NAŠE GOSPODARSTVO Obtok denarja Dočim je v prejšnjib letth ko- še v večji meri «d sredatev. kt ličina denarja t obtoko statno iih imajo gosp«du-ske ln 4nii- bene organizaeits ter nstanov* na svojih račanai pri Narodal banM in ki jih na kratk» fanc-»obvecnosti na pokaz«. in hitro naraščala, pa se le-ta letos ustaljuje. Od januarja do septembra leta 1953 je obtok denarja porasel za 14.5 milijard, nujerao v Ietu 1954 za 10.5 milijard, le- Te »obveznostt aa pokas« ka.2.0-tos pa se je zmanjšal za malo jo zelo rahel porast več kakor 1 milijardo. Po »a-časnili podatkib Narodne banke se je v oktobrn Kmanjšanje obtoka. V zvezi s tem je treba po-ndariti, da so v devetih mesecih Ce upoštevamo omcnjeo« dej-stva, pridcmo do zaključk«, d» uadaljevalo se že o[,čutijo posledice določe-nih ukrepov, ki smo iih storiU za ustalitev trga. Grobo p»veda-no, kupna moč, oziroma t gkraj* mnogo bolj porasli tadatki pre- ni liniji možnosti povpraševaaja bivalstva kakor pa dohodki. To po blagn, se dejansko n« pove- pomeni, da je prebivalstvo v čnje, dočim koliilne razpol-odHji- tem času potrošilo del prostih denarnih sredstev, kl so ostaia nja dclujejo Iz prejšnjih let S tem se ie v ritve« trga. določeni meri zmariišal prilisk gotovine na trg, kar itna lahko vega blaga rastejo. Takm gtba-T smcri »potnl- Obtok bi bil Le nižji, le M blll vplačani planirani davki na do- pozitivne posledice na ustalitev hodek Iz kraetijstva. V deretih trga in cen. Skupna kupna moL, ki odreja povpraševanje po blagn na tr-gu, pa xA odvisna satno od ob- mesecih letošnjega leta sokmet-je vplačali raanj davka kzkor v devctih meseoih leta 1954, fcc-prav go zelo narasli dohodkl PoiroSe* od 1. I. do SO. IX T milljardai) dtanvrjer W StruKtora SKUPAJ Industrija in rudarety« KmetiistFo rGoadarstro ¦Vromot Trsovia« Obrt in domaia obrt Stanovaniako-komimalmi dejavnoet Kultiinio-socfalna dejavnost Dejavnos* držsraih organov In oslalo T*rij>ooiiib»; V ta pre^led nlso Tšteti r^rresi v kmetitstvn in potrošekialnvestjcije iz sldadov za pospeSeranje pasameznih go-spodarsfeih podroCij. Podatkl se nanašajo na brnto investic-ije '(sknpno a potrojkora amorliza-cije). 219 116 8 1 11 43 8 2 16 S v V. 100 52,9 3,7 0,3 5 19,8 3,8 8,8 7.5 2,4 1955 271 135 13 2 8 55 14 3 24 Straktnra v '/. 100 49,7 4,9 0,7 2,9 28,2 5,3 0,9 9,1 3,3 Lao1 Ali Ia zassut@k v trgovini vzroH za p§rast cen? letoSnJega lela Istim obdnbjein Pri ^T^oreiaoJTi p«troška za nje čiamerne?a investira,nja. invcsticije za prvih devet mese-cev tekcveega leta z istim obdob-jem lanskega leta je treba upo-štcvali, da so v letn 1955 cene uradbenega in drugega iavesti-ci.iskega maleriala veije, kakor v lelu 1954, ter da imamo dolo- biTesttrlj« porastte, lnhko sklepam« tudi i% poveia-n«ga gtevlla zapoaienSh v grad-benlStvn za 8%, hi po^etaaja protev(w3nie industrije gradbene-I •¦. materlalA zz. 11% hx gradoj« Sprcmembe Podatki o razlikah med cena-mi proizvajalcev in cenatnl » trgovini, ki iih je objavil Zvez-ni zavod za siatisliko, so dall povod našim lasopisom, da so se te dni zopet spravili nad »ne&pravičcne« in »pretinnne« zasluike v trgovini in proglaslli trgovino za erlavnegra krivca po-rasta cen na trgu. •I>olitika« z dne 9. novembra piLe ob tej v strnkturi inve- priložnosti: »Številke, najmryč- devet meseeer v primerjavi z lanskega lcta. V leAosnjem septembrn so bile investinije za blizu 4 milijarde manjše kaJior v septembrn lcta 1954. To dokazuje, da so že pri-šll io izraza nkrepi za omeieva- sticlj kažcjo, da priliaja do iz- nejši argummti za dokaz kakrS- raza politika povečanja investi-cij v kmetijstvu in gozdarstvu, kaikor tudi v vseh drngih gospo-darskih dejavnostih, ki nepo-sredno vplivajo na povečanj« družbenega standarda t. J. v tr-goviiii, staaovanjsko komunalnl in kuttnmo-socialni dejavnnstl, medtem ko se imanjSuje delcž indastrije In rudarstva v lnve-eticijah. Ta sprememba v struk-turl Je Se bolj očitna, 6e pri-merjamo letošnjo strukturo s strukturo prejšnjih let. Tako je na primer, nasprotl letu 1952 po- rastla ndeležba kmetljstva, tr-govhie, staoovanjsko-koraunalne In kuHurno-socialne dejavnnsti, zmanjdala pa se je udeležba in-dostrije in rodarsiva. ¦¦»««1»«««¦««««¦«««¦«¦««¦»««¦» Vsak državljan soclali-ctlčne JuROsIavije, M sode-lnje in tndl ODLOCA t katerem koli organu delav-skega In družbenega uprav-ljanja, »Našo Predsedstva Zveznega od-bora Sociallstične zvez« de-lovnega Uodstv« Jugosla- nega koli dejstva. nedvomno kažejo, da IeLi na trgovini naj-večji del odgovornosti za porast cen na trgn.« »Bttrtoa« islesa dne pa piše ob priliki opaienih razlik v maržah prl posameznih artikJih in 0 njihovi vlšinl sploh: »Po tem bi lahko skle-pali, da so v trgovini zelo mo6-ne SpekulaUvne tendence in da trgovina »dobiva ncopraviccne marže in da diktira cene«, in podobno; zagrebški »Informa-tor«, časopis za go&podarska vpraSanja, z dne 16. novetnbrs piše: »Višiiia ustvarjenih razlik je €«len feraed razlogor viso-kega nivoja prndajnih cen na bra, »Naža skupnost« 1 dne 10. novembra in dr.). Toda lo ni prvič, da se pojav-Ijajo taka pojmovanja in do zdaj smo že dostikrat opozar-jali tudi na to, da so ta pojrno-vanja nepravilna. Pa vendar se vztrajno držijo tiirti pri tistih, ki so poklicaoi, da bolje pozna-jo bistvo ekoiMMitsikih odnosov in notrauje zveze med ekonom-skimi pojavL Z doainevo, da se splošnl ni-to cen lahko samovoljno spre-minja po žeiM trgovine, ali do-mncTO, da je zadosfi, ako ne- kdo ieli ustvaritt vc^J-i dobiček, pa da ga brex nadaljnjeca la-hko « pre[>rwaUm naviianiem cen tndi nstvarl, a (aklntl do-tnnevami, kt tvorijo iemelj prej onicjenih trdltev, rnšimo celotno znanstveno koncepcijo o ekononiskib odnosih v bla-govni proizvodnjL Sprejemanjo takih pojmovanj v praksi po-meni usmeriti napore naših lju-di v na-pačno sracr, pomeol de-lati utvare o možnosti dviganja standarda samo s tera, d» se ¦mižajo cenc v trgovini, ne ple-de na spremeinlie v drugih od-oosib in podoimik Vzroki dviganjo cen Vzroke za dviganjc cen pa moramo iskati na drugi strani, nega porasta cen. Pri obratnea odnosn bodo cene padale. Po in tja tudl v prvi vrsti usmeritl gibanju cen se vzpostavlja rav- notežje med proizvodnjo in po-trošnjo, ali med blag»vnimi in knpnimi skladt To so zakonl gH, je predvsem odraa stanja tržišča in blagovhe proizvodnje. ln odnosov v praiavodnjJ in v >=ak*ni sv«bodnega formiranja razdelitvt Ce je proizvodnja napore za dviganje standarda. Ceprav ima trgovina prav go-tovo dosti svojih lastnih slabo- drobuo in njihovega nepresta- predmetov za oscbno potrošnjo ncga porasla«, itd. Taka pojmffvanja — da Je ob-stoj teh razlik vzr»k za porast cen — ne ostanejo brez odme-va v gospodarskem življenjn. V vrednostl družbene proizvodnje (z možnostmi njihovega uvoz.a) nezadostna za potrebe, tedaj tudi oscbni standard ne more cem. Ti zaioni veljajo tudl prt nas in itnaio svoja globoka opraviCUa, ker se po njlh spon-tano ustvarja potrebna sfrukin-ra proizvodnje in delitve dria. Na podlagi statističnih podat- biH višjd. Če se z razdelitvijo fc(}v kar pa ,ahko ^^1,,,^ tndl istih in drujfih časopisih smo n&kaj dni pozneje lahko brali, da novousiamoT-ljenl sveti po- ustvarja-jo večja sknpna sred-stva, kot to nstreza ccnara raz-polo/.lidvefia blaga, tedaj bodo NTJJNO potrebuje trošnikov proučujejo kalkulaci- cene tega blaga rastle. Ce se skupnost«, glasilo J« prodajnih cen v trgxwinj \n ium na amgih sefctoriih potro«- da Je po njihovi itilciativi priS'.o do znižcTranja cen tam, fcjer s« Wle »prcvisolic« marie. (Na prl-mer »PoJibika« z dne 11. tiovem-hra, »Borb»« ¦ dne 12. noTem- nje — za tavesticije, proračnne In podotmo — tndl nsrtvarjaj« veBja skupna sredstva kot t« dopušCa nstrezajoča pr&izvod-¦i«, potcm be piiHo d« aplot- iz podatkov, ki Jih redno prina-ša tad.i »Naša skupnost«, J« od leta 1952 celatna praizvočni* po rizičnem obsegn porastH za okros 25%. pri čemer i« pro-izvodiija sredstev za prodavod-nio rastla do*aj hitreje, kakor pa proizvodnja predmetov z» osebno pntroSnJo, kjcr ie «ao-»tajala zlasti kmetijska prols- Ali je zaslužek v trgovini vzrok za porast cen? voilnja. Zaposltsnost pa je v pr-vih lctošnjih osmih mesccih za 33% vi.šja od zaposlenosti v 1-1952. Na teh scktorjih so kupna sredslva rastla v dakaj vcejcm ob.scgti — denami prejeraki prebivalstva za 65%, investi-cije za 54%, proračunska po-trošnja za 30% (brez izdalkov ta armado skoraj za 100%). Ce k tema dodamo še težave s pla- ftilno biiancu, slabo storilnost dela itd., potem je jasnn, da ce-ne pri nas niso moglc ostati na isti stopnji in da ni treba iskati razlcgov za njihovo povečanje predvsem v zaslužku trgovine. Vsakdo je hotel dobiti za svoja sredstva blago, če ga pa po obstojcčih cenah ni bilo do-volj, je moralo priti do pomanj-kanja blaga, ali do dviganja cen, ki je izravnalo odnose med ponudbo in povpraševanjeni. Normalno in svobodno razvl-janje gospodarstva mora torej v določcnih odnosih n»ed pro-izvodnjo in potrošnjo računati s povcčanjem cen. Sicer bi mo-rali askrbovanjc arejevati ad-miiiistraUvnn. Ko pa je tudi del trga, ki ga ni m»č kontrolirati, kot imamo primer pri nas s kmečkim trgom, tedaj bo vrni-tev na administrativno ureja-nje prometa in preprečevanje porasta cen blaga iz družbene proizvodnje praktično pomenilo prelivanje srcdstcv v vasi in neopravičeno dviganje standar-da na vasi v škodo standarda delavcev in uslužbencev. Ta odnos med standardom delav-cev in uslužbenccv in standar-dom vasi bi bil še bolj skaljen v škodo prvega, ker so cene industrijskih izdelkov za osebno potrošnjo ostale od 1. 1952 do septembra leto skoraj nespre-menjene, mcd tem ko so cene kmetijskih pridclkov porastle za 35%. Vsako neutemeljeno zniževanje cen na področju prameia pod družbeno kontrolo, bi pomcnilo sarao še nadaljnje povečanje neopravičene razlike v standardu mcd vasjo in me-stom. To velja v celoti taku za cene proizvajalcev kakor tudi za ce-ne v trgovini. Med teui ko pa so nam razlike med lastno ceno in prodajno ceno v industriji bolj ali nianj razumljivc, ker v njih vidimo potrebuo razdelitev dohodka na plače in družbene sklade, imajo mnogi razlike med nabavnimi in prodaja; »i ccnami v trgoviai za »navija-nje« cen v škodo potrošnikov. Dejansko pa je to ista enoina razlika, ki jo — v odvisaosti od posebnib pogojev poslovan.ja — ustvarjajo v večji ali manjši meri sedaj proizvajalci, sedaj pa spet trgavina. Za pravilno deiovanje zakonov tržišča in za razvljanje prometa ai brez po-mena, da to razliko ustvaija de-loma tudi trgovina. Tu zlasti velja za odnos med privatso proizvodnjo in socrilistično tr-govino. Če te razlike ne zaja-rne prvi, jo bo zajel drugi, ven-dar pa za skupnost ne morc biti vseeno, kd0 jo bo ustvarja! in izkorisčal — privatui proizvaja-lec ali skupnost z zaslužkom v trgo\'tni. Slubosti trgovine 100 -> Odn&si kajpada niso v cel«.ti tako preprosti. Možno je poleg dragega, izkoriščati monopolni položaj tndi z navijanjem cen, izvršiti prerazdelitev sredstev iz enega področja proizvodnje v drugo, iz področja proizvod-nje v področje prometa, ali iz enega področja potrošnje v dru-go. Z drugimi besedamj tudi tr-govina, če ima, ali čc nmetno uslvari monapolni poloiai, lah-ko prcliva sredstva, ki so na-menjena, na primer, za osebno potrošnjo, v svoje sklade. Se več, to tudi 2 visokimj stroški prmncta vedno dela. Tu lahku brez dvoma pridejo do izraza mnoge slabosti trgovine, ki jih tudi naša trgovina nima malo. Kako bo organizira!a promet s proizvodi, kako dopremila bla-ga od proizvajalca do potrošni-ka, ali bo plačala nepotrebno visoke cene privatnim proizva-jalcem, ali bo nporabila privat-ne posredovalcc, ki razlike v cenah spravljajo v svoj žep, ka-ko bo organizirala varavanje proizvodov. da se ne pokvarijo itd., — vse to so problemi, ka-terih praviloa rešitcv je odvis-na predvsem od trgovine. Res-nici na l.jubo pa jc treba reči, da se naša tr?ovina bori z veli-kimi objektivnimi težavami, ni-ma potrebnih transportnih na-prav. skladiščnih na.prav itd., in da so zato neizkoriščene mnose možnosti, ki j>h nudi tu-di obsloječa proizvodnja za boljše oskrbovanje potrošnikov. So pa vsekakor tudi subjek-tivnc sJabosti, oA nesposobnosti T.adrnK do špekulativnih teženj. da bi se umetno nstvarilo P«-manjkanje blaga in tako do-segli dejansko neopravičeni za-služki. V tem smislu je treba, kadar gre za trgovino, usmeriti tudi napore naših Ijudi za izboljša-nje stanja na trgu, za njccovo stabilizacijo in za njegovo bolj-šo in popolnejšo prcskrbljennst. Znižanje cen ne roore tu ničcar pomagati, kadar zalo ni ob;ek-tivnih pogojev, lahko samo pri-pelje do nadaljnjih raotenj. Za-to pa naši predpisi niso niti postavili potrošniškim svetom naloge določati ccne v trgovini, temveč samo nalogo predlag&ti ukrepe za njeno izboljšanje in da kontrolirajo uporabo drnž-benih srcdstev, s kaierimi trgo-vina razpolaga in podobno. Ne-katcri sveti so to stvar že pra-vilno razutneli in v »Borbi« x dne 20. novcrabra lahko bere-mo, da so že prve Izkušnje po-trošniikih svetov v Beogradn pokazale, da potrošniški sveti. razumljivo, ne morejo rešiti problemov našega trga, ker so njtliove korenine mnogo globlje, toda lahko zelo dosti pomagaio. Ali, kar je Se bo4j zanimivo, da je na primer svct v podjetju »Trešnjevica« sklcnil, da ni trcba generalno zniževati cen, »ker s tem ne bl ničesar dose-pla«, in da se je večina sveta orientirala na probleme oskr-bovanja, organizacijo poslovanja stroske trgovine in podobno. Vsekakor, pravilnejša orienta-cija! Voja RakiS V zadnjih letlta znesek potrol-niških posojil zelo hitro raste. Tako je konec leta 1952 znašal dolg potrošniških posojil prl bankab in trgovski mreži 1.557 milijonov dinarjev, leta 1953 15.862 milijonov dinarjcv. leta 1954 25.427 milijoiiov, koiiec sep- tembra 1955 pa 29444 milUonov dinarjev. Od začetka leta pa do konca septcmbra lcta 1954 je znašal porast putrošniških posojil ne-kaj nad 5 mili.jard, letos pa 4 milijarde Tndi v septembru je porast dokaj manjši, kakor je S 0 N D bil ¦» lanskem septembrn. ToreJ se Je nervomost potrošnikov T avgustu in septembru odrazila bolj na poveeancm iskanju po-trošniških posojil. kakor pa V porastu dolgov za .potroSniška pnsojila. kl so bila izdajana ˇ glavaem v nonnaloih mejab. BAZVOJ PKOMETA 1939 ŽEI.EZNISKI PROMET Stevilo lokomotlv Stevilo potniških vagonov Število tovornih vagonov Frepeljanih potnikov v railijonih Prepeljano blaga v milijonih ton POMORSKl PROMET Trgovsko ladjevje, Stevilo ladij ,.„ brt v tisočih beCni promet Prevozni plovni park, Stevilo ,= objektov __ ks. v tisočlh ZRACNI PROMET Letalski km v tisočih Prepeljani potniki v tiso?ih CESTNl PROMET Potniški avtomobiH Avtobusi in tovornjakt Prepeljani poiniki v javnem avtomobilskem prometu v mUiiomh