Tečaj III. V četertek 6. rožnika (junija) 1850. Ust 33. "-------i-----------------------i-----------------------------------------i—'----!—' '¦ V jamo pade, kdor Jo drugemu koplje. Povest, spisal Koseški. (Dalje.) _____ |§p molitvi, gostovanju in prenašanju neskončnih daril steče trWanski praznik. Z idovoljnost, živo veselje in serčna radost se svetijo na obrazili cesarske družine. Nenavadno bogato je to leto od Sultana obdarovana. JjJar bogatejše, naj imenitnise med vsim pa očitno naš Lamprin. Razume se, da je cesarski ljubljenik. Od njegovih dragocenih daril je vse govorilo. Posebno od nekega krasnega, z dragim kam-njem, zlatom in žlahtno kožuhovino obšitega oblačila, ktero v znamnje cesarske milosti mu je Sultan zana-prej nositi ukazal. Govorilo se je olo, da mu je dovoljeno bilo, v saraju brado imeti, kar po turškej šegi naj večjo, le dvema možema skazano čast pomeni. Pervega dneva po praznikih pokliče Sultan veselega Lamprin a, prijazno «ga nagovori in mu reče te besede: „ Veliko sim ti namenil, tvoja mladost mi še ne da vsega speljati. Za zdaj te v čast Ka-pidžibašeta povikšam, in te dam Tamulii za skrivnega ključarja. Slišal si, koliko jo cenim. Slišal si, da je zvezda mojega življenja. Vari jo, kakor jedro svo- 178 jega očesa!" To pomenljivo izusti, ga prime za roko in spremivši ga v gori popisano hišo, mu vse na tanko pove in naroči, kar njegovo prihodno službo tiče. Na vratih harema stoji Kizlaraga — dva meglena pogleda zadeneta krasno okinčanega Lamprina. Zdaj se Lamprinova čast in slava po celem Carigradu, po celej deržavi razglasi. Nihče več ne dvomi, da mu je vse doseči mogoče Kdor želje ima, clo velikani turškega cesarstva, clo poslanci ptujih kraljev se k njemu obračajo, kadar kaj naglo in gotovo od Sultana zadobiti hočejo. Več velja njegova, beseda, kakor naj umniše govorjenje imenitnih gft^ vorunov, kakor cele knjige gladko in lično spisanih prošinj. Vse se mu priklanja, vse prilizuje, vse v njem prihodnjega nadvezirja, vsegamogočnega sveto-vavca v saraju, viditi meni. Neizmerno bi bil obogatel, ko bi ga denar in bogastvo mikala bila. Za vse to je naš Lamprin le malo serca imel. V prid svoje nove službe živo vžgan, in od cesarske milosti globoko ganjen, se neprejenljivo trudi, dolžnosti svojega poklica na tanko spolniti. To mu je tim več na sercu, ker ga vedno nekako skrivno nagnjenje v bližo izročene cesarske prijatlice tira. Večkrat se mu je zdelo, da bi vse svoje premoženje, vso svojo čast za eno besedico njenih ust brez prevdarka dati pripravljen bil. Toda le malokdaj se Tamulija iz skrivnih izb in staiiic prikaže, in to malokdaj le med neštevilno družbo svojih urnih odalisk, po tur-škej šegi v neprevidljive zagrinala skrita. Zapovedi njene po eni ali drugi odaliski do Lamprina pridejo. Tako' se luna trikrat premeni. Nekega poletnega večera sliši Lamprin, v svoja opravila zamišljen, na enkrat blizo sebe v materinskem jeziku pregovoriti: Zdravstvu j*), Ivan Jurjevič! Urno se oberne in Tamulijo pred sabo zagleda z razkritim obrazom. Kdo popiše njegovo stermenje, njegovo osupnjenje, kdo občutke njegovega serca, ker v naj imeninišej lepoti cesarskega harema lastno svojo sestro spo- I7TT .. s . . ,. , .... :.-»i«s<* r,h , ») Z dr avs t vov ati, Se zdaj po ruski: zdrav bili. Vrdn. 179 zna? Kdo popiše, koliko in kaj sta si vse povedati imela? Enajst let se nista vidila, in ob času prisiljene ločitve oba otroka bila. Da sta v sercu veri svojih staršev zvesta, in zgoli čista kristjana ostala, mahomedanskega zakona le na videz, le po sili se poprijela, da do ničesar take žive želje nimata, kakor znebiti se tako sitnega moranja, ino te strašne imenitnosti, v ktero ju je čudna osoda zaplela, sta si na nagloma povedala, ter zgovorila se, da nju bližne žlahte živa duša zvediti ne sme, ker po šegi, v saraju takrat vladajoči, tako bližni žlahtniki so brez odloga morali ločeni biti. To sklenivši Tamulija krasno svoje lice zakrije, urno odide, in kakor lahka senčica v skrivne svoje izbe zgine. Zdaj so našemu Lamprinu krasni dnevi Čiste za-dovoljuosti v saraju iztočnega veličanstva, v hiši ljubeznive njegove sestrice tekli. K spolnjenju sreče njegovega serca mu gotovo ničesar ni manjkalo. Res mu jo včasi bilo, kakor da bi ga nekakošne odljudne osebe zalezovale. Večkrat je obraze ženskega in moškega spola srečal, kjer bi bil naj manj mislil. Toda na čistost svojih namemb gledaje, ino svest si cesarske ljubezni in milosti, se je le malo za vse to menil. Kratkim uram enako mu je mesec za mescem pretekel, zima mine, ino zopet se bližajo bajramski prazniki. Zdaj Lamprin po primerleju od nekega na novo v Korciri vjetega roba zve, da so mu starši od velike žalosti pomerli. Živo gaujen brez odloga priložnosti išče in jo najde, z drago svojo sestrico govoriti. Strašno žalostna je ona bila ob taki grozni novici. Solze se ji s curkom po licu vlijejo. Lamprin jo ljubeznivo prime za roko ter jo tolaži, kolikor mu je njegova lastna žalost pripustila. Tako tolaživši iu pogovarjavši se, zaslišita v bližnih odpertih stanicah nekako naglo šumenje. Kakor bi trenul, Tamulija v svoje izbice zgine. Lamprin se po glasu ozre ino vidi v mraku večerne ure iz tretje stanice dva visoka možaka zmuzniti se. Zadnjega spozna — bil je Ha-san Kizlaraga. (Dalje sledi.) Gad vgrizite delilico, ____ , ,',T !ifJ SlOJi 1!S l9flVRDŠ.«>X l»ii(i '»! S">IU M. 2. nb-e rib rib 3. rib-i nb-ama , ' ; nb-am -os nia e«aio aa oa aisln ., . rn nA»A 0| -ML/iaT mati m 4. rib-o rib-i nb-e 6. pri) nb-i nb-ah nb-ah. _ \ ... raoaai . ft*ii.v«L mnl A ni'j|b*<> ¦ .. .rtfiivl 6. z) nb-o nb-ama nb-ami . -lini o Ar. a m .0|i? Aiml f.h'iw iiikii of»n hi oipl oafifl !«o ajlil'1. ujt nit-i nit-i 2. nit-i nit-i fn(j,ritLi<*fyilliY* 3. nit-i nit-ima W ' nit-im 4. nit nit-i *,>! 'ilit^1' ojeva 5. pri) nit-i nit-ih, niMhv^>7.\ 6. z) nit-jo nit-ima nit-imi '•.ilo/fo ihnti i(iii[o/r —-------rtft\in<«|~ iitliMj ojibod .o! 1. Klop klop-i klop-i 2. klop-i klop-i klop 3. klop-i klop-ema klop-em 4. klop klop-i klop-i 5. pri) kldp-i klop-eh klop-eh 6. s) klop-jd klop-čina ,j„ ,. klop-rai. (Dalje sledi. 1 .----------------. iBgod ') : Deseto pismo. Neki mladenec, ki so mu oče vmerli, prosi svojega strica v mestu, da H mu svetovali, kaj in kako bi bilo naj bolje storili. Ljubi gospod stric! Ni se dolgo, kar ste bili sami priča velike agube *) Da je napačno govorili ali pisali n 11 (lire/, i), priča starosloveniičina in govor več slovenskih krajev, kjer polglasnic ne požirajo. 183 in žalosti, ko so mi ljubi oče tako naglo vmerli. -^ Zlo sini žalosten, ako pomislim, da sim ljubega očeta tako kmalo zgubiti moral. Nobenega več zdaj nimam, da bi mi kaj storil in preskerbel. Okoli in okoli so vsi le ptuji ljudje, žlahte nikjer več nimam, kol samo še Vas ljubi stric; ki bole gotovo tudi zame skerbeli. — Ker Vas poznam, da ste, kot so bili moj oče, blagega in dobrega ser ca, mi je lahko Vas prositi in se Vam lepo priporočiti, da bi hoteli zdaj Vi moj oskerbnik in oča biti. Znano Vam je, da sim dozdaj v domačo šolo hodil, in se branja in pisanja že dobro navadil. Služit iti me zdaj eni nagovarjajo, eni mi zopet pravijo, da bi se kakega rokodelstva lotil. Pač mi bi bilo bolj všeč, ko bi se kaj naučiti mogel; toda sam sim revež, in si ne vem pomagali. i ,6\ai i «••:, i-i Prosim Vas, ljubi stric! svetujte mi, kaj bi bilo bolje za me, da bi šel služil, ali se — kterega rokodelstva učil ? Nadalje Vas tudi pohlevno prosim, če bole pri volji, da se kaj učili pričnem, ko bi mi kakšnega mojstra v mestu dobili, kterega poznate, da bi bil zame naj boljši. Saj veste, da si sam pomagati ne znam j svetujte in pomagajte mi tedaj, ljubi stric! vedno bom Vaš pokorni sinovec V Strahinju 4. rožnika 1850. Andrej. fEnajsto sledi.) ,.ii .1 .i tkiil ) i/ «otovo zdravilo. J____ Slavni Boerhave je sporočil, da se morajo po nje-govej smerli vsi rokopisi in vsi listi, ki se v hiši najdejo sožgati, razun same jedne knjige, ktero bodo v njegovej skrinji najšli. H konca prodaje njegovega premoženja še ponudijo bukve, ki so bile z zlatom in srebrom obilno okovane. Neki bogati žlahtnik jih vgleda in misleč, da vse skrivnosti zdravilstva zapopadejo, obljubi za nje hitro de- 184 set jezer rajniš (goldinarjev), ter jih tudi zderži. Ko jih odpre, ne najde v celej knjigi nič druzega, kot le bele liste, in ko pervega pogleda, bere sledeče verstice: „Iraej glavo hladno, noge tople, želodec prazen, in nikdar zdravnika ne boš potreboval." v — ko. •i«jj\ — .'¦•¦.. -\t\\\ ovo\o\> ;A«A rA :w i^*v5o\» ki »^on1 Povabilo na naroČbo Vedeža za II. polletje 1850. ."rtii »ao ni Z drugim mesgeiu se začne drugo polletje tega leta. Prosimo tedaj vljudno vse p. n. stare prejemnike Vedeža^ ki so si ga le za polovico aH 6 eter t leta naročili, svoja naročila blagovoljno ponoviti, druge pa, jim obilno pristopiti hotetu V Ljubljani v tiskarnici gospe Rozalije Eger prejemali velja Ve dež, ki dobi vsako cetertletje eno doklado različnih podob, za pol leta 45 kr., za četert 23 kr. (Tistim, ki ga lahko ceneje dobivajo, je to znano). — Za pošiljanje na dom se plačuje za pol leta samo 5 kr. Po pošti velja Vedež z vsim skup za pol leta 1 il. 5 kr., za četert 33 kr. — Od pisem z denarji za Vedeža ni treba nič poštnine plačati, ako se napisu pristavi: „Z 1 fl. 5 kr, (ali 33 kr.) naročnine (Pranumerationsgeld) za Vedeža-" ________ VrednHtvo. Zastavica. *0°^ V*>* —- \>»ihoi\ i« m Kj