki imenovanem društva je b.l0 v dravski banovini v de-cembru 19 insolvenc nasproti 16 v novem-bru in 11 v oktobru. V vsej državi je bilo v decembru 115 insolvenc (v novembru 110) nasproti 52 v lanskem decembru CM sku*mes:a števila insolvenc odnade v decembru 30 na konkurze (lani v decembru
Znatno povečanje izvoza opažamo od leta 1930., kar je v zvezi z uvedbo izvoznih pie-niij.
—	Zagrebška tedenska revija »Bilanca«
prinaša v svoji številki cd 19. decembra v rubriki sBilances jioleg drugega zanimivega gradiva tudi daljšo razpravo o Mestni hranilnici v Ljubljani.
—	Otežkočenje našega izvoza živine v Italijo. Italijanska vlada je s posebnim dekretom odredila, dS se mora v občinskih in privatnih klavnicah klati najmanj 85% domače jtaVianske- sspvee. živine in le 15% inozemske. S to odredbo bo izvoz naše živi ne v Italijo precej otežkočen.
= Dobave. Strojni .oddelek direkcije državnih že-ieznic v Ljubljani sprejema <k> 14. t. m. ponudbe slede dobave 10.000 do! smrkavega platna; 15. t. m. pa glede dobave kemlikalij. (Pogoji so na vpogled •pri omenjenem oddelku). — Direkcva državnega rudnika Velčnio sprejema do 15. •t m. ponudbe glede dobave 20.000 kg pše-nične moke. _ Direkcija drž. iud,n.ika Banja VjUka gbrejceta do 21. t. m. ponudi ? glede dobave 550 k? žkio 'n 3200 m jeklenih vrvi. Direkcija državnega rudnika Kreka s;>xe;oma do 21. t., m. ponudbe glede dobave 1800 kg olja za dinanio, do 28. t m. pa g Sode debav? 2 števcev za st.Tuio. — (Predmetni oglasi so lia vpogled v Zbornici za TO I. _'
Borze
5. januarja. Na ljubljanski borzi so se danes tečaji deviz Amsterdam, Bruselj, Pariz in Trst po zadnji oslabitvi zopet dv gnili. Nekoliko sta popustili le devizi London in Praga. Cunh in Ne\vyovk pa sta ostala nespremenjena.
Na zagrebškem "efektnem tržišču se ie Voina škoda trgovala ie ža kašo 249 in 250. Dolarski paprji so za malenkost nazadovali in ie prišlo do zaklr»čka v 7° o Blairoveni po^oiilu po 46 in v 8u'n BI »i ro vem rosojilu po 54. Do prometa ie prišlo še v investicijskem posojilu po 55 in 50.
Devize.
Ljubljana. Amsterdam 2258.80 — 2265.G4, Bruselj 782.21 _ 784.57. Curib 1097.85 _ 110115 London 18" SO _ 1 i'3 o rt Ne\vyork
fek 5603.06 — 5620 06. Nevv>'ork kabel 5625 00 _ 56 42.06. Pariz 221.02 - 221.6S Pra.^a 166 43 - 166.93. Trst 281 77—287.77
Zagreb. Amsterdam 2258.S0 — 2265.64. Bru^eli 782.21 — 784.57. London 185.80 do 19380 Milan '»»l.77—287.77, NeuVork kabel 5625.06 - 564-2.06. Nevvvork ček 5603 W 5620.06. Poriz 221.02 — 221.68. Praga 166.43 do 160 93. Curih 1097.S5 - 110115.
Turih. Beograd 910. Pariz 20.13. London 17.27. Nev.-york 512 37. Brnseli 71.25 M;lar. 25.91. Midrifl 43.25. Amsterdam 2*5.75 B^r-V.n 121.15. Sofija 3 "0, Praga 15.10. Varšava 57.50. Bukarešta 7.5').
Efekti.
Zair^eb. Državo0 vrednAfe' Voina Škoda aranžma in ka«a 24S — 250. za januar 245 dem, 7°/» investiciisko 54 — 56. 4"/o agrarnt-27 — 30. 7Vo Blair 40 — 47. 8"/o Blair 54 do 55, 6"/« be-rhiške 36.50 - 3«.
Beograd. Voina škoda 255 252. 253 zakij.. inveslicisko 60 7«k1'.. 4" o a f rame 28 zak!!.. 6" n be^luške ?6 36 50. 36 75 zaklj.. 8°'» Blair ."6 b!.. 1% Drž, hipotek, banka 54 . zaklj., Narodna banka 50"0 — 6000.
Blagovna tržišča
LF.S
+ Ljubljanska borza (5. t. m.) Tendenca za les slaba. Zaključen je bil 1 vagon oglja. Povpraševanje je za mecesen (na živ rob rezan v raznih predpisanih dimenzijah).
ŽITO
Chicago. 5. januarja. Začetni tečaji: Pšenica: za marc 53.875. za maj 55.375, za julij 54.75, za september 55.625; korita: za maj 40.50, za julij 42; rž: za iulii 45.50.
+ Winnipeg, 5. januarja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 62.25. 'za julM 63.125.
+ Novosadska blagovna borza (5. t. m.) Tendenca nespremeniena. Promet 28 vag. Rž: baška 150—155. Oves: baški. srem^ki. slavonski 127.50—132.50. Koruza: baška s kakovostno garancijo 58 — 60 baška, sretnska za januar 61—63: za marc— mai 75—77.50: sremska s kakov. garancijo 60—62; okolica šid 63—65; sremska 7~i marc—maj 77.50—80: baška sušena 72—74. sremska sušena 74—76: okolica Šid 76—78 Ječmen: sremski. 63'64 kg 122.50 do 127.50. Moka : baška in banatska »0<7<?« in »0sr< 360—380: 340—300; j5t 305 do 310. 255 -265: >7« 190—200; >8« 122.50 do 127.50. Otrobi: baški in sremski 85 do 90; banatski 80-85. Fižol: J>nškl sremski beb brez vreč. 2n'o. 187.50—192.50 + Sofiiborska blagovna borza (5 t. m.) Tendenca mirna. Promet 126 vagonov. Oves: baški. sremski. slavonski 127.50 — 132.50 Koruza: baška za januar 61 — 63; za m"rC. mai 75 — 77.50: baška sušena 72 — 74. Rž: baška 147 50 — 152.50. Moka: baška in >0ggc 360 — 380; t2c 340 — 360: 5? 305 — 315; 56* 255 — 2G5; >7« 190 — 200-122.50 - 127.50. + Bnriimpeštanska terniinska borza (5. t. m.) Tendenca "laba. promet srednj'. l'š« n'ea: za marc 1302 — 13 03 za maj 13.76 do 13;78- rž: za marc 15 32 — 15.^5, za maj 16.30; koruza: za maj 1430 — 14.32.
Ivo Dunin:
Umetnica
O, marsikaj lahko doživiš na tujem!
človeka oblije znoj, če pomisli, kako srečni so lahko tujci med nami. Zakaj pa ne? Kar si doživel ti v tuji deželi, isto dožive lahko tujci v naši.
Gospod N. Peterski se je prekinil in se s komolci naslonjen na gostilniško mizo zamaknil dalee čez naše kozarce. Opazujoč gost bi se bil ozrl za njegovim pogledom, če ne bi bil videl pred nami stene s pobeljenimi pnzemnimi okni. Tam ničesar ne vidiš, kar bi se ti zdelo neznano. Gospod Peterski pa je takrat gotovo nekaj videl pred seboj in je moralo biti zelo zanimivo.
»Občudovati bi morali žensko našega časa«, je nadaljeval. > Vide ti je sfinga, a v resnici je vse, kar počenja, čisto naravno. Ženska zna biti dosledna, ne mi. Ni. ni pri nas bolj napačnega kakor to, da ne znamo rabiti pri ženskah razuma.«
Zdaj smo gospoda prekinili mi s svojim vedenjem in molkom, ki nista skrivala začudenja. Nismo pričakovali od njega, ki je bil mlad zdravnik, take sodbe. Ljudje v njegovem poklicu so radi za ženske brezbrižni ali pa hlinijo zanje sočutje. Peterski se nam je zdel zdajci popolnoma drugačen, ne tak, kakor smo si ga vsi zamišljali. V njegovem glasu je zvenel rahel trepet, prav nič primeren odločnemu donu Juanu.
Torej je tudi ta mož spoznal nevarnost borbe z ženskami?
To ie bila menda prva misel, ki se je polastila tovarišev okrog mize. Peterski ni rad popival. Ta večer se nam je zazdelo, da se bo oril. Ne vem zakaj, tako se nam je zazdelo.
Videl sem, da še ne bi rad utihnil. Morda se mu ra ni zdelo vredno nositi naprej tiste misli, ki ga je - trenutno vznemirila.
»Spominjam se dveh zgodbic«, je začel s tišjim glasom, kakor da ga ta glas veže z nekdanjim doživljajem. -Bilo je v nekem severnem velikem mestu. Premeščen sem bil takrat za nekaj mesecev k sedežu naše družbe. Dobro plačo sem imel. Tam sem spoznal rusko operno pevko. Mlada je bila in nadebudna. kakor pravijo. Nehote sem se seznanil z njo. Morda je bila tudi ona več čas pozneje le slučajno moja prijateljica.
Le slučajno. Zagledal sem se bil nekoliko v njeno sestro, ki je bila v pisarni moja kolegica. Ta je bila pa rav-nateljeva tedanja ljubica. Krasotica. Bogati Zid si je moral čestitati na srečni pridobitvi te čarovnice. Krepkega, jedrega obraza je bila in črnih las, da si ji moral vzlic njenemu srednjemu stasu prisoditi plemenitost in — voljo. Nisem verjel, da živi na svetu še kakšna nji jako podobna žena. Kaj doživiš z njo, dokler se zate ne zmeni, si lahko mislite. Jaz bi to označil za spoštovanje. Več tudi res ni bilo. Z ravnateljem sem se sprijaznil prvi teden in potem mi ni kazalo, mešati se v njegovo razmerje z njo. Najino znanje se je razvijalo samo s slučaji in srečanji. Nanašalo je tako, da sva se često križala. Spoznal sem, da je nadarjena zmagovalka. Njene oči so prešinjale in s svojo voljo užigale samozavest. Priznam, da sem ji bil za vsak njen pogled hvaležen. Zmislila si je, da bova gojila francoske razgovore. Vrag si ga vedi. kaj je imela s to svojo francoščino. Izgovarjala jo je z rusko aristokratsko »pn-straslnostjo«. Zmirom sva zahajala v osebne izpovedi, zmirom naju je pri tem zalotil ravnatelj. Morda je bilo tako bolje. Vsaj zame.
Ona pa ni odnehala. Ravnatelja je najbrže imela popolnoma v oblasti. Vozil sem sa pozneje celo z njima v njegovem avtu. Videl sem, da jo obsipa z razkošjem. Še preskromna je bila za take požrešne ljudi. Pozneje sem spoznal, da se je bila popolnoma racionalizirala. Skromnost ji je bila v značaju.
Tem bolj sem se nekega dne začudil, ko me je povabila na dom, da me seznani tam s svojo sestro, operno pevko. O tej mi je že večkrat pripovedovala. Zapomnil sem si le to, da dekle sanjari za italijanščino, brez katere si menda ni mogla predstaviti pevskih uspehov. To je zadoščalo, da nisem povabilu niti za hip prisodil kakih zapeljivih osebnih namenov. Vendar me je presenetilo. Zasnoval sem si že načrt, da preživim svojo ne všečno zaljubljenost vsaj v njeni bližini.
Prvi večer na njenem domu pa mi je vse načrte prekrižal. Zaljubil sem se v njeno sestro. Mogoče se zdi komu smešno. Tudi sam nicem bil vajen take vetrnosti v ljubenzi. Njena sestra je bila mlajša in je njo s svojo lepoto še prekašala. Drugi čar je bil njen čisti glas. Pela je alt in nastopala redno kot Drima donna v operi. Trindvajsetletno dekle.
Mislite si o naiinem znanstvu. kar hočete; v ljubezni je bila še otrok. Tu se je vdaiala brezmejni naivnosti.
Imeli sta mater in brata, častnika. Njihovo stanovanje v mirni in z vrtom obdani vili je bilo sicer prostorno, a precej skromno. Nisem opazil kiča mestnih metres. Vse življenje rodbine in vsakega njenega člana je utripalo od zdravja in delalo še vtis pristnosti. Še, pravim, zakaj stikal sem za podrobnostmi, da bi se moči* tesra doma otre-°el. Z eno besedo bi ga bil imenoval so-lidnost. V takem domu bi nemoteno le-^o živel, dokler bi obetalala naša sofrla-sai<">ča se skunnost. čutil oprn že. kako -mu5"am ^"oie "^no oilje in svojo pot v dotedanjem življenju.
Darja — recimo', da je bila Darja —'
je bila vredna, da bi se radi nje odpovedal vsemu. To rečem še danes, i^e moja namišljena idealnost, s katero sc:n presojal ljudi, me je tudi od nje oddaljila.
Darjini uspeh; v operi so se množili in večali. Z zasanjanimi očmi mi je zvečer prepevala arije, ki jih je ponavljala po mojih naukih o italijanščini. In te oči so bile zame zmerom polne hvaležnosti. Sebična je pač bila, ni se hlinila. Z vdanostjo me je uč;la ruščine. Sprejel sem njen trud naravno v zameno; delo za delo. Najina ljubezen je ostala mirna in lepa.
Pomlad je prišla k nama v raj. Imel sem na razpolago udobna službena mesta. Nič naju ni motilo. Darjine sanje o tujih krajih so se mi dozdevale sicer otroške, a vendar sem jih razumel. Nisem pa vedel, kako bridko je odvisna od njih. Ona je znala živeti zanje, živeti dvoje življenj, česar mi, moški, od Krištofa Kolumba, njegovih prednikov in Napoleona z vsemi geniji vred ne znamo.
In zdajci je stala pred menoj s predlogom, da potujva v Italijo in potem še ne vernicam. Na turnejo. Na turnejo! Razumete ?
.'a/ nisem bil ravnatelj, niti ne bogataš za vzdrževanje deklet in umetnic. Študiral sem še poleg službe in tudi meni bi nič ne škodoval kak mecen. Kako se je Darja le mogla tako prevariti v meni? Nikdar ji nisem prikrival svoje odvisnosti od zaslužka. Ničesar nisem imel v obilici, še manj pa denarja. Moralo je torej biti z menoj nekaj drugega. Bil sem tujec.
Z glorijo tujca obžarjeni vitez sem bil, ki ga je Darja iskala, za svojo kariero iskala.
Odkril sem ji, kolikor sem mogel, to zmoto. Potem sem se preselil v drugo mesto, da ne bi bil njeni sreči napoti.
Njeni sreči, o tem ni bilo dvoma. Jaz sem ji bil kljub vsemu manj, kot je dotlej dosegala s svojim glasom in z igro na odru. Bila je prima donna, toda tri-indvasetletna prima donna, ki je bila od svoje mladosti naivna, na svoji zavestni življenjski poti pa dotlej zvesto dosledna. Čakala je viteza. Viteza je hotela in ne moža. To me je v začetku navdušilo zanjo, pozneje sem pa le še pravočasno spoznal, da je njen pojem viteza že sodoben. Žena, ki se je eman-cipirala, živi dvoje življenj in si viteza poišče bogatega.
V obojem življenju ji je zmerom pred očmi cilj. Zvedel sem, da je pozneje odpotovala v svet.
Škodilo ji gotovo ni, da se je naučila
od mene nekoliko italijanščine___« se je
nasmehnil in v istem trenutku utihnil.
Olajšano smo se ozrli po gostilni.
Prodajalci časopisov so prihiteli s prvo izdajo jutranjih dnevnikov. Nekdo pri naši mizi si je kupil nedeljsko »Jutro«.
Jaz sem se še v mislih ukvarjal s Pe-terskim. Čudno se mi je zdelo, kako je končal svoje pripovedovanje. Imel je navado, postati nad vsako zgodbo ironičen. Toda v njegovem glasu sem čutil še isto slutnjo nevarnosti, nad katero sem se bil ob začetku zamislil.
Nehote sem ujel njegov pogled, ki je legel na časopis kakor sokol, ki se ne more več dvigniti. Opazil sem še, kako je posegel v žep do denarnice: a premagal se je in ni kupil dnevnika.
Pol ure pozneje sem si kupil »Jutro« v kavarni in ga prijateljsko položil na mizo pred gospoda Peterskega.
Med novicami iz »Življenja in sveta« se je odbijalo poročilo o dogodivščini slavne operne pevke v Londonu. Premagal sem se, da nisem pogledal tovarišu znova v obraz. Nisem se motil.
Gospod Peterski je ta večer zanesljivo zvedel, da je izgubil Darjo.
Ženske roke spretnejše od moških
»Journal of Personal Research s poroča o zanimivem izumu, katerega so nedavno z velikim uspehom preizkusili v Ameriki. Osebam, ki so jih hoteli preizkusiti glede ročnosti in spretnosti, so predložili kovin- . sko ploščo s 100 luknjicami, ki pa so bile samo nakazane. Naloga osobja, ki je imelo prestati preizkušnjo, je bila, vzeti vsakokrat v roke po tri svinčnike iz kovine in z njimi zamašiti luknjice. Najurnejša delavka je izvršila delo v šestih minutah, najpočasnejše pa so dovršile nalogo šele v 12 do 15 minutah. Moški so zaostali daleč za to spretnostjo. Tovarna, ki je napravila ta poizkus, je sklenila, da odslej ne bo nastavljala za svoje delo več delavcev, ampak samo delavke, ker so za mehanična opravila mnogo spretnejše in urnejše od moških.
Otroški blagoslov v Italiji
Po poročilih italijanskega državnega statističnega urada je imela Italija 31. decembra lanskega leta poldrag milijon družin s sedmimi ali več otroki.
Naidelikatnejši okusi
Za vse in vsakega
Cene malim oglasom
Ženitve in dopisovanja: vsaka beseda Dm 2.— ter enkratna pristojbina za šitro ah za dajanje naslova Din 5— Oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda Din l — Po Din l.— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadaio pod rubrike »Kam pa. kam«. »Auto-moto«. »Kapital*. »V najem« »Posest« »Lokali«, »Stanovanja odda«. »Stroji«. »Vrednote«, »Informacije«. »Živali«. »Obrt« in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslužek«. če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za
'Službo dobi
Plačil, natakarja
■ <1 ■> b r i m : referencam: sprejme prvovrstna kavar na v Ljubljani. Ponudbe na »gla-n.i oddelek »Jutra« pod »Plačilni..	451 1
Natakarica
pridna in poštena, dobra računarica. ki se razume tudi na kuhanje in vsa pripadajoča dela. dob.' službo s 15. januarjem. Ponudbe no oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prid nost«.	655-1
Entlarico
dobro izurjeno moč. vestno v delu. in v ženskem perilu izu6e.no. sprejmem takoj. Pismene ponudbe na oglas. oddelek 'Jutra« pod šifro »Entlarica«. 671-1
Mlajšo trg.
pomočnico
eventuelno kot družabnico gurejm-em proti kavciji Din 1S.000. Znamke za oni govor Iv>l»ise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »M1r'ši trgovec«.	GG9-1
Nakupovalca
B gotovino 10—15-'H>"> Din e'>rejmem za na deželo, za dober in rentabilen pred met. Mesto stalno in je nastopiti takoj. Ponudbe na Idelek »Jutra« ood 666-1
ag'.ia. orl
Šifro »Žival«.
Šofer
kavcije zmožen. dobi takoj mesto. Ponudl>e pod e:fro »S kavcijo« ua od. oddelek »Jutra:. 385-1
Kuharica
skromna. čez 30 let stara, ki se razume na gostilniške posle, dobi s 15. januar-j'ti mesto v gostilni v in d .strijskem kraju na Hr-v-.r-kem. — Takojšnje po-nudbe na naslov: Stjepan 7 ;"C. Golubovec pri Va ra edina.	878-1
Hišnika
3c" se razume na vrtnar-6' o i.n sadjarstvo. sprej-m-m na malo posestvo tik Ljubljane. Ima stanovanja in nekaj zemlje za zele r~ vo. Na='ov pove o^rlas. oddelek »Jutra«. 97-1
Delikates. trgovina
sprejme prvovrstno moč. I' nadbe na oglas. oddelek aJutra« pod »Izvežban«.
417-1
Vaienca ali vajenko
za kn, jlgovečiko obrt sprej-itt-m takoj. Naslov pri po-d-užnici i,Jutra« v Trbovljah.	379-1
Trg. pomočnika ali *ružabnika
* 20—$>.000 I>:n gotovine ?pT':mem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 515-1
Prodaialko
Testno in prii«tne zuna-Ttj>st:. z varščino, sprejmem. Ponudbe na oddelek »Jutra« pod šifro s Spretna«.	5:8-1
Kovaškega vajenca
sprejme takoj Og. Flncin-p-r. Škle-ndrovc. Zagorje ob Savi.	516-!
Brivskega vajenca
sprejme Hinko Dolenc, blivec. Poljanska cesta 51
Poštenega hlapca
f,,rr 'Tr.o mizarstvo t Kolodvorski ulici št. 18.
6+1-1
Frizerka
mlajša, perfektna manl-kerka. dobi stalno službo. Nastop takoj ali po dogovoru. Peter Trrs\il~°-ecu. moški ln damski frizer. Murska Scbota.
510-1
Mlajšo kuharico
-amo z večletn'mj spričevali sprejme majhna dru >.\na proti dobri plači. na R'm-ki cesti 18/11.
Dreserja
za lovskega psa, z navedbo dresur in rr.eseč-m plače, iščem. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Dreser«.
494-1
Šiviljo pletenin
izurjeno v vseh delih sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 576-1
Brivskega
pomočnika
mladega in dobrega sprejme takoj Kari Doležal. brivec na Jezici št. 87.
508-1
Učenko-prodajalko in vajenca-mehanika
sprejme Ivan Legat., Ljub Ijana. Prešernova ulica 4-1. specijalna popravlialniea in "•govina pisarniških strojev.	506-1
Dekle
dobro ln pošteno, vešče hišnih poslov, preprostega kuhanja, sprejmem v stalno službo. Javijo naj se samo resne, starejše služkinje z navedbo plačilnih zahtev Mariji Badel, Se-svete kraj Zagreba
509-1
Mesar, pomočnika
dobro izurjenega tudi v t>reka*ea-anju. sprejmem takoj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.	61(1-1
Služkinjo
natančno, pošteno, katera je vešča kuhinje, iščem k trem osebam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«.	634-1
Postrežnico
pridno ln pošteno, ne pod 20 let staro, iščem za celi dan. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
639-1
Agente
prodajalce, potnike, upokojence sprejmem Dnevni '.aslužek 100 Din. Marmor na industrija. Komenskega :ilca 17.	383-1
2 elektromonteria
samostojna. 9pre;meim. Na-pove oglasni oddolek »Jutra«.	648-1
Zanesliiva kuharica
dobi stalno službo ako zna snažno kuhati meščansko hrs.no in pospraviti snažne n&rketi-rane sobe. Nastop in o1a~a po dogovoru. — Ponudbe na orl. oddel. »Jutra« pod »Veselje do snažnostl«.	475-1
Prodajalca
•za drva in premog za mesto iščem. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
599-1
Natakarico
z nckai kavcije '.orejm-em takoi. Zaslužek dober. Informacije da'e Roter Kristina. Tttovlje-Retje 1<»>.
618-1
Kroi. vaienca
sipreime tako; Anton Med-vešek, krojač, Trbovlje I.
620-1
Potniki
Vpeljan
vsestransko naobražen trgovec, ki potuje sko-ro po celi Jugoslaviji, sprejme še en dober prodajni predmet v manu-fakturi ali nogavicah. Cenjene ponudbo od samo zmožnih tvrdk na c**l. odd. »Jutra« pod »Dnevnica in provizija«.
Edgar Rice BurroughS;
Tarzan, kralj džunglf
83.
Toda opičji rod je bil od daleč sliial gorilovo bojno rjovenje. Kmalu so opazili, da Tarzana ni. Kerčak glavar rodu, se je togotno upiral tistim, ki so mu hoteli hiteti na pomoč. Na tihem je še vedno sovražil čudnega belega spaka. A Kala je bila drugačnih misli. V silnem strahu za svojega rejenca je kar zletela od veje do veje!
Fiksum in provizijo
iuJ:ino pnnikom in al'1'k privatnih strank ia Ljub jano in okolico ter vso iravsko banovino i3 manu fakturno blaga. Ponudbe i. jglasni oddelek »Jutra« iod šifro »Fiksum in pr« »Ulja«.	58668-5
Zaslužek
Pozor, dame!
Strojno vezenje, lepa. hitra izdelava, nizke cene. Staničeva 21/11., Bežigrad. Ljubiiana.
334-3
Agilnega zastopnika
ki obiskuje trgovine usnjarske stroke v Sloveniji in bi bil pripravljen prevzeti še kako zastopstvo — išče tovarna. Navesti je. katere tvrdke zastopa sedaj. Cenj. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Dobro vpeljan«.
497-3
Zastopnike
tudi dame. za prodajo šivalnih strojev sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Svetovna znamka 1932«.
551-3
Šivilja
za perilo in obleke, pride na dom. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »20 Din dnevno«. 580-3
Zastopnike
za večje kraje v dravski banovini iščem proti dobri proviziji. Zavarovalna stroka ima prednost. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod šifro »Zavarovalna stroka«.
656-3
Dobro zastopstvo
ki nudi dober zaslužek, je na razpolago potniku, ki ima dobeir nastop in dovolj izkušenj, proti stalni plač-i. Razpečeval bo praktična i.n v gospodinjstvu neobhodno potrebna sredstva, ki jih kupujejo vsi sloji in eksistenco rma osigura.no leta. Sapira, Ljubljana, Dunajska c. 36.
670-3
»Ženski svet«
vse letnike vezane prodam Ponudbe na oglas, cddelek »Jutra« pod »Ženski svet«.
573-8
Pouk
Oblastveno koneesijonirana
šoferska šola
Gojko Pipenbacher
Ljubljana, Gosposvetska 12
— Zahtevajte informacije.
347-4
Angleščino
in nemščino
pouču!e izprašana učiteljica gospa D., Bl«iweisova costa 3,'LII, desno. 554-4
Klavirski pouk
po zmerni cen.i na Sv. Petra nasipu št. 41. 539-4
Nemščino
francoščino
natančno poučuje učiteljica. Ponudbe pod »Strokovna« na oglasni oddelek »Jutra«.
59780-4
Srbohr aščino
poučuje gospodična pro-fc honorarju ali v zameno nemščine c*. italijanščine. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Konverzacija«. 434-4
Sedmošolec
inšt.ruira v vseh nižješo). skih (realčnih) predmetih r>o nizki coni. — Koleri'n karadic^va 16/t. 592-4
Šola za jezike
Gosposka ulic? štev. 4/!.
Prvovrsten pouk vseh modernih jezikov. Zmerne cene. Vpis vsak ča-s. 601-4
CAMERNJKOVA šoferska šola
Ljubljana. Dunajska e. 36
'Jugo A uto) ..elefon 2236 Prv» oblastveno koncesijo niraua. Prospekt 15 zastonj — Dišite ponj I	251
Službe išče
Postrežnica
za 1 ali 2 dni v tednu, za vsa hišna dela Išče službo. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Postrežnica«. 582-2
Delovodja
energičen, srednjih let. z večletno prakso za cestne zgradbe, želi pre-menltl službo. Cenjene ponudbe na ogl. oddel. »Jutra« pod »Delovodja«.	585-2
Frizerka
dobra ondulerka. Izvrstna manlkerka. Išče mesta v bUo ko jem kraju Slovenije. Pogoji zmerni. Naslov na Frizerko (S.), salon Mllberr — Brod na Savi.
«17-2
Dobra pisarn, moč
želi menjati službo. — Ponudbe nj podružnico Jutra v Trbovljah pod »Zvesta«.
619-2
Zo CC&ČCVCf
vsako besedo 50 par Pri vseh ugtasih, ki se zaračunalo po Dir< /.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5— za šitro. ali za dajanje naslova Vs» ostali oglas' socialnega značaja se računaio po 50 par za vsako besedo Enkratna pristojbina za šitro ah zh dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračuna/o po 50 par za vsako
besedo, znaša Din 3.—
Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, ie Din 10.—. pri oglasih po 1 Jm za besedo pa Din 15.— Vse pristojbine za male oglate je plačati pri predaji naročila, oziroma iih \e vposlati v pismu obenem z naročilom
Natakarica
zmožMa in čedne zunanjosti, Židi službo v gostilni na deželi ali v m^stn. Naslov: Ljudmila P a g i t /., Studence 14 — Hrastnik.
621-2
Namestitev v trgovini ali pisarni
iščem za svojo 18-lctno sestro, ki je absolvirala 4 liceje in trgovko šolo v Mariboru. Gre tudi na deželo. Šifra »Zdrava. pridna, po-ter.a« na ogl. odd. »Jutra?.
6C9-2
Trgovski pomočnik
mlad, vsestransko verzi-ran mešane ter lesne trgovine, želi namešče-nje v večjem kraju takoj ali pozneje. Cenj. ponudbe na ogl. oddel. »Jutra« pod »Pošten«.
613-2
Blaga iničarka
z letnimi spričevali išče nameščenja v kuhinji ali restavracili. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Zanesljiva blaeaj-ničarka«.	612-2
Samostojna
prodajalka
manufakture išče službo v mestu aH letovišču. Zmožna slovenskega. nemškega in ital. jezika Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »20-letna praksa«.
631-2
Mlajša pisarn. m€č
trgovsko tiaobražona, 0'b-enem lahko kot prodajalka v trgovini, išče mesto kot začetnica s 1. februar'"m. Onj. ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Poštona in zanesljiva«.	674-2
Gospodična
brez staršev, s triletno -prakso, nujno prosi mesto v kaki pisarni. — Cenjene ponudb« na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Dobrota«.
477-2
Kuharica
sta.ra 32 let. z večletnimi spričevali, iščo mesto za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiva in po;*ena 1890«. '	457-2
Trgovski pomočnik
k.i .ie prišel ravnokar od vojakov, dobro verzija n v vseh stTo-kah in vešč v«eh pisarniških del. dober prodajalec.	nam-ščenje v trgovini ali v kaki tovarni v eks-peditu. za takoj ali s 15. janua.rjoTn — v LiiibKini ali "a deželi. — Ponud-be na og1^«. oddelek ».Tii»ra« ood šifro »Dober prodajalec«. 452-2
Službo sluge
portirla. skladiščnika aH kal slične?ra Išče mlad sposoben mož, govori slovensko. nemško, češko ln madžarsko. Izvrsten je tudi za hotelskega uslužbenca. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Vsestransko sposoben«.
306-2
Gospodinja
stara 33 let. s pohištvom, išče mesto. Blas, Trata 10 — Št. Vid nad Ljubi ne.
4SS-2
Službo hišnika
išče zakonski par brej; "•fn>k, vajen vseh h;šn!h de.1. Naslov pove ogM-ni odde-le-k »Jutra«. 558-2
Boljša gospodična
išče službo v slaščičarni, pekariji, trafiki ali kaj sličnega. Cenjene ponudbe prosim pod šifro »Položim kavcijo« na oglasni odde. lek »Jutra«.	559-2
Prikrojevalec
vsestransko zanesljiv, z najnovejšimi inozemskimi kroji za moško in damsko garderobo po meri kakor konfckcijo, želi premeniti rlužbo, — najraje v Ljubljano. Začetna plača 2500.—. Cenj. ponudbe na ogl. cdd. »Jutra« pod šifro »Bes zmožen«. 472-2
Knjigovodja
dobor bilaneist, izvežban v vseh pisarniških poslih, z večletno prakso ter akademsko izobrazbo, išče mesta pri velepodjetju. — Ponudbe na podr. »Jutra« v Mariboru pod r>Febmar 1932«.	462-2
Stareiša vdova
inteligentna, dobra kuharica ln gospodinja, tudi izvežbnna proda-ialka špecerijske stroke. Išče primerne mesto. — Dopise prosi na podr. »Jutra« v Mariboru pod »Poštena ln zaneslilva moč«.	464-2
Tre. pomočnica
začetnica za trgovino mešanega blaga išče mesta. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«, 505-2
Zobotehničarka
s šestletno prakso, varčna in zanesljiva, želi mesto v Sloveniji — najz-iije v Ljubljani. Ponudbe na ogl. ;.ddelek >:Jutra« pod »Varčna^.
446-2
Starejša dama
inteligentna iš"o službo kot hišna gospedinja. gre tudi na večje posestvo ter je verzirana v vseh panosnh. Ponudbe na o^l. odri. »Jutrp« pod »Hišna gospodinja«.
430-2
Trgovski pomočnik
perfr-kten p^oclaialec. zanesljiv, z dobrimi spričevali in referencami, popoln orna verziran v vseh strokah ir.e*ano trgovine, želi zaposlitve tako.i. Začasno gr.; brezplačno. Ceni. ponttdbe na ogl. oddel. »Jutra« pod »Poiten in podjeten«.	508-2
Dve služkinji
uobri. poštoni. z znanjem vseh hišn"! rl°l. želita službe. Prosita samo dobie p^midbe na poštno ležeče La-porle pri Slovenski Bistrici.	5C7-2
Šofer
trezen, z večletno prakso — popravila opravlja sam. išče ntalnega nameščenja. Ct-niene dopise na oglasni oddelek »Jutra« r»odružni-ca Maribor pod /-Pr!-nn reference«.	503-2
Natakarica
stara 19 let. izoh-a^ena želi službo v kak! boli-ši restavraoiii. gostilni aH kavarni kot začetnica. Ponudbe na oglasni oddelek »Tutrac pod »Spretna prijazna«.
550-2
Mesto postrernice
iščem. Cenene ponudbe na ocl. oddel. »Jutra« pod »Takoj 350«.
523-2
Vestna frizerka
išče slu*tv> v Lj"w''!>ni. ali kje dmgje. Ponudbe r>n orlas. odd"!ek »Jutra r»~d šifro »Vestna«.	5S3-2
Dekle
začetnica, stara 23 l»t. išče slu^b" kot pom^* gospodinji ali pa v gostilni. Nastopi lahko koi aH s 15. ianunr'"m. Naslov v ozlzz. cdd""1-" »Jutra«.	512-2
Uradnica
perfektna v slov., nemški in italijanski i-o-^t-
pondenci, vešča kn-1-govodstva in druelb nlsarn^ških do! — pol- aH celodnevno namestitev. D^p'sc r.a o<ri. odd. »Jutra« pod š'fro »Samostojna«. 578-2
Hartley
štiricevni. anodni aparat, zvočnik, ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	403-9
Limuzino
Chevrolet. k:a;no ohranjeno, brezhiPno šele j 6.000 km voženo. ugodno prodam. Lekarna Ba-bovec. Ljubi-ana, Kon-i-resni trg. Od 12 do 1. pop.	540-10
1 Štirisedežne sani
elegantne, z dobrim usnjem tapecirane, eno ali dvovprežne, prodam. — Istotam še ene mlekarske sani z ojnicami. Naslov: GHnce, Tržaška cesta 31.	120-6
Tovorni avto Ford
malo vožen. nosilnost 2000 kt;. s 6 kolesi, ena kompletna rezerva, zaradi opustitve trgovine oroiam za 35.000 Din; vreden je 55.000 Din. — Naslov v ogl. oddelku »Jutra«.	646-10
Varilni aparat
vodne sesalke prem. !<*) mm, ca lt«»m vodnih nitih! cevi prem. 150 mm. Vedne in parne ventile :irem. S'>—100 mm proda Franjo Ge.rkma.n. Laško.
4S2-6
Tovorre sani
'šlite) malo rabljene proda rvisestvo »Livada«, Gaberje Celje.	471-6
Toči"ro nrav;co
neome:eno, oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jut-a 420-6
Smučke
cm do'ge že od 70 Din "iprei dobite pri Avtobus. Zg. Šiška 50. Tel. 27-7S.
15-6
Kurie perje
neč^hnno. ki'o a 7 Din, pri vefMe-jn od'emu 6 Din. na "mati '5i od :em 15 kg. d"havl:a Viljem Abt. Eksjport. Maribor. 601O7-6
Aidovesra medu
"1 kg po 10 Din predam. V«Vv v oglasnem oddelku »Jutra«.	468-6
Avto-kož»«h
z gre'no vrečo rFuo^sac.kl n r o d a Novo bor, Krn "a Petra trg 2.'	527-6
De?e »Renault«
avtomobila: kompl. mo-t-T 'de!i>, kolesa, osi. peresa itd. poceni prodam. Valjčni mlin. T>od-brezje.	521-6
Neka? orodja
Viorva « k o-im eb a ni č n ega. poceni on ty-.o.];iVatlov pove oglasni oddelek J»*r-n.
567-6
]\Tl"n za di?ave
f-aneoski — ve:i. ročni, n^eda Tribuč. Cince. Tržaška cesta 6. telefon
563-6
Plsalro mizo
ijrTsto-vo proda Tribuč pa rr'ineah. Tržaška c-esta fi. telefon 2605.	504-6
Foto apa-«te
in vse foto potrebščine Su ;iiš pod najugo-lnejšim' roji v foto trgovini A. Smuc, Marijin trg št. d — vogal \V >!fove ulice 1.
304-6

,j(c!ster"-Radio
originalni amerikanski radio-aparat za električno mrežo z najmodernejšimi 6-*-l cevmi,
zajamčeno najnovejši model 1932
Super-tračni-filter v največji popolnosti z vgrajenim elektrodinamičuim zvoinikom, dovršeno dobrim cpleme-niteljem glasu. Enaka najvišja selektivnost in enaka jakost zvoka skoro vseh radio-postaj, divno mehka med durom in molom variirajoča kakovost glasu, solidna notranja konstrukcija, zunanjost popolnih oblik plemenita, postrežba z enim gumbom prikloplji-vo na vse običajne električne nap^ne
Najpopolnejši radio-aparat
Cena: kompletno pripravljen za pogon
4880 Din
KONRATH RADIO Subotica
Glavno zastopstvo International »Kol-ster«-Radio Incotporation Newvork
1634
Otroški voziček
moderen, malo rabljen, drap. ugodno napro<la; v Lavričevi 9.	632-6
Železno stružnico
komjpletno, s predležjem proda hotel Tratnik v Ljubljani.	6:?0-6
Albanske znamke
stare, redke, ovalni obo: (Thurstoek) 7"/231 in 100".VI z enokrilnimi vrati ter oboj za okno 45/170 in kovana železna vrata naprodaj v Mostah. Vodnikova ul. 14.
624-6
Puhasto perje
či*to čohano. kg po 48 D;n. druga vrsta kg po iS Din čisto b'do gosje kg po 130 Din in čisti puh kg tm 250 Din razpošilja po poštnem pov7. etjn L. Brozovič. Zagreb. Ilica «2.
22 6
Otroška posteljica
b<-la. lesena, s predalom, pooemj naipredai. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
Kupim
Osebni avto
ca 30 H.P. malo rabljen, kupim proti gotovini. — Cenjene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Takojšnje plačilo«. 522-7
Stojnico ali
vrtno lopo
knnlm. Ponudbe s ceno na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Baraka - Ljubljana«
Lomilca kamenja
brez motorja, rabljene-ea. v dobrem stanju, kupimo. Ponudbe s točnim opisom stre j a na ogl. odd. »Jutra« pod »Lomilec«.	520-7
Peč za trgovino
dnJiro ohranjeno kupi L. Rot, Mestni" trg štev. 9.
623-7
Kurje masti
večjo množino, bi ku-ooval. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. »Jutra« pod »Mast«.
650
133mm
Družabnika
s potrebnim kapitalom išče veščak — tujec, specijalist v ple-t'lni in tkalni stroki, ki tudi že poseduje lepo in p0'palno,ma urejeno tovarno. Tozad-vne dopise na oglasni oddelek 'Jutra« pod šifro »Družabnik«.
60047-16
Kdo posedi
gospodični 100!» Din. Ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Hvaležna 20«.	531-16
Kdo hoče
dobro zasigurati denar? Za povečanje podjetja bi vzel posojilo Din 300.000; Intabu'ac.ija rta prvo mesto. koje vrednost je 4-krat tolika. Posredovalci 'izkl'učeni. Samo resrie po nndlrt) na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod »300.000/32«.	6-16
15.000 Din poso"la
73 takoi išč»m proti vair-ščini v nepremičninah In osebnemu jamstvu, v vrednosti nad "0.000 Din. — Ceni. ponudlie na naslov: Franjo Tlie^r, Gaberje pri
Celju, Kovinarska ul. 1".
305-16
Posest
Trgovsko hišo
eelo. t. d^bro vpel:ano trgovino /stara frmal in vs.'m inventarjem, v manjšem mestu oddam takoj ali pozneje v najem. Do-»KanVal 100.000« na oglasni oddelek Jutra.
58633-20
Hi^o v Zagrebu
tik drž. kolodvora, z gostilno in gradbenim o-oetorom 100 =ežnjev, nrkladno za lesno trgovino vsake vr<-te. — orodam za 260.000 Din. Hinotekn 70.000 Din se lahko prevzame. Po*as-nlla da'e Mirko p°k. Bednjanska ul. 9. Zagreb.	513-20
Parcelo
orimerno za obrt ali hišo. v sred'nl I.iublja-ne kupim. Ponudbe na o"l. odd. »Jutra« pod »Nova hiša«. 600-20
Stavbni prostor
eca 20.(100 m!. na lepem iolnčnem idealnem kraui v večiem industrij, mestu n* Grentskem p^dam. — To£ad»vn= ..ponudbe pod šifro »Redka nriliks 156« na oblačni oddel. »Jutra«.
60046-90
Radi preselitve
v inozemstvo p-odam na Bledu velekiimf'rt-no gosposko vilo za polovično ceno proti vlož-ni knjigi. 11 sob z vsemi bogatimi pritiklina-mi. elektrificirana vodovod. earaža. č -fersko stanovanje, luksuzni, zelenjadni, sadn. vrt. prekrasni razgled na jezero, solnčna lega. — Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod »Edinstvena prilika«.
351-20
' ene stavb, rarcele
pod Rožnikom po ugodni ceni naprodaj. Naslov v iglasnem oddelku »Jutra« 95-20
Hišo
z dobrem stanju, s prostim stanovanjem, v ceni 150 do 180.000 Din kupim v bližini Ljubljane. — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« [>od šifro »Takoj denar«.	59713-20
Stavbne parcele
po 600 m2 v Stožicah blizu mestne meje in Dunajsko ceste ugodno prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Nova Ljubljana«.	52S-20
Kupim hišo
na prometni cesti v Ljubljani, Celju ali Mariboru za ceno do Din 500.000. Plačam polovico v gotovini, polovico s hranilno knjižico. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Hiša v centrumu«.	575-20
Gostilno in
posestvo
na prometnem kraju prodam. Naslov pove oglasni oddeJi>k »Jutra.. 622-20
Parcela na Bledu
v krasni legi. 5 minut od jozera naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 658-20
Hiša
z 9 stanovanji, vrtom in sadovnjakom naprodaj za 700.000 Din. Po. Radvan:e št. 1 pri Maribora. 466-20
Hišo v Tacnu
nad Ljubljano, za 2 stranki in nekaj zemlje prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	542-:0
Zamenjam posestvo
v Mariboru za večje posestvo na deželi. Gozdna posestva imajo pred nost. — Samo pismene ponudbe naj se pošlie-jo na naslov: Miha Grobin. Maribor, Jugoslovanski trg št. 2.
376-20
Hi?o
ckedcn in svinjak, pn-vpn zemljišče in nekaj hoste ter sadn lega dre-"ia proda A. Pocgornik Brdo pri Ihanu št. 40. p. Domžale.	549-20
Stavbna parcela
3000 m1, naprodaj skupno aH posamezno na Vodovodni cesti. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	501-20
Hišo
pripravno za čevljarsko obrt na Dolenjskem ali štajerskem kupu,i takoj. Cena do 60.000 Din. Naslov V Ogl. Oddelku »Jutra«.	536-20
Stavbno parcelo
kitnim na prometni cesti v L'uW.jani. — Ponudbe pa oglas, oddelek »Jutra« pod ■»Plačam v gotovini«.
571.O0
Dragocenosti
Srebrne krone staro zlato in srebro
kupuje Rafinerija dragih kovin Ljubljana Ilirska ulica 36. vhod lz Vidovdanske ceste on gostilni Možlna
/0
vin fffirrn
Plašče za zdravnike
lao-irante. brivce itd., jo piče ia natakarje, peke mesarje, kuharje tn sorod ne obrti, izdeluje po mer aajbiljše C. I. Hamann v Ljubljani. Mestni trg št. ?
58667 13
/elezničarski plašč
fino sukno, skoraj nov, in
lepe črne hlače
furodam v Mariboru. Sodna ulica 23/T.	463-13
Zimski plašč
temno.m.oder. zelo dobro ohranjen, za manjšo gospodično. za 150 Din proda" Podgoršek. Gosposvetska cesta št. 10/ni. 530-13
Zim. moško obleko
prodam Na«lov v oglas, oddelku »Jutra«. 560 13
Prehrana
Deklico
zdravo, poj leta staro, od-dara «a svojo, radi bede. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod žifno »Deklica«,	&5&.U
Spalnico
;z trdega lesa. kompletno in svetlo, jedilnico, temno in kuhinjo belo — kupim in plačujem na mesec Din 1500.— Skupna cena ca. 12.000 Din Ponudbe z natančnim popisom prosim ns ogl. odd. »Jutra« pod »Dobro in poceni«.
491-12
Rabljeno pohištvo
dobro ohranjeno: tridelno omaro in 2 omari za obleko in perilo, 2 mizi. stensko uro. steno za predsobo skoro novo, svetilke itd. radi selitve p-odam. Vpraša se v Gledališki ulici 12. vrata 1.	517-12
Novo spalnico
iz trdega, lesa. kupim. — Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Moderno in poceni«.	675-12
Lokam
Podjetje
ki dokazano donaša mesečno 6000 Din čistega, vsled odpotovanja prodam Dnevno 1 urno delo, za katero ni potrebno predznanja. Za prevzem treba "•2.000 Din gotovine. Samo resni kupci naj se oglasijo na oglasni oddelek Jutra pod »Prilika, ki se De povrne«.	429-19
Garažo
oddam v Knafljevi ulic:
288-19
Lep trgovski loka!
oddam v sredini mesta l e!je. Pismena in ustme::a vprašanja se prosi nasloviti na: Kat-i Ya.it, Ctije. Kralj3 Petra C. 29.
60079-19
Leo lokal
v Gleda'iški ulici takoj odda Pokojninski zavod z^ nameščcnce v Ljubi ia ni.
59722-19
Trgovino
prodam ali sprejmem dru žabnika — takoi. Na »lov v oglasnem oddelku Jutra 514-19
Gostilno
v L'ubija ni oddam ka*vc'je zmožni osebi. Ponudba p <i i-Pronvt« na ogla&ni oddelek ;Jutra«.	541-19
Lokal
na. prometnem prostoru takoj oddani. Po iz ve se v Florijanska ulica št. 31 I.
556-19
Trgovski lokal
na novo vpeljan, z vsem inventarjem, ob državni cesti v vasi. ki šteje nad 90 številk. brez konkurence po zelo nizki ceni odriam. Naslov v podr. »Jutra« v Celju.
470-19
Galanterij, trgovino
z vsem inventarjem in zalogo Kenijskih igrač, na najlepši točki Hrvatskega Primorja oddam aH prodam. Za nakun potreben kapital 50.000 Din. Ponudbe na oelas. odd. »Jutra« pod šifro »Jadran«.	469-19
Lokal s trafiko
oddam na prometnem kraju tako.i. Reflektan-ti se naj oglase pod »Ugodno« na podružnico »Jutra« Maribor.
504-19
Trgovino
z vinom in ŽRanjem ter vinotoč na deželi ugodno oddam z vsem inventarjem. Ponudbe na osi. odd. »Jutra« pod »Vinska trgovina«.
535-19
Pozor lesni trgovci
Radi selitve prodam svojo dobro uvedeno lesno trgovino s hišnim poslopjem. brez vsake konkurence. v hiši lokal za trgovino mešanega blaga kakor tudi skladišča za kupovanje deželnih pridelkov itd. Prodam na Drosto roko. — Franc Novak, trgovec. Nova Pazova, Srem.
562-19
Gostilno
na Jesenicah fGorenj-sko) takoj oddam. Istotam lepe
nrostore za trgovino
Interesenti naj sc javijo na šifro »Ugodna in prometna lega« na ogl. odd. »Jutra«.
610-19
Lokal
v pasaži palače Viktorija na Aleksandrovi cesti takoj oddam.	64)9-19
Hotel, restavracijo
z inventarjem prodam v najlepšem našem koipališču na zgornjem Jadranu. — Naslov v oglasnem oddelku ».T'»tra«	650-19
Čoke
črnega gabra in javoTia
Ja bukove cepanice
p(i|»)lnonia -ulie m idrave kupujem -ta'uu v v-aki količini po 1 za 10 ton franku vagon Zagreb, oro-r: takojšnjemu plačilu. — Drvara ^iril Praznik. Zagreb. Draškovičeva u' 54.
3S3-15
Okrogel les
hra«tov bukov in smre-kov kupim večje množine franku vagon nakladne postaje — Rudolf Zore. Ljubi ;ana.
606-15
Lipo
rezano od 50—.100 debolip«
TI I vrste, 1 vagon preda Rudolf Zore. Ljubiiana.
605-15
Y
Lokal
velik, z !ep:mi izložbenimi okni. v sredini mesta takoj oddam v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutro«.
60-17
Trgovino
na prometnem kraju v jno. stu ali na deželi kupim, ali pa vzamem v najem. Ponudbe s plačilnimi pogoji na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Prometni kraj«.	377-17
Mlekarno, delikate-so in vinotoč
oddam v najem radi namestitve. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Vinotoč«.	54S-17
mmm
Seno in detelia
Imam v zalogi 4 vagone sladkega sena in 1 vagon detelje, katero lahko takoi dobavim. Naslov: Kinzl Avgust. Sv. Jurij ob juž. žel.
519-33
Dijaka (injo)
sprejme učiteljska družin*, v vso oskrbo. Center mesta. pomoč .pri učenja, kiavir, neinJka konverza-elja in strogo nadzorstva. Naslov v oglasnem oddelka » J u tra	431 -±)
Gdč. ali diiakinio
sprejmem z vso oskrbo pri
bo!'Si družini. Nasiov pove iglasni oddelek »Jutra«.
201-23
2 diiakinii
7 vso oskrbo spre^m-em n*
Resljfvi ce-ui. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra-.
560-23
Diiaku ali dijakinji
srednjih šol. ki bi imel veselje poučevati 2 dijaka nižjih razredov ln tudi francoščino, oddam lepo sobico brezplačno. Ponudte na cela-sni oddelek »Jutra« pod »Ljubitelj otrok«.	502-22
2 dijaka (inii)
sprejmem pod dobrim nadzorstvom na stanovanje in hrano. Na razpolago klavir. Križevni-ška 11, II. nad.
547-22
Dijakinjo
sprejme boljša rodbina na hrano in stanovanja z nadzorstvom. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
579-22
2 dijaka (inji)
sprejmem na stanovarue, event.uelno z vso oskrba. L ;u bi ja na VII. Polakova ulica 3, pritličje, levo.
014-2?
Dijaška stanovanja
pri i Kiroč-a ^ P osr ed ova 1 ee r, Tavčarjeva 6.	654-23
Diiakinjo ali gdč.
sprp;mem na stanovanje in hrano. Nasl«v pove oglas, oddelek »Jutra«. fi«5-?->
Stanovanje
Dve stanovanj?
prostorni, dvosobni, blizu tramvaja poceni od- ■ dam takoj aH poznele. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«.	572-21
Stanovanje
suho in solnčno. obstoječe iz 2 več'ih in 1 maojše sebe. kuhinje in vseh pri-tiklin, oddam mirni stranki s februariem. Naslon t oglasnem oddelku »Jutra«.
607-21
Dvosob. stanovanje
s kuhinjo in vsemi priti-klinami /brez kopalnice) oddaim takoj blizu onere. Naslov v oglasnfuu od de1 t u »Jutra«.	667-21
Stanovanje
ohstoiečo iz 2 sob in vseh pritiklin. takoj oddam v na^em. Nadov pove og'as. oddelek »Jutra«. 79-31
Dvosob. ?tanovpn;e
s ktihinio 'n vsemi prjti-klinami oddam. — Tstotam
______________oddam 2 opremllen? grbi
kup; tvrdka H. L. Schulz, skupno ali posamezno. _
Tocrein<wa di Bisterza, I ta-1 Naslov v	oddelka
JPlJlSMJuttu«.	6«8.»f
>JUTRO« št 4
11
Sreda, 6. 1» 1932
Stanovanje
B "ob:>o. i vsem konfor toni. v biiž:n> cerkva sv J >iefa jdoam v najfin • 1 februarjem 1932. Na 6l >v r slasnem vno-ku »J Hira«.	80-21
Dvosob. stanovanje
? pritikhmmt in vrtom na Brinju od lam 5 1 februar j- m !!);J1 v najem Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
61-3;
Stanovanje
komfortno. 4 sobe s priti
k':nami. v centru mesta oddam v naje-m s 1. febra arje/n Naslov v oblačnem cllelb »Jutra-:. 58-?l
Dvosob. stanovanje
ti takojšnjo vselitev, in
sobo
s r>r>sfihnim vhodom oddam v Rožni dolini. Cesta Vili ž t. 11.	524-21
Stanovanje
kuhinje in pri f.iklin tukr>j oddani na (jlineali. ee=ta, 1X714.	£51-21
Stanovanje
štirisobno. komfortno, s februarjem odda Tribuč na OI:.K-ah. Tržaika testa H.
563-21
Stanovanje
eobe in kuhinje oddam (po možnosti stranki brez o roki v Zg. Šiški št. 184. Vodnikova cesta. 557-21
Stanovanj
2 velikih sob, kuhinje in pritiklin oddarr s 1. februarjem na Tržaški cesti. Ogleda se lahko dnevno ocl 12 cio 2. ure pop. Naslov v ogi odd. »Jutra«.	436-21
Stanovanje
2 parketiranih sob, kabineta, prostorne predsobe. kuhinje, kopalnice tn vseh pritiklin oddam takoj za Bežigradom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 500-21
2 stanovanji
elegantno trisobno in rnoiobr.o stanovanje s pritiklinami in kopalnico oddam. Prvo februarja, drugo aprila. Naslov v ogi. odd. »Jutra«.
435-21
Stanovanje
t-.t'	sobe. k-ih-nje
in	pr;!:k-:n oddam v
3'o= C:-Carjeva ul. 32.
501-21
Dvosob. stanovanje
' elektriko in vodo^oflom. '.(•O" in suho takoj oddam solidni stranki z* 450 Din mlečno. Nisi p v t p -•"•Molku »Jutra«. 531-3J
t. no sob. stanovanje
v. -Hko. z v=emi pri-tiklina-n i takoj oddam r Jarni->vi ulici 0/1 — pri Sta d ionu.	5S4-2.1
Dvosob. stanovanje
ta k«S pitam v Bolrarski : 24.	506-21
V izdelavo
sprelmem vsa kenfek. in damska oblačila. — Krojim in modeliram sam. Ponudbe na oglas, cid v Jutra« pod šifro i Stalno 35«.	571-21
Stanovanja
Fnosob. stanovanje
iščem j februarje.m za dve o Ira-': <> !>'. Ponudbe pod rKnn-jV". na oglasni oddelek -Jutra«. " 40iV-21/a
Pet?ob. stanovanje
komfortno, v centru mesta iščem za februar fli pozneje. Ponudbe na c*?l. odd. »Jutrac pod »Mima družina«.
(47-213
Tričlanska rodbina
Išče stanovanje 2 sob. kabineta in pritiklin. Ponudbe na ogi. odtiel. ■ Jutra« pod Najraje v feiški«.	652-2la
Stanovanie
d .vsrvSrp, a ' en-e-sobno s Vibinetom. t-o možnosti s oralni^o. iščem izven me Predli; Šiška, Bežigrad. Dunajska Cesta. Po-■ -;dbe z navedbo cene na •1-cr'a-.	-.latra- pod
»j'1. januar---. ti'>4-21/a
Veliko prazno sobo
un.-. erze c44ajn. Na-.ov pove oglasni oddelek 4"ti-23
»Jutra «.
Prazno sobico
f' lam so.?ppd:.'-v v Stre-KšJri riid 7. Vprašati med 9. in 10. uro.	605-23
Sostanovalko
*rre;rrera v Hrenovi ulioi Št 13.	638-23
Na Taboru
'ddair lep-o c*prem!ieno sobo nrrntmiti in solidnemu gospodo. Naslov t oglas, oldtlku »J i"ra«. 6J7-23
2 dijaka ali gospoda
f>rejir -m na stanovanje v Kolodvorski ui-ci 23. pri t ičje. de>no druga vrata.
616-23
Prazno sobo
r-sčno in -olnčno. s poseb n:rn vhodom oddam za Strojnim: tovarnami. Perko Gaje v a ulica 9.1. vrata 5.
620-23
Elegantno sobo
v centru m«'=ta takoj od d'm Naslov v oglasnem oddelku Vutra«. 6<"»8-2:l
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom in so uporabo kopalniee oddam v Gaje-vi ulici št. 9/III — stanovanj« 14.	015-23
Sostanovalko
spr-ejme gospodična v čedno sobo s posebnim vhodom ln elektriko. — Naslov v ogi. oddelku »Jutra«. " 640-23
Dijaka
evont. boljšega gospoda sprejmem takoj na stanovanje in hrano. Mi-Kloiioeva cesta 6, IX. nad., leve stopnice, desna vrata.	160-23
Opremljeno sobo
oddam takoj pri garni-zljski bolnici. Vhod iz stopnjišča. — Votimat-ska ulica 14. 625-23
Podstrešno sobico
snažno, poleg magistrata, s celo oskrbo (dobra domala hrana) za Din 700 takoj oddam. — Naslov v ogi. odd. »Jutra«.	627-23
Veliko sobo
lfpo opremljeno, s stekleno steno deljeno v dva prostora, takoj oddam na Mestnem trgu eni ali dvema stalnima in solidnima gospodičnama srednjih let. Naslov v ogi. odd. »Jutra«.
i-;23-23
2 opremljeni sobi
oddam skupno ali posamez no. Na KodeU-evo 13 — nasproti Leonišču. 65S-23
Gospoda
»prevnero za 150 Pin me sečno na stanovanje v Trnovem, Mivka 28. 346-23
Velijo zračno so^o
s štedilnikom ali brez od dam. Xas'>ov v oglasnem
oddelku »Jutra«. 601-23
2 gospoda
sprejme.m na stanovanje in hrano na Emon=ki cesti št. 41.	602-23
Sostanovalca
s hrano tako' sprejme restavracija -Soča« na Sv. Petra cesti 3.	432-23
Opremljeno sobo
separirano — s predsobo straniščem in drvarnico od dam s 1. februarjem na Zrktjskcga ee*ii štev. 15.
395-23
Dijakinjo ali gdč.
i? boljše hiše spre:mem
kot sostanovalko s hrano.
Soba .ie lepa in šolnina, z razgledom na Aleksandrovo costo. Naslov v o?las. oddelku »Jutra«. 393-23
Opremljeno sobo
s souporabo kopalnice in na želj-o z vso oskrbo, v »trojem centru mesta oddam s 15. januarjem. Na slov pove ogiasni oddelek »Jutra«.	307-23
Opremljeno sobo
z elektriko in posebnim vhodom oddam stalnemu oospodn v vili na Mirju. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	£>2-23
Kabinet
z e'ektr'čno razsvetljavo in
posphnim vhodom takoj oddam gospodu v Knaflje-vi ulici 13,11.	2^9-23
2 veliki sobi
prazni ali opremljeni takoj skurmo oddam aa Kes!ievi cesti št. 30.	272-23
2 gospoda ali gdč,
sprejmem z ali brez oskrbe v Gradi-šCu. Klavir in elek triki. Na=lov v ogla=nem oddelku »Jutra«. 2SS-23
Opremljeno sobo
veliko in zračno. » posebnem vhodom v prvem nadstropju poslopja kavarno »Evropa« oddam izključno le stalnemu in solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	167-23
Pisarniški sobi
s predsobo, v prvem nadstropju, v sredini ine.-;a
takoj oddam v najem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. "	38-33
Za pisarno
pripravno sobo ndda.m s febrn.-i.rjem. PoiasniU daje hišnik v Gledališki ul. 12.
357-23
Opremlieno sobo^
v rent.r-u mesta oddam. — Naslov v oglasnem oddelku ».Jutra«.	534-23
Opremljeno sobo
= poseb. vhodom in elek tren-o razsvetljavo oddam takoj ali s 15. januarjem v Po. Šiški, Jem e jeva ee-sta št. 34/1.	545-23
Sobo
z nporabn kopalnice, v sr'ed:;ii mesta oddam solidni u gospedn. N*,-|ov v r'C':asnem odde-ku 5.1'itra' 511-23
Sostanovalko
spre'mem na Sv. Petra c. št. 76.	555-23
Sostanovalca
~prr»'mem v Medvedovi nI. št. 22.	546-23
Sostanovalca
stv-( -inrui. Naslov v ojlas. oddelka »Jutra«. 53&3S
OoremHeno sobo
s oopolnoma separlra-r W vhodom, mi—o in toplo tekočo vodo, s carketom in elektriko, oddam bolišemu gospodu. Groharjeva ul. 5. Postaja cestne že'e-/nlce.
532-23
Leno sobo
7, 2 postel'ama ali kabinet oddam v centru mesta stalnima gospodoma. Naslov v o<?las oddelku »Jutra«. 493-23
Sobo
lepo opre.ml;eno. šolnino, -u terensko strojn separi -a no. z uporabo telefona -•ddam takoj ali « 15. jan. rjt 300 Din pri Taboru. — \'a«lov v oglasnem oddelku »Jutra«.	591-23
Iščem dničtvo
ki bi delilo z drusim drn stvom novo-na druStve no »obo. Ponudbe na os' oddelek »Jutra« pod Šifro »Društvena soba«. 604-23
Sobico
z uporabo kuhinje oddam na ilrvatskem trgu št. 3/11 590-23
Dva gospoda
sprejmem na stanovanje in hrano v restavraciji Gorenjski kolodvor. 597-23
So >ico
takoj odda.ni gospodu na Mirju. Poizve se v trpo vini g. Pleško.	G03-23
Krasno, veliko sobo
lepo opremljeno, s posebnim vhodom, takoj oddam Naslov v oglas, odd. »Jutra«. 563-23
Elegantno sobo
s posebnim vhodom tako vddam 2 boljšima gospo loma v Fiorijanski ulic: št. 31/1.	577-23
Sobo v centru
snažno, lepo opremljeno, seif-arira.oo. po možnosti s souporabo kopalnice in vso oskrbo išče s 15. januarjem starejša sam ost o na dama pri ma'hni družiaii. Ponudbe na og'a-s. oddelek »Jutra« pod šifro »Točna plačnica«.	66S-23/a
Glasbila
Nov -»ianino
• FSrster« razstavni komad polovično ceno preda Dobrajc. Maribor. TattcJi-bachova 21.	481-26
Gramofon
malo rabljen, z 20 različnimi ploščami prodam za 1200 Din. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
3SS-26
SLAGER, ŠLAGER
in vedno samo
ŠLAGER
ki edini iznc-so.iuje plošče i:i GRAMOFONE za tiajoižjio ccno

Aleksandrova cesta št. 5.
Klavirje in pianine
svetovnih znamk kupite po globoko znižanih cenah pri
»Muzika«, Sv. Petra c. 40.
Najceneje i-zposojuje, popravlja in ugiašuje. 24S-26
Klavirji
pianini
Kupujte na obroke cd Din 400.—
prve svt-tovne tabrikate Bft sendorfer. Steinway. KiVrstct Petrof Holzl. Stingl orig.. ki so nesporno najboljši! (Lahka precizna mehanika; Prodaja jih izključno ie sodni izvedenec in bivs; učitelj »Glasbene Mat.ir.e«
ALFONZ BREZNIK
Alcksand:ova c. 7
(vogal Beethovnove nlice).
Najcenejša izposojevalnica!
Gospod
na pljučih bolan, želi diskretnega znanja % istotako gospodično ai.i vdov-o Dopise z osebnimi podatki in po mogočnosti s sliko na oglasm oddelek »Jutra« pod »Kaverna«. 353-21
Burja pihlja
Čakam oigovor. — Kxpile-menti.	511-24
Dva fantiča
želita dva dek.liča. Ccr,j. dopise na oglasni oddelek »Jucra« pod »Svotlnjba«.
523-24
Osamljen
in preprost, želi spoznati ■istotako. Dopiso na oglas, oddelek ».Jutra« pod šifro »20—2S«.	561-24
Angela
Voščilo našel, hvala, enako.	506-24
Samostojno gdč.
pod šifro »Soba 6« prosim za pismo 59.682-24 pod šifro »Skladiščnik« na ogi. odd. »Jutra«.
538-24
Tujec
išče družbo za izlete. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Turist« 506-24
Katera
je zmožna vrniti veselje prevaranemu fantku. Dopise pod »Zvesta 1932« na oglasni oddelek »Jutra«.
5S3-24
Katera
Jugoslovenka želi v Francijo? Lahko je tudi vdova, ločenka biti pa mora simpatična, delavna, pas trop flier-te, zahteva se primerna izobrazba tel vsaj Din 35.000. Jaz imam 30 let. situacija 20.000 fr., dobrega značaja, resen in aktiven, brez poznanstva. ker ne ljubim plesišč in gostilen ln ker se želim spoznati s sorodno dušo. Rendes -vous tekem tega leta. Dopise v jug ali fran. Jeziku, če mogoče s sliko na: Rudclf Rehak (za J.) S t. Marcel (Eure), La France. _ 499-24
Inteligent
281ef.ni mladenič išče mla do deklo z nekaj dote. da «-' ustvarita eksistenco. — Posebno veselje do gostilne. Dopise na oslas n' delek »Jutra« pod značko »Gutherzig«.	657-24 |
Inteligent
33 let star, želi zaradi nesrečnega zakona razvedrila in prosi gospe ln gospodične v starosti do 33 let. ki hočejo svojo nesrečo preganjati, da se oglasijo na ogi. odd. »Jutra« pod šifro »Nesrečen«.	537-24
Trajna ondulacija
prvovrstna Din 80. Sa-ion Hešik -- Ljubljana. Medvedova 38. Odprto tudi ob nedeljah.
651-24
Kupci mladih psov
čistokrvnih novofandlaud landcev, o&li-tjega rodu, importiranih starših, naj se blagovolijo javiti na naslov: Drvenik, Ljutomer.
71-27
Pes
(Daohshrack) se j« zatekel. Lastnik naj se oglasi v gostilni Stepič. Ljubljana, Vil.	593-27
Živalica
društvo rejcev malih bivali, Ljubljana, Sv. Petra cesta 60, proda: 3 samice blak and tan. Kupi: 1 petelina Orpm-gton, par činčila zajčkov 2 meseca starih, par merskih prašičkov, 2 kanar:ka pevca in 1 belega psirkš.. Znamke za odgovor.	602-27
Več kuncev
samic, belgijske in čin-ila pasme, skupno s hlevom prodam. Rožna dolina, cesta 17, št. 14. Vovk.	629-27
Lovci, pozor!
Krasen pes, nemški pti-ar. 6 mesecev star, najboljši rod, z rodovnikom — zelo ugodno naprodaj. Naslov v oglas. 3dd. »Jutra«. 643-27
Bel svileni pinč
z znamko 11-30 se je izgubil. Ako se je zatekel, naj se ga odda proti nagradi na Gospo-svetski cesti 4, I. nad., desno.	645-28
2 pisalna stroja
dobro ohran;ena poceni na prodaj. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 511-29
Teichertovi stroji
so cenjeni po vsem svetu.
Gbvno zastopstvo:
Ljubljana Gledališka ulica 12.
Obrt
Odeje
iz puha. volne, vat« izdelujem in popravljam. — Kožna ulica 19. 633-30
Informacij
Izjava
Z današnjim dnevom pooblaščam Stiškovsky Mihaela, da sme sprejemati denar za tvrdko Ivan Lupše v Ljubljani.
570-31
Pozor, ženini in neveste!
Izgubljeno	
Rjav otroški	čevelj
j-e bil izgubljen.	Na Mite-
lia prosim, di ga	odda v
oglasnem oddelku	»Jutra«.
	642-23
	
	O i
TeMmi 2059
Premo? suha drva
;ačnik Bobtn&eva II 5
m.
ne togu t
t R^ ran* <ij*ta-ut--vola! Ni- mejt* »f.r» nu' Pišit* udd <am m id: vam ;> »Sijem >a tisoč lam «taln' « veseljem in sigurnost]
iporabljnnl	17P|
Periodolin
il '.ekurn ?nt- are Oo 4U- -ešen- vseh *krh n «trahu! Nikak-ičaranjf - ko' mnog Ifiglh lam oo *te t.ud v- cadoviljn Overovljeno in tajam fittao neškodljivo n:k la-
»ipOFHdujoče
ta 9<> Din u m >čn>-•iat.urt n » tas:ar»lib slučajib moftnejS .h--lodolit t» 150 in 18!' Din Izključna -»it" 5i!ja'pv po luboratoriju W H 0LXVIDT Praga Vršov<c» XIII Rusk» 12 V PoŠt .ired 1?
Prvovrstna prilika za zaslužek
Pri vinskih trgovinah in gostilničarjih v Sloveniji v vinski stroki dobro vpeljane gospode prosim, da vpošlje.o svoj« :n-ilove: Reklam -boroa u Sehv im• mer, Subotica.	!.Vtl5
posteljne mreže, železne zložljive po?te-je. otomane. spalni-llvane m fotelje nudi uaiceneje
RUDOLF R A D O V A N
tapetnik Mestni trg št. 13.
Zima. morska trava olago za modroet in prevleko pohištva v velikj izbiri po oaj-nižji ceni 328
Kurja očesa
Vajboljše sredstvo prof Kurjim očesom »Clavfen« fe mast
Oobil* * (ekarnab. lrog. rijab »H nar»vnu#t it me« m glavnega skladišč« .'uvajtf « poaarrdb! 26'
M. Hrnjak
lekarnar — Sisak
Čevlji na obroke
Din 189.—
Salendrovs ulica 6.
(na koncu Gosposke)
Naša reklama — naša poštena beseda! peei
Premog, drva, koks
prodaja Vinko Podobnik. Tržaška Cesta 16. tel. 33-13
»Lucifer«
»Lucifcr«
Konkurenčne cene!
PEČI sistema „LUC1FER"
vam signrno niso še tako dobro znane, pač pa smo prepričani, da ne boste v stanu iste prehvaliti, ako si jo nabavite. Daje vam pri mali uporabi kuriva peklensko toploto. — Prepričajte se in uvideli boste, da je to res. — še danes pišite na
BULC & A DANA, LJUBLJANA, Gajeva ulica št. 91, industrija emajliranih peči, napisov črk in izdelkov sploh 1693
Preklic.
Podpisani Krisper Viktor, trgovec v Rogatcu, obžalujem žalitve z dne 25. X. 1931 napram gospej Vavrička Alojziji, trgovki v Rogatcu, jo prosim oproščenja in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe.
KRISPEK VIKTOR, trgovec v Rogatcu.
1674
Velika izbiro vsakovrstnega pohištva
lastnega izdelka, nudi po znatno znižanih cenah tvrdka
I. REPŠE, tvornica in zaloga pohištva,
Telefon 3228 LJUBLJANA. Dvorni trg št. 1. Telefon 3228
Občina Ljubljan« Mestui pogrebni zavod
V	globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš srčno ljubljeni brat in svak, g-ospod
nton Zabutovec
dne 5. t. m. ob 4. uri zjutraj po daljšem mukepolnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, mirno preminul.
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 6. januarja 1932 ob 3. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
V	Ljubljani, dne 5. januarja 1932.
ZORA in VINKO ANŽIC PAVLA, ANICA, MAKS ZAJBUKOVEC
1699
Za »Pomožno akcijo" v Ljubljani
so darovali v denarju: Dr Dinko Puc. župan 1000 Din, Bonač Franc 1000 Din Delavska Zbomiaa v Ljubljani 10.000 Din. Trboveljska premogokopna družba v Ljubljani 10.000 Din. Drž železnice dr Bomo 300 Din. inž. Dukic 500 Din, Ogria Ivjfn. trg. Laverca pri Ljubljani 200 Din, Kuk-man Fran II. darilo, Jegličeva ulica 40 Din. Lutov Sergej mag. uradnik II. darilo Din 25. Marušič J. hišnik bol. za silo 20 Din. dr Ivan Slokar 100 Din, g Podobnik 100 Din, Ga. Toniess 100 Din, Ponož Benedikt 10 Din Kukman Fran I. darilo 20 D:n. g. Ju»tov S. mestni uradnik 30 Din, g. Favaj Ficko 20 Din. g. Dachs Ivan obč. sveti'k 50 Din, nadalje osobje tvrdk, podjetij *td Drž. železnice general računov pri direk ciji v Ljubljani 390 Din. drž. 2o!. na čo kolodvoru 61 Din, Udruženje strojevodij 500 Din, Pošte in telegrafa v Ljuhljan' I 758.10 Din, Predsedstvo viš. dež. 541 Din. Ljubljanici peki — pekovrfcj mojstri 1020 Din Uslužbenci OUZD. II. zbirka Din 133.60 Uredništvo kccnercljal-ne barake 150 Din Uradništvo mestne hranilnice 1068.50 D:n, uradr.rštvo Narodne barake 565 Din, Uradništvo OUZD l zb:r-ka v Ljubljani 7574 Din Uradrtišvo Jadranske zavarovalne družbe Din 250. ura i-nLštvo Vzajemne pomoči 440 Din, uradniki Drž. h:potek. banke 100 Dir«, uradnik- zavarovalne družbe »Dunav« 500 Din. urad-n foi zavarovalne družbe »Triglav« 150 Din, uradniki zav. druilie »Croatia« 200 Din, uradništvo poštne hranilnice 612 Din uradmrJL-vjO Trboveljske premog- kopne družbe ' 1500 Din, uradništvo pošte Ljubljana VI 30 Din, Mašin6ko odelenje drž. železnic 549 Din, osobje kurilnice II. gor. kolodvora 63 Din, uradništvo Ljubljanske kreditne banke 1400 Din, asnfoje ravnatelj, doh. urada 30 Din, mestni upokojene: 240 Din. uradništvo Češke industrijalne '^inke 150 Din, uradniki Jadra neke podunav^ke banke 150 Din. uradniki hranilnice KmeSl kih občin 300 Din, uradniki Kmetske hranilnice in posojilnice 1000 Din. uradništvo Kreditnega zavoda 540 Din. Mestni uslužbenci začasni 609.73 Din, mestni uradniki 6042.71 Din, Podporno društvo mestnih delavcev 250 Din, Uprava »Jutra 100 Din, Juristi fin. direkcije 300 Din, uradništvo Jadranske zavarovalne družbe 250 Din. keglaški klub 100 in moč 410.50 Din, Mar-tiinc-Cerne 100 Din. po naibiiralnih polah se je nabralo pri: Ljubljanskih mesarjih 3624 Din. pri Lj. gostilničarjih I. II. m III. zbirka ekupaj 4060 Din, pri Liub. gostilničarjih IV. in V. zbirke ekmpaj 1470 i>n na mestni ženski realk gimnaziji 800.50 Din pri »hiralnici darov za »Pomožtno akcijo« na Mladiki (osnovna šola) 229 Din, nadalje pri tvrdtkah: I. Bonač. trg. s papirjem in p is. potreb, vplačano dne 23. doc 1931. 500 Din. Tvrdka Aipeko 200 Din, Tvrdka Puh 50 Din, Tvrdka Sakskia in drui> 100 Din Tičar M., trgovina s pepirjem 20,1 Din. Trgovina Schvventner 50 Din. Tvrd. Nič-man KTD 100 Din. Zavarovalnica Feniks 1000 Din, Jugoslavija zavarovalnica 720 Din, »Probuda« d. z o. z. 100 Din, j-Alko* 500 Din. Mestnemu knjigovodstvu eo di-rrfatno poslali prijatelji g- pok. Mikuža 500 Dm, Mitniški paznik Sever jc daroval najdenih 20 Din.
V blagu so darovali: Tvrdke Franzl Henrik pletenine v vrednosti Din 1500, I. Saks, konfekcijska trgovina 5 dečjih jo-pičev, Cesnik Janko dva mala zavoja blaga, tvrdka Kari Pollak d. d. 30 parov ženskih čevljev, tvrdka Kovač Ivan, trgovina s dišavami 5 kg čaja, tvrdka Mencinger Tomaž 3 zavoje makaronov, tvrdka šober Viktor, Sv. Jakoba trg 4 10 kg suhih sliv in 5 kg testenin, Ljubljanski mesarji cca. 100 kg svežega in presušenega mesa,, G. čerrnelj, trgovka s sadjem (branjevka pred »Figovcem« darovala košaro jabolk, pomaranč. fig, orehov itd., g. Rozman Metod 60 kg koruzne moke, prodajalke sadja na trgu več košar sadja Prometni zavod za premog 1 vagon premoga, I. Pogačnik, trgovina s kurivom, Bohoričeva ul. 1 vagon drv, šuštar Ivan. lesu trgovec 10 vozičkov lesnih odpadkov ter posamezniki deloma neimenovani so darovali več stare po-nošene obleke, perila, obutve itd. ter gosp. Marinšek daroval 100 kg konjskega mesa.
Nadalje so darovali Rozman I., manufakturna trgovina, več manufakturnega blaga ter Vokač Fran istotako manufak-turno blago.
Hadio
Izvleček iz orowamov
Sreda, 6. januarja
LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkv. glasbe.
—	10: Versko predavanje. — 10.30: Narodna šega in običaji o božičnem času v Ko-stelu. — 11: Salonski kvintet. — 12: Cas, poročila in plošče. — 15.15: Dekliška ura.
—	15.45: šramel kvartet. — 16.30: Usko-ški Božič. — 17: Veseli trije kralji. — 20: Pevski koncert ge. Pavle in gdč. M. Lov-Setove. — 21; Akademski Jonny-jazz. -— 22: Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 12.05: Plošče. — 12.30: Ra-' iio-orkester. — 18.55: Mešan program. — 19.30: Veseloigra >/Na Sveti večer«. — 22.15: Poročila in plošče. — ZAGREB 12.30: Koncert na ploščah. — 17: Godba za ples. — 20.30: Prenos programa iz Beograda. — PRAGA 16: Koncert iz Morav. Ostrave. — 19.10: Kabaretni program. —
21: Poljuden koncert orkestra. — BRNO 16: Koncert iz Mor. Ostrave. — 18: Stare nemške božične pesmi. — 19: Prenos programa iz Prage. — VARŠAVA 17.45: Orkestralen koncert. — 20.15: Spevoigra. — 21.25: Petje. — 21.55: Komorna glasba. — 23: Godba 2a ples, — DUNAJ 11: Koncert lahke glasbe — 13.05: Plošče. — 15.30: Lahka godba orkestra. — 17.45: Komorna glasba. — 19.30: Večer arij in pesmi. — 20.40: Mikrotonski feljton. — 21: Sluho-igra. — 21.55: Lahka godba orkestra. — BERLIN 20: Koncert moškega pevskega, zbora. — 20.30: Zabaven program. — 21.30: Mozartova glasba — 22.30: Godba za ples.
—	KONIGSBERG 16 30: Lahka glasba. — 19.40: Moderne pesmi. — 20.05: Prenos iz Muhlackerja — 21.40: Veseloigra. — 22.30: Plesna glasba iz Berlina. — MCHL-ACKER 16: Koncert solistov. — 18: Koncert godbe na pihala. — 19.35: Zabaven program. — 20.05: Koncert komornega orkestra. — 21.30 Sluhoigra. — 22.45: Plesna glasba. — BUDIMPEŠTA 16.20: Koncert ciganske kapele. — 18: Orkestralen koncert. — 19.20: Stari madžarski plesi. — 20.30: Pevski koncert. — 21: Godba za ples. — 22.15: Pevski večer. — RIM 17.45: Orkestralen koncert. — 20: Plcšče. — 21: Prenos opere iz gledališča.
četrtek. 7. januarja
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 17.30- Plošče. — 18. Predavanje o gospodinjstvu. — 18.30: Gimnastične vaje. — 19: Italijanščina. — 19.30: Srbohrvaščina. — 20: Ukrajinsko slovstvo. — 20: Koncert komornega tria. — 21.30: Pre-melč poje šlagerje. — 22: šramel kvartet.
—	22.30: Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 9: Prenos iz saborne cerkve.
—	11: Plošče. — 12.30: Narodne pesmi in ciganska godba. — 16: Popoldanska glasba. — 20.30: Koncert orkestra. — 21.30: Pevski koncert. — 22.30: Reportaža. — 22.30: Poročila. — ZAGREB 10: Prenos cerkvene glasbe. — 11: Koncert na ploščah.
—	17: Popoldanski koncert. — 20: Prenos opere iz gledališča. — PRAGA 17.35: Otroški koncert. — 19.20: Godba na saksofon.
—	19.35: Arije in pesmi. — 20: Dramski večer. — 22.20: Koncert na org:le. — BRNO 17.35: Prenos iz Prage. — 19.20: Orkestralen in pevski koncert. — 20: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 17.35: Koncert solistov. — 20: Večer lahke glasbe. — 20.40: Ruska religiozna glasba. — 22.20: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Koncert kvarteta. — 13.10: Plošče. — 15.30: Popoldanski koncert. — 17: Lahka glasba. — 19.40: Kmečka glasba. — 21.25: Koncert na dveh klavirjih. — 22.25: Godba za ples.
—	BERLIN 20.30: Operni večer. — 22.30: Godba za ples — KONIGSBERG 16.35: Lahka glasba. — 20: Koncert ooernega orkestra. — 21.30: Čitanje. — MCHLAČKER 17.05: Koncert operetne glasbe. — 19.45: Dunajska glasba. — 20.15: Literaren program. — 22.50: Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 17.30: Orkestralen koncert. — 19.30: Halejeva opera »Židovka«. — Koncert ciganske kapele. — RIM 17.45: Orkestralen koncert. — 20: Plošče. —• 21: Simfoničen in vokalen koncert.
Družabnika
za ključavničarsko podjetje sprejmem.
Ponudbe pod »Vdova ključavničarskega mojstra« na podružnico »Jutra« Maribor.	1675
Inteligentna dama
nameščena dosedaj pri dunajskih in tržaških konfekcijskih tvrdkah, zmožna poleg slovenščine tudi nemščine in italijanščine išče primerne zaposlitve. Naslov se izve v oglasnem oddelku : Jutra« v Ljubljani.
1700
Zahvala
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki so nam do-šli bodisi pismeno ali ustno ob nenadomestljivi izgubi našega dobrega soproga, skrbnega očeta, tasta in starega ata, gospoda
Meia tata
posestnika, gostilničarja in sodavičarja
kakor tudi za poklonjene krasne vence in cvetje, se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolžni gg. zdravnikoma dr. Pušenjaku in dr. Blumauerju za nudeno prvo pomoč, domači duhovščini, članstvu in pevskemu zboru Sokola v Cerknici. dr. Pušenjaku za poslovilne besede pri odprtem grobu, načelniku sodavičarske zadruge g. Mo-retu. Končno naša topla zahvala vsem prijateljem in znancem, ki so dragega nam pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Vsem, prav vsem iskrena zahvala.
Cerknica, 4. januarja 1932.
ŽALUJOČI OSTALI
MODEL 1932
Otroška postelja iz jeklenih cevi belo emajlirana s žičnim vložkom velikost 70X140 cm Din 1000.— franko vsaka železniška postaja. Pripadajoča posteljnina po najnižjih dnevnih cenah.	367
EKA"Wl

X O. Curwood:	4
]Va meji sveta
»Vrlo, sinko,« se je oglasil nekdo za malo skupinico. »Vaše zemljepisno znanje je vredno vse pohvale. In da boste svoje ljudi tem boije vzzpjili, lahko dodaste, da ie Alaska samo sedem in trideset milj oddaljena cd boljše viške Rusije in da pošiljajo boljševiki v Alasko brezžična sporočila in prigovarjajo našim ljudem, naj se vzdignejo zoper washingtonsko vlado. Prosili smo vlado v \Vaslnng-tonu za nekaj pušk in topov in nekaj liudi, da bi varovali Nome, pa so se nam smejali. Kaj pravite?«
Alan se je dotlej na pol zabaval, a zdaj se je izpremenilo njegovo zanimanje v živahno napetost. Mršavega sivea, ki ie tako govoril, je sicer za trenutek še videl, a poznal ga ni. Odhajaje je mož še enkrat okrenil svojo okorno postavo in z globokim, mirnim glasom zaklical:
»In če bi vam kdaj kaj bilo do Aiaske. crročički, recite svoji vladi, naj obesi nekaj takih ptičev, kakor ie John Graham!«
Ko je Alan začu! to ime, ga je obiilo kakor krop. Samo enega človeka na vsem svetu je sovražil z neugasno strastjo: Johna Gra-liama! Najrajši bi bil krenil za tujcem, da bi dognal, kdo je. a tedaj je zagledal med razsvetljenimi okni kadi.! ne ga salona vitko postavo Mary Standishevo. Po njenem držaniu je uganil, da je bila slišala besede mladega inženjerja in starega sivobradca. a gledala ie samo njega. In ni se mogel spomniti, da bi bil kdaj videl na obrazu kake ženske ta izraz. To ni bil strah pred rečmi telesnega sveta, ampak bolj groza pred notranjimi prividi. Alan Holt se je kar ujezil. 2e v drugo se ie občutljivo odzivala rečem, ki ji niso bile nič mar. Zato je- srdito zaklical mladim ljudem, ki so stali nekaj korakov od njega, še vsi osupli od sivčeve pripombe:
»Gospoda, ta mož se moti. Johna Grahama ne bi smeli obesiti. To bi bilo preveč usmiljenja za takega človeka.«
Krenil je dalje in jim pokimal, ko je šel mimo njih. A komaj jim
je izginil izpred oči, je že začul za seboj urne korake 5n dekle se je rahlo dotaknilo njegovega komolca.
Gospod Holt, prosim —«
Obstal je. Rahli pritisk njenih prstov nikakor ni bil neprijeten. Obotavljala se je in ko je govorila, so se le še konci njenih prstov dotikali njegove roke. Gledala je proti obali in za trenutek je mogel občudovati njene svilnato se svetlikajoče lase. Nato so ga zadele njene oči; bojevitost se mu je zablisnila naproti iz njihove sive globine.
»Sama sem na ladji.« je dejala. »Nobenega prijatelja nimam tu. Rada bi vse videla in to in ono vprašala. Ali mi ne bi hoteli nekoliko drugovati?«
»Spremljam vas naj?«
»Da, če hočete biti tako dobri. Potem bi mi bilo -tu bolj udobno.«
Njena prazna želja se mu je zdela izprva dokaj smešna, a nato se je jel čuditi dekletovi resnobnosti. Ni se smehljala. Njene mile oči so mu mirno in stvarno gledale v obraz.
»Ne vem. kako bi vam mogel odreči, ko me tako prijazno prosite,« je dejal. »Zastran svojih vprašanj pa vedite, da bi vam kapitan Rifle lahko bolje odgovoril.«
»Nerada bi ga motila,« je odvrnila. »Na toliko reči mora misliti! Vi ste pa sami.«
»Da, čisto sam. In misliti skoraj nimam ma kaj.«
»Saj veste, kaj mi je na umu. Morda me samo nočete razumeti, gospod Holt. A jaz sem na poti v novo dežel o in bi rada zvedela o njej kar moči mnogo, še preden pridem tja. Marsikaj bi rada vedela. Na primer —«
»Da.«
»Zakaj ste rekli tisto o Johmi Grahamu? In kaj je mislil oni drugi, ko je rekel, da bi ga morali obesiti?«
Njeno neposredno vprašanje ga je za trenutek osupilo. Njeni prsti 'So se bili umaknili z njegove roke in videti je bilo, da je napeto čakala njegovega odgovora. Pri mesečini je razločno videl cvetno belino njenega obraza. Alan jo je gledal in ni mogel spraviti besede iz sebe, med tem ko so njegovi možgani ugibali, kaj je t sto,
kar nehote zbuja v njem sočutje do nje. Nato se je nasmehnil in oči so se mu zaiskrile.
»Ali ste kdaj videli boj med psi?« je vprašal.
Obotavljala se je, kakor da bi se izkušala spomniti, nato se je rahlo zdrznila. »Enkrat — da.«
»Kaj se je zgodilo?«
»Moj pes je bil — majhen psiček. Vrat so mu pregriznili.«
Pokimal je. »Vidite. Natanko tisto dela John Graham z Alasko, gospodična Standisheva. On je veliki pes — pošast je. Predstavite si moža z ogromnimi denarnimi sredstvi, ki se ie lotil naloge, da bo novo deželo popolnoma oplenil in jo podvrgel svoji volji in svojemu političnemu častihlepju. To Lzkuša John Graham s svojega dolarskega prestola tam spodaj v državah. On je predstavnik ameriške velefinance in ima vso njeno podporo. Samo denar pozna, ta človek brez vesti, ta grabežljiva pošast! To vam je človek, ki bi mirno pustil na tisoče in milijone ljudi, da bi od gladu poginili, samo da bi dosegel svoj cilj. Morilec je, dobesedno morilec — ta prekleti pes —«
Njen ostri vzkrik ga je ustavil. Njen obraz je bil skoraj še ble-dejši kakor prej in videl je. kako si je mahoma pritisnila roke na obraz. In ko je videl izraz njenih oči, so se njegove ustnice spet posmehljivo zavihale.
»Oh, spet sem užalil vaša posebna američanska čuvstva,« ie rekel z lahnim naklonom. »V ameriških puritanskih krogih človek ne sme preklinjati in ne sme rabiti krepkih izrazov, nikar že da bi koga imenoval morilca, pa naj bo stokrat res morilec. Nu prav, prosim vas oproščenja. In če se hočete še izprehajati po palubi —«
Trojica mladih inženjerjev je iz spoštljive razdalje opazovala Alana in Mary Standishevo, ki sta zložno stopala proti prednjemu koncu.
»Vražje zalo dekle.« je rekel eden izmed njih in globoko zasopel. »Nikoli še nisem videl takih las in takih oči —«
»Pri tisti mizi sediva,« se je oglasil drugi. »Njen drugi sosed sem na levici, pa še ni izpregovorila z menoj treh besed. Ta, ki se zdaj razgovarja z njim, je pa kakor ocurek iz Labradorja.«
Gramofoni >. Columbia« itd. Amerikanski radioaparati, čudo tehnike. — Smuči od najcenejših do najboljših. — Minerva šivalni stroji itd, —
Najceneje pri:
Ljubljana, Miklošičeva c. 20. — Palača Okrožnega urada.
(Prtsina
vitsa
iz štajerskih goric kneza Windisch-gratza, grofa Herbersteina, grofa Me-rana, knezoškofa Karlina točijo sc samo v	1697
A VTOM ATICN EM 1> UFFETU
„BAJ -
Aleksandrova cesta 4. — Telefon 2308.
Izdelujejo se najnovejši modeli otroških in igrač-uih vozičkov, tri-ciklji, razna najnovejša dvokolesa, šivalni stroji in
„ ,, ,	,	motorji. Velika iz-
»1 RI BUJNA« F. Y>. L., tovarna dvokoles in otro-bira Najnižje ceUe
skih vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta št. 4. Ceniki franko.
u Kočevju
dam v najem.
Ma)noveia »mlinska p. letna železna telo praktična aložljiva postelja • lapeeiranim madracora — praEtična za vsaku hiiu. hotele, za putuiuče oso; be in noine tlulbe. Stane Din 399.—. Rizpoit* tjam pollom in železni-com po povzetja.
Lesena tlulinska patentna zelo - praktična sloi> Ijira postela a tapecira-nira madracom. — Stane Dl» j
spaljnt
patent fotelj
stane
omJSGO
Licgestuhl praktičan za leianie»in sedenje. Stane Dia 154.—,
Po tem imam čisto to-fcano perje kg po Dia 41.— čisto belo gosje kg po Dia 130— in čisti puh kg po Din 25»—.
L BROZOVIČ. ZAGREB J1U« 82. III.
ki krepi in zdravi
ŽELODEC
edini proizvajalec
LOVKO sebenik Ljubljana vii.
1619
Pojasnila daje ga. L. Herrmann v Hohenbergu, Niederosterreich.
nove Vn rabljene vseb vrst ter
juto za embalažo;
ima veia-o » tale?: j
Mirko Mlakar;
Ljubljana Slomškova ulica IL
Telet. 29 47
in lek zoper gTloboI, hri-pavost, prehlad, nahod, akutne in kronične bron-hite, katar, hripo, in-fluenco, naduhe in za-soplost so razkužilne pa-stilje
„VALDA"
Neizogiben pogoj. Zahtevajte strogo v vseh lekarnah in drogerijah izvirne pastilje
„VALDA"
samo v škatlicah z na-
91
pisom
VALDA"
Pažnja piišačiina*
U poslednje vreme pronose se tenden-ciozne vesti da se pri izradi cigareta »Vardar« upotrebljava izvesna količina sumpora.
Ova vest apsolutno je proizvoljna, ten-denciozna i ne odgovara istini. Na pro-tiv ove se cigarete najbrižljivije izraduju od naših vrlo dobrih domačih duvana bez ikakvih stranih primeša te se mogli dobrim pušačima najtoplije preporučiti.
Istovremeno, skreče se pažnja pušačima, da se kod izrade i ostalih naših cigareta, cigara i križanog duvana apsolutno sem duvana, ne stavljaju nikakve strane primese, pošto zato kod našeg do-mačeg duvana nema potrebe.
Iz kancelarije Uprave državnih monopola.
Za nas
naj se kupujejo naši domači proizvodi:
prašek za pecivo, ranilin - sladkor, rumenilo in puding praški znamke »ADRIA«
l{|\OVHiSKA
TKALNICA PREPROG
SARAJEVO
I
ItANO VINSKA
TKAON1CA ČILIMA
SARAJEVO
Bosansko tkane — perzijsko vezene
PREPROGE
zastori, pregrinjala, zavese
na dolgoročna odplačila
Glavni zastopnik
»BRADFORD«
LJUBLJANA, ŠELENBURGOVA
ULICA 7/1 MARIBOR, OROŽNO V A ULICA ŠTEV. 11.
kUE
o iH.
x a 10-mesečna odplačila
ANGLEŠKA BLAGA
Nudimo vam največjo izbero angleških blagov, češkega platna, bosanskih in perzijskih PREPROG, ZAVES, celokupnega pribora itd. — Pregled blaga prost, brez obveznosti nakupa.
državni uradniki, častniki, upokojenci in vsi naši stari kupci, ki kupijo v teku naše inven-tarne prodaje,
prično s plačevanjem 1. februarja 1932. 1.
DD A TIF Ali Tl< ljubljana, šelenburgova 7/1 ^onatir	maribor, orožnova ulica 11.
prodaja poceni in dobro s veto vnoznan a tvrdka
ssiiner
LJUBLJANI 5
Prešernova ulica štev. 4
Zadnje novosti prstanov, verižic, zapestnic, naprsnih igel (brož) itd. Predelavanje zlatih stvari; izdelovanje
tudi po želji. Tvrdka razpošilja blago na vse kraje Evrope, Amerike, Afrike, Azije in Avstralije Zahtevajte veliki ilustrovani cenik, ki ga Vam pošlje zastonj in poštnine prosto.
H. SUTTNER v Ljubljani 4
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici.
Edina slovenska tedenska revija »Življenje in svet«. -- Posamezna številka 2.— Din.
•lavni notar
naznanja, da je o t v o r i 1
1
notarsko linro
• prej g. Bratkovič
V P t M | U
Minoritski t g št. 2
■——E3
Postani in ostani
član Vodnikove družb?!
1
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli povodom prerane izgube naše nad vse ljubljene soproge, mame, sestre tete in svakinje, gospe
V« v* f»
<V
se tem potom najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa smo dolžni društvu 3-Triglav« za ginlii-ve žalostinke in vsem onim, ki so drago pokojni co spremili v tako častnem številu na njeni zadnji poti.	1690
Kragujevac, 30. dec. 3931.
ŽALUJOČI OSTALI
*

V neizmerni žalosti naznanjamo pretužno vest o smrti našega soproga, očeta, starega očeta, tasta, brata, strica in svaka, gospoda
n

ranča
Orna
dolgoletnega uslužbenca tvrdke J. Schumi
Pokopali smo ga
t 1.
ki nam ga je kruta usoda iztrgala 1. januarja 2. januarja na pokopališču pri Sv. Križu.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega nepozabnega soproga, očeta, starega ofeta, tasta, brata, strica in svaka, gospoda Franca Ovna se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so pokojnega spremili na njegovi zadnji poti, nadalje se zahvaljujemo preč. duhovščini, osobju trgovine in tovarne Schumi nasl. Hribar. Prav posebno pa se zahvaljujemo še rodbini Drag. Hribar ter go-spej in gospodu Schulz ter vsem darovalcem vencev in cvetja. 1667
Ljubljana, dne 4. januarja 1932.
Žalujoči ostali.
t
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalost vest o smrti nepozabnega nam očeta, starega očeta itd., gospoda
Ludovika Borovnika
puškarja in posestnika
ki je preminil v ponedeljek, dne 4. januarja 1932, ob 1. uri zjutraj, previden s sv. zakramenti, v 75. letu svoje starosti.
Pogreb dragega rajnika se bo vršil na god sv. Treh kraljev, dne 6. januarja 1932, ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti v Borovljah št. 98.
Maša zadušnica se bo brala dne 7. januarja 1932 ob 7. url zjutraj v mestni farni cerkvi v Borovljah.
Borovi je—Zagreb, dne 4. januarja 1932.
Žalujoči ostali.
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Aloj2 Novak. Vsi v Ljubliani.