„Stajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo * leto 3 krone, za pol in četrt leta razmerno; za Ogrsko 4 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo slane za celo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne Štev. seprodajajo po 6 v. Uredništvo in uprav-nišlvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseralov) ja za celo stran K 64, za V, strani K 32, za *U strani K 16, za '/a strani K S, za '/,» strani K 4, za '/,, strani K 2, za >/•* strani K 1. — Pri večkratnem oznanilii sot cena primerno zniža. V Ptuju v nedeljo dne 13. septembra 1908. IX. letnik. Država in kmetijstvo. (Napisal poslance dr. O. Stcinwendcr). Kaj stori avstrijska država za kmetijstvo ? »Ona nadzoruje in podpira deželno kulturo, 'ona daje doslej 4 in odslej 8 milijonev kron na leto wt varstvo proti vodi in izboljšanje zemljišč iz melioracijskega sklada in poleg tega še izdatno svoto v isti namen ; ona skrbi za konjerejo in veterinarstvo. 327 milijonev stane vso skupaj. Ta svota je prav lepa; veliko večja in bogatejša Francija ne daje v ta namen več in Italija daje veliko manj. In vendar ni kmetijstvo v nobeni državi sveta od države tako omejeno kakor na Av-Knjskem. Vzroki zato ležijo v razmerju z Ogrsko in v trgovinski pogodbi z Jfemcij o. Ogrska je leta 1906 žitja, ostročja in moke za 431 milijonev kron, živine in živinskih produktov pa za 235 milijonev k nam vpeljala. .":■ jo resnično da Avstrija ogrska življenska sredstva potrebuje. Ko bi pa posredne eolnine pwischenzdlle) obstojale, bi ne bila le cena naših kmetijskih pridelkov višja, temveč višja cena bi tudi množino produkcije povečala. Korist od obstoječih razmer ima seveda industrija. Le-ta je izpeljala leta 1906 le na tekstilnem blagu za 481 milijonev kron na Ogrsko. K temu pride še izdatni izvoz v železu, kovinskem blagu, kratkem blagu, steklu itd. Z a te dobičke industrije mora p r e-tvpeti avstrijsko kmetijstvo ogrsko konkurenco. Industrija je tudi, kateri se je napravilo trgovinsko pogodbo 7. Nemčijo. Naša industrija je zavarovana z visokimi eolninami proti Nemčiji, in to varstvo škodujenašemukme-tijstvuna dvojni način. Prvič mora potom eolnine podražene industrijske pridelke, kakor obleke, orodje, sladkor itd. višje plača-vati. Drugič pa odgovarja Nemčija na visoko industrijske eolnine z v i so k i m i c o 1 n i n a m i na živino in s tem, da napravi težje pogoje za uvoz živine. Naj govorijo številke ofi-rielne statistike! Izvozili smo v Nemčijo : na k 1 a 1 n i živini: leta 1905 za 88 o inilij. kron . , 1906 , 623 , , 1907 , 44-5 , na konjih: leta 1905 za 59<> milij. kron , 1906 , 31-6 „ „ 1907 „ 23;6 „ skupno na živini vseh vrst: leta 1905 za 148 milij. kron „ 1906 , 94 „ . 1907 , 67 „ P a d 1 i a m o t ., : . , „ ,. a i (■« i z v o-z o m na živini v Nemčijo tekom d v e h 1 e t za več k o t p o 1 o v i c o in p a d 1 i bo demo letos na eno tretino! In potem govorijo judovski ter žalibog tudi krščanski listi o prevzetnosti in oderuštvu kmetov, katerim se godi itak dobro. . . Pri srbski trgovinski pogodbi se poleg tega niti za izdatne svote za industrijo ni šlo. Za nekaj čez 8 milijonev kron je šel izvoz v Srbijo nazaj, ako odračunimo sladkor, ki bode odslej za Srbijo zaprt, samo za 5 milijonev. Kaj se da pri temu pridobiti ? Morabiti en milijon. I n zaradi tega malenkostnega-mili-jona naj se uniči kmetijstvo? Kajti o temu ni dvoma, da bode kmetijstvo težko oškodovano. Že danes si lahko predstavljamo, kakšne bodejo cene v enem ali dveh mesecih. In tako gre povsodi. Vedno več uradnikov, vedno več gimnazij, 30 milijonov za pospeševanje mornarstva, 80 milijonev primanjklaja pri državnih železnicah. Tako se pritisne denar in ljudi od dežele v mesto in nazaj ne pridejo več. Potem pa še vpijejo o kmetijskem odiranju. To je za smejati, ali še bolje, za — udariti ! Politični pregled. Eni in drugi. Ako se dvignejo živinske cene le za malenkost, že vpijejo gotovi hujskači: Kmet je oderuh. Ako pa zvišajo milijonarji cene petroleja, sladkorja itd., molči celi svet. Vsi stanovi si lahko zboljšajo svoj položaj, le kmet naj molči. Mi imamo na Avstrijskem čez 8 milijonov kmetov. Od teh 8 milijonov jih komaj 67.000 več kot 1.200 kron na leto zasluži. To se pravi ■/. diiiL'imi besedami: Skoraj vsi avstrijski kmeti ne zaslužijo niti toliko, kakor advokatski pisarji. Ali ni to sramota? Par akcijonarjev družbe za. železo pa zasluži toliko, da so si ti gospodi preteklo leto 42Va procentov dividende izplačali. To se pravi: Za vsakih 100 kron so dobili ti možakarji 42'/» kron! To ne vidi nobeden. Pač res: eni smejo odirati, drugi, kmetje, pa smejo — umirati. ..Bratje" Cehi. Pravijo, da se pes vsede, ako vidi Čeha. Zakaj? No, Ceh je bil že povsod, samo v pasji r . . . . ne. Ta malo groba šala hoče le vsiljivost češkega naroda označiti. Povsod si služijo Cehi kruh, največ seveda med Nemci. Ah doma skušajo vsakega tujca požreti. V Pragi so imeli zdaj oddati cevi za vodovod v okroglem znesku 3 milijonev kron. Oferirale so razne firme. Čehi pa so dobavo oddali tuji fran coski družbi. To vse iz sovraštva proti domači- Šolski začetek. Spisal učitelj E. Post. Počitnice so minule. Kako hrepenijo družine mnogimi otroci po temu trenutku! „Tu se ne da več pretrpeti s temi paglavci!" čuje- no dostikrat tožiti. — .Povsod se mora imeti povsod učiti in pridigovati, da se omeji gon k delovanju in uničenju". Mi učitelji se smejimo takim izbruhom očeta matere; kajti spominjamo se dejstva, da pri- tijo stariši opetovano pri najmanjši zadevioi v da se pritožijo črez , preojstroK ravnanje otroci; na to pa vedno pozabijo, da imajo že s svojimi 2, 3 ali 4 malimi med počitnicami ve- križ, medtem ko se mora učitelj s 70, 80, . do 100 takih tičkov vsako leto skozi 46 ednov mučiti. Ko bi gotovi stariši to premislili, odili bi v gotovih slučajih o ojstrih odredbah učiteljev drugače. To omenim le mimogredoč. Te vrstice ne veljajo onim, ki so že čez t-B-C, katerim je Sola že drugo domovje, učitelj ljubi prijatelj, — temveč onim, ki ob roki trne matere stopljejo v šolsko sobo in vidijo prvič moža, kateremu se jih izroči vsak dan za ar ur. Vsakdo misli na svojo mladost, na ta dan nazaj in kmalu bode našel kjuč za to uganko. Ako so ti stariši učitelja popisali kot dobrega, ljubega moža, od katerega si bodeš veliko dobrega in lepega naučil, potem so male oči pač vprašujoče moža pogledale; ali hitro zaupajoče otroško srce čuti pri prvih ljubili besedah učitelja takoj ono otroško ljubezen, ki dene odrašenim tako dobro in jih vleče k mladini. Ako si pa imel nesrečo, da si slišal od kakšne služkinje ali celo od tvojih starišev pri vsaki stvari, ki si jo napravil kot 5 ali 6-letni otrok, besede: „No le počakaj, kadar prideš v šolo, ti bode učitelj že pokazal", — potem je čutilo tvoje srce pač več kot vznemirjenje. Boječe si vstopil, jecljaje tvojemu učitelju in prihodnjemu odgojitelju odgovarjal in ako je bilo zunanje učitelja še resne nature, potem so morda celo solze tekle ali pa si jih težko zadržal. Gotovo pa je trebalo v takih slučajih vedno mnogo dnij, morda tudi tednov, da se je vzbudilo v otroku ljubezen do šole. Kdo pa»je bil temu kriv? Pretiravanje, zavijanje, da ne rečem lažniva poročila, katera je slišala deca vedno o šoli in učitelju. Zato proč s takimi napačnimi vzgojevalnimi sredstvi! Ko bi se tej zahtevi ugodilo, koliko jeze in slabih ur bi se prihranilo učitelju in starišem, kako bi se ukrepčalo najvažnejši predpogoj dobrih uspehov za vzgojo in poduk, dobro sporazumljenjc z šolo in domom. Zato opozarjamo vse stariše, katerim se gre za blagostanje njih dece, zdaj, ko se prične kmalu zopet poduk, na sledeče nauke, ki so plod dolgoletnega pie-mišljavanja in izkušnje : 1. Varujte se, da bi govorili pred otroci slabo o šoli, učiteljih in predpostavljenih ; kajti z vsako besedo, s katero se njih avtoriteto podgrebe, podgrebla se bode i vaša. 2. Povejte učitelju zaupljivo vse duševne in telesne napake otroka, da se bode takoj v začetku nanje oziral in se tako ogibal neprijetnemu govoričenju. 3. Nikdar naj se ne trpi, da govorijo otroci na način, ki ni spoštljiv, o svojih učiteljih ali da se norčujejo o njih napakah. 4. Nikdar naj se ne nastopa in ne sodi po izpovedbah lastnih ali celo tujih otrok, temveč naj se vedno popreje učitelja povpraša. 5. Za take pogovore naj se nikdar ne izbere čas poduka. S tem se poduk moti, kar ni dovoljeno; učitelj tudi mnogokrat nima potreb- •• nom Nemcem. Denar naj roma torej raje v tujino, na Francosko, nego da bi ostal doma. In Nemci so bili pri temu še za 300.000 kron cenejši nego Francozi. Prihodnjič pa bodejo Cehi zopet fehtarili, da naj jim država podporo daje. Ali vse se maščuje. Tako je vstal zdaj centralni ravnatelj Kestranek in je javno dokazal, da. so se godile pri tej in raznih drugih zadevah med Cehi velike lumparije. Šlo se je gotovim ljudem menda le za „tringcldeu . . . Bojkot pive. Na Štajerskem se je spilo meseca julija za okroglo 30-000 hektolitrov manj piva. Deželi se je s tem odtegnilo čez 72.000 kron na dokladah. 0 novih vodnih cestah. Ravno v torn času opažamo v taboru velike kapitalistične špekulacije in v velikih trgovskih krogih živahno agitacijo, ki dela na to, da se izvede postava o vodnih cestah, ki jo je sklenil državni zbor leta 1902. Obžalovati moramo pri tem, da pomagajo pri tej agitaciji tudi zastopstva in politiki, ki bi se naj raje ne priklopih tem nameram. Tako se je tudi zgodilo, da se je v državnem zboru sprejel vkljub velikanski agrarni večini nujni predlog socialdemo-kraškega poslanca D a s z y n s k e g a, izprva v forraelnem, pozneje pa tudi v meritoričnem smislu s-184 glasovi proti 86; to se je zgodilo v pre-tečenem poletju. Tudi v tem slučaju je posegel osrednji odbor naše kmetijske družbe vmes in sicer s tem, da je zavzel stališče proti nameravani izvršitvi postave o vodnih cestah tako posebno v zadnji seji 14. julija t. L, v kateri se je sprejel predlog gospoda poročevalca člana O. O. Sutterja, ki pravi, naj se od centrale za varovanje gospodarskih in logarskih koristij izdana in od inže-nerja profesorja Birka spisana knjižica: „Soll der Donau-Oder-Kanal gebaut \verden?u nakupi v primernem številu odtiskov za člane osrednjega odbora in podružnice, da se o tej stvari poučijo. Tudi se je v isti seji na predlog istega poročevalca sklenilo, naj se v družbinem listu ponatisne „Kreinser Zeitung".. .. ; Gotovo bode.tudi v smislu tega sklepa, če se poda samo na podlagi danega gradiva pregled o celi stvari, seveda v mejah, ki jih stavi prostor, ki nam je dan na razpologd. Proti temu, da se naša prometna sredstva izpopolnjujejo, nimamo s stališča našega gospodarstva nobenih pomislekov, ker rabi kmetijstvo in domače gospodarstvo prometna sredstva ravno tako kakor druge panoge, n pr. industrija. Ce pa se ravno v tem slučaju ne ravnamo po tem pravilu, imamo pač vzroke, ki nas silijo k temu. Ce si , natančno ogledamo nameravano vodno cesto ki se naj postavi, opazimo naprej njeno velikost. Velikanski so stroški, ki jih bo (ali bi) stalo to podjetje, ogromne so tudi naloge, ki jih stavijo tukaj človeški podjetnosti razne naravne zapreke in tehnične težkoče. Kolikor moremo danes presoditi ves položaj, bo stalo celo podjetje jedno milijardo kron, to je tisoč mili-jonev kron (1.000,000000 K). Velikost te švote nega časa. Najboljši je. za take pogovore čas pred ali po poduku. 6. Na naročila učitelja in šole se morajo i stariši ozirati, ker s tem vtrdijo v deci zmi-sel za red in pravico. Ako se eno ali drugo ne dopade, naj se ne govori pred otrokom slabo o temu, temveč naj se raje povpraša pri učitelju ali naj se mu piše. To seveda vedno v zaprtem ovitku. 7. Nikdar naj se ne rabi za izgovor za šolske zamude le navidezne vzroke. S tem se zapelje otroka v laž in potem se ni čuditi, ako se laže otrok potem na isti način lastnim sta-rišem. 8. Ne mučite deeo razven šolskih nalog še z drugimi pismenimi deli. Uči se v šoli! 9. Kazati treba zanimanje za uspehe otrok s tem, da se pregleda večkrat njih knjige in zvezke. Ali ne zoperstavljajte se pri temu označbam učitelja. 10. Drži tvojega učitelja, ki je vložil temelj svojemu znanju, vedno v časti! stavbe in tako dalje. Drugje stavijo kanale, da uravnajo reke in preprečijo povodnji, ali da pridobijo več rodovitne zemlje, kakor so delali stari _ 2 - si lahko predočimo, če pomislimo, da bi s to svoto v kronali lahko naredili pot, dolg 23.000 km ali več ko polovico zemeljskega obsega. Pomislimo lahko tudi. da telita v zlati vrednosti ena milijarda kron 3000 meterskih stotov (v zlatu), da bi torej ta množina znašala več ko polovico vsega zlata, ki se je leta 1907. pridelalo na celi zemlji. Toliko denarja ni razen Francoske, ki je morala leta 1870/1 plačati Nemčiji jedno milijardo vojne odškodnine, plačala ali dovolila naenkrat še doslej nobena država. Tudi danes najvažnejši kanali niso stali toliko, kakor bi stal ta avstrijski kanal. Sueški kanal, jedna najvažnejših prometnih zvez za mednarodno brodarstvo, je dolg IGO km. in je stal vkljub različnim težkočam in zaprekam le 480 milijonov mark: Cesar Viljelmov kanal, ki je dolg 75 km. je stal-156 milijonov mark; par namski kanal, ki, kakor znano, reže centralno Ameriko in veže obe veliki svetovni morji, bo dolg 75 km. in ne bo stalanad 720 milijonov kron. Celo sibirska železnic, ki je dolga 6485 km. je stala do Vladivostoka le §32 milvovnov mark; stroški za drugo, potrebno in nameravano progo pa so proračunjeni Le na 157 milijonov rubljev. Z nameravanim kanalom med Donavo in Odro — in o tem govorimo takaj v prvi vrsti — ki bi bil dolg 270 km. bi imeli seveda najdaljši in najdražji kanal na svetu. K temu pa še pride navsezadnje, da bi nameravana milijarda niti ne zadostovala. Naknadne zahteve so navadno večjo kakor pa v proračunu za stavo določena svota. To je bilo ob svojem času tudi vzrok, da se je panamski prekop ponesrečil. V Rimu nameravajo postaviti spomenik kralju Viktorju Emanuelu in so izprva določili zanj svoto 8 milijonov. Kmalu pa so morali doplačati na-dalnjih 115 milijonov in sedaj dvomijo, al bo skupna svota 30 milijonov zadostovala. Razen tega se moramo ozirati tudi na to. da bo kanal odtegnil poljedelstvu mnogo zelo rodovitne zemlje, ne kanal sam, ampak tudi zemlja, ki se bo ob njem nasipala, različni jezi, Egipčani, s kanalom med Donavo in Odro pa bomo dosegli uav«« -i;v-pn>tno. Ah vsi ti poini-, sleki ne smejo veljati več, kakor hitro se pokaže, da daje kanal dobiček in da zadostuje vsem prometno tehničnim zahtevam, ki se stavijo vanj. Zdi se nam pa, da se ravno vsi merodajni krogi bojijo odgovora na to vprašanje. K tem spadajo v prvi vrsti merodajni dunajski činitelji. Sanjarijo o tem, da bo mesto Dunaj na ta način dobilo luko, kakor Hamburg, če ne celo kakor London ali novi York, ne pomislijo pa pri tem, da ne moremo priti na severu in vzhodu izven mej naše države v vode. Tudi se ne ozira nihče na to, da znašajo petodstotne obresti od ene milijarde 50 milijonov kron na leto. Torej bi moral ta kanal vreči na teden jeden milijon dohodkov. Ker pa bo v njem voda stala in ne tekla, zaradi tega pa pozimi zmrznila, bi se moralo v času, ko jo kanal prost za vožnjo, torej po leti, zaslužiti na teden dva milijona kron. Na to pa niti misliti ni. Sueški prekop, skozi katerega morajo ladje voziti in ki ima jako visoke tarife, ima seveda vsako leto 60 milijonov čistega dobička; Cesar Viljelmov kanal pa le 2 milijona 420.010 mark. Pri kanalu med Donavo in Odro, ki bi glede dolgosti prekašal najdaljše na svetu za 100, celo 200 km. na dolgosti, pa bi bili stroški še neprimerno večji, ker bi moral imeti nič manj ko 33 jezov in celo armado uradnikov in delavcev. Torej lahko z zavestjo rečemo, da se pri njem ne bo moglo govoriti o kakem obrestovanju, pač pa o neprestanem priraanj kij aj u. Tudi je zelo dvomljivo, ali bo kanal dosegel v prometu kak uspeli. Za promet bi prišel v prvi vrsti premog v poštev. A ravno v času, ko se ga največ rabi, to je po zimi, se bo znalo večkrat zgoditi, da bodo željno pričakovane ladje kje gori na Moravskem zamrznile in da ne bodo mogle naprej. Ravno zaradi tega, ker so kanali v prometu zelo nezanesljivi, so več kje, že narejene kanale, ki so stali velikanske svote (n. pr. Ludvikov kanal na Bavarskem, Dunajsko-Novomeški kanal), vedno bolj in bolj zanemarjali in začeli ob njih staviti železnice, ki so ceneje in ki mnogo več opravijo. Izračunih so, da preteče ladja v kanalu v eni uri le 3 do 7 km, torej toliko kakor navaden voz. no-pila. f]} Vrhu vsega tega pa je kanal popolnoma potreben, ker gre skoro 300 km tik ob se železnici, ki jo jo država pred kratkim kuj V najugodnejšem slučaju nam lahko služi za da dela železnici konkurenco/kar pa bi ii le tedaj smisel, če bi železnica" bila še v vatnih rokah. Ce se oziramo nazadnje še na dejstvo mora kanal iti naprej skozi 16 zapornic pride 80 ni visoko in da mora potem iri z skozi 17 zapornic, da pade nato 78 m, da bi se shrambe za te zapornice lahko večkrat pokvarili in poplavile s svojo vodo polja in da bi se z vodo, ki se rabi zanje, preveč izsušila zeroljaj okoli kanala, če pomislimo nazadnje, da bi rabila ladja do Dunaja šest duij, potem nam pa£| ni treba navajati nadalnjih vzrokov zoper ta kanal. Sedaj je naloga agrarnih poslancev se ravnajo v tej stvari po navodilih, ki jih j> osrednji odbor naše domače kmetijske druž v tej stvari izrazil. ,, Klerikalci in ljudska šola. Naši klerikalci se delajo vedno za največjel prijatelje ljudstva. Ali tisto, kar ljudstvu koristi,] sovražijo in mu nasprotujejo z vsemi močmi. klerikalci hočejo ljudstvo vedno v neumnosti! obdržati in zato so tudi nasprotniki ljudske šolel iii obenem učiteljev. Naši učitelji po Slovenskem] so žalibog še dostikrat pod farško komando. On podpirajo klerikalce kakor Korošca in nazadnja kakor hofrata Ploja. V sledečem hočemo navedeti par izrekov kako mislijo politikujoči farji ° žoli in učitelji! Stolni kapitular Haffner iz Mainza je deja na katoliškem zboru: „Bestije, samo bestije pr dejo iz današnje šoleu. Klerikalni list ,, Frank. Volksblatt" je pisal q „Sola je kužna bula na državnem truplu' Župnik Lukas v Dalkingu je rekel, da je šola isto, kakor opium na Kitajskem. Župnik Leyser je dejal, da je vso učiteljstv ustuškega mišljenja. List „Landbote- je pisal: ..Lčitelji so .dolini llerodesu. ki ni imel niti sledu človeški srca v truplu. Kakor pijavke izpijejo poč otroku vero iz srca in ga zapeljejo v smrt grehe". Škof Aixner v Brixnu je dejal: „Sola ja prinesla posurovljenje otrok. Povečala je zločine, mesto da bi dvignila nravnost". In tako naprej . . . Vse je šola kriva, učitelj! Slovenski učitelji vidijo zdaj, kak namene imajo njih duhovniški prijatelji! »ri- ■ " ' Dopisi. Sv. Trojica v Halozah. Veselo se je v na kraje peljati, ker so vinogradi posebno letos lep in trgatev bode hvala Bogu dobra. Žalostno je, kadar se pelje domu ponoči, ko človek varen napada od nekaterih smrkolinov. Na praz Marije 8. t. m. se je peljala neka mestna fan lija domu ob 8. uri zvečer. Tam so se zbra tisti razbijači in so hlapca pretepli, iz voz trgali, tako, daje moral s konji pobegniti v dru| gostilno k Mariniču; tudi tam ni bil varen te bande, zopet je nastal hud napad na hlap gostilničar Marinič je bil primorau gostilno preti, da se je rešil teh fantalinov. Kako na je še nadalje znano, se je godilo tudi večim tuj očim kmetom kaj slienega, ko so se pelja od Božje poti domu. Mi opozarjamo oblast te - razmero in zahtevamo, da se da človeku j ponoči mir in da se taki ptiči vtaknejo pod ključ. Ljutomer. Znanemu prvaškemu advokatu Karleku se majejo tla pod nogami vedno bolj in opravičeno se bojimo, da ga bodo začele! kmalu celo žgati. Tukaj se govori javno, da jej inoralično sfrčal že davno z Ljutomera, da postal nemogoč in da bi moral pobrati šila kopita, če ima sploh še kaj stanovske časti značaja. Saj pa po njegovem nastopanju in nje^ govih dejanjih ne more drugače biti! Tej človeštva je dobro znano na kaki stopinji stoji njegov ugled; vendar pa se ne zmeni za gli ljudstva, spoštovanje uradništva in javno sodb marveč se krčevito oklepa še zadnjih snhih vejii in ima za vse le gluha ušesa, ker je kot skrajr duhovita in brihtna glavica prepričan, da drugo ne najde take dobre molzne kravo in povrh takih telet. — Mirno prenese najhujšo zlo* hlastno požre vsakovrstne žaljitve in napade — celo pasji bič. Sam priznava, da nima vdanih prijateljev in istotako mora pač biti uverjen, da ga ne čislja nihče posebno. Raznim njegovim kozlom in kozljičkom se je že smejalo staro in mlado; doživel je kot govornik in umetnik toliko, da bi ga moralo pač biti sram, če bi sramoto poznal in bi hotel obdržati vsaj nekaj zdrave kože. V zadnjem času je postal možakar nekako melanholičen in pobit. Če ga vidiš na ulici ali na cesti sploh, zre v tla. Ne .vemo ali ga zebe v oči ali išče znane zlate za milostivo, ali pa primerja cestni prah z lastno eksistenco in išče v njem to, kar imenuje svet — ugled preteklosti. — V družbo zahaja malokaj; le križevska opekarna mu je še na srcu, za njo živi. Morda misli in upa, da si bode — za vse slučaje — zagotovil tamkaj boljšo bodočnost. Sam pravi, da ga čakajo v Ljutomeru še hujši časi: ca ulici bodo ga napadli s palico in klerikalci v zvezi z nemškutarji ga hočejo spraviti na vse kriplje proč. Aj Jaka, misliš morda, da so gospodje, ki so v tvojem političnem taboru, tvoji prijatelji ? Prekleto se motiš — ker si slep in zaspan. — Možakar je slabič in pač ni prav zdrav. Njegov želodec prenese sicer mnogo in marsikaj, toda bati se je, da mu oslabijo bolni živci popolnoma in škoda bi bilo za tako bitje; posebno juristi bi ga jako pogrešali. Zategadelj pa imajo celo ljudje, ki so mu zabrusili javno v obraz, da je požrl dano častno besedo, kojim je med drugim sam pravil, da je denar njegov bog itd., kot pametnejši z njim potrpljenje in mu nočejo zagreniti življenja še bolj. Pred kratkim je izstopil Karlek iz vseh društev, kar je dalo povod, da so ga njegovi ,najboljši" javno kritikovali in so imeli z njim ob jednem kot z nezrelim politikom veliko zabavo in marsiktera krepka je padla. Menda v zahvalo za to .so mu storili protiuslugo in so mu dovolili pred sokolsko slavnostjo, da je lastnoročno zbijal mize in klopi v Seršenovem logu. Povrh pajeta človek, ki bi se dal prej primerjati s političnim težakom, ali kakim ponesrečenim kapla-nom,kakor pa z uglednim politikujočim odvednikom, podaril blagonaklonjeno nekaj kronic za sokolsko zastavo in je imel še celo „guč." Ta možakar je zvedel že za take žaljitve, kojih morda ni doživel najzadnji hribovc. Javno ga je obsodil prijatelj — somišljenik, da ni vreden šus pulfra; Karlek ni dobil nobenega zadoščenja, pač pa je dotični človek še danes njegov klijent; javno in opetovano se je govorilo, da je porabljal Karlek na od njega sestavljenih in pisanih listinah stare koleke — kar se da sicer še dokazati z dotičnimi listinami — pa ni tožil; znano je, da je pel Marinov pasji bič Karleku na javnem trgu v Ljutomeru slavo, pa sta si že davno zopet dobra; dr. Grossmann je segel temu prijatelju pozneje, v denarnih in tudi v drugih zadevah pod .pazduho in mu dolžuje Mavrin najbrž danes še precejšnji znesok. Znano je istotako, da je doživel ta akademično naobraženi , človek od raznih ljudij, koje prištevamo k inte- i ligenci, razne žaljitve; pretili so mu z zaušnicami in batinami — toda značaj Grossmann Karlek občuje še danes s temi ljudmi, ker pričakuje najbrž dejanja. — Pred kratkim je tožil dotične, ki so baje raznesli vest, da ima od „Sudmarke" posojilo. Ustil se je pred obravnavo, da hoče dognati, od ktere strani izhaja ta dol-žitev in kdo je pisal v Štajerca, a med obravnavo je prisegel, da nima posojila, -ni zahteval zaslišanja prič in je izjavil, da odstopi od vsakega daljnega zasledovanja in da noče preganjati razširjevalcev one vesti in dotičnih trditev. Zbal se je pač, da bi se mu zabrusilo med obravnavo marsikaj neljubega v obraz, pogoltnil je vse z „Geldjudom" in drugimi laskavimi priimki vred. Za ta način dobi najbrž od prebivalcev Babjega ložiča lovorjev venec. Kaj ne, kdor ima maslo na glavi .... Pač nič ne dč, da smo le dosledni in značajni. — Marsikaj bi za-mogli povedati razni Karlekovi uradniki; pa nočemo se dotikati molčečnosti teh ljudij. Sicer bode pa itak prišel čas za to in ono. Čudno je le, da obračajo Grossmannu uradniki kar po vrsti hrbet. Ali morda zapuščajo njegovo pisarno — kakor podgane potapljajočo se ladjico?! — Op. ured. Dobili smo te dni razne dopise, ki so pisani deloma od ljudij Karlekove stranke in - 3 — kojih vsebina kaže njegov značaj v pravi luči. Morali smo materij al skrajšati, nekaj pa pride pozneje. Dr. Grossmann pa želimo k vsemu skupaj že danes prav dober tek. Ljutomer. Ljubi gospod urednik! Zopet pridem k Vam in Vas naj preje kot zagovornika lepo pozdravim ; potem pa Vam naznanim, da našo ljutomersko veteransko društvo noče nemške komande. Zavoljo duhovnikov; dragi .,Stajerc", pridi zdaj s štriglom in s konjsko krtačo. Vi stari vojaki, vas ni sram, daste se bojevali po Italijanskem, Pruskem in v Bozni za našo domovino in cesarja in zdaj ne poznate komande, katero ste se učili! Kaj pa Vi, g. Žnidarič, ki ste bili 5 let pri vojakih .Inštruktor der Rekruten", pa 29 let pri sodniji sluga, pa nimate zdaj pameti, da bi vpeljali edino na Avstrijskem veljavne komande! Treba bi bilo okrtačili tudi Vas gospod Zemlic, poštni sluga, Vas Vogrinec, Kikca, .Hauptmana" Rajh i. t. d. V kraj s slovensko komando! Ste znabiti Madžari, Hrvati, beli Kranjci ali Honveti ? Vi ste zeleni štajerski Slovenci. Ali se ne sramujete? To ni častno za tako vojake in stare bojevalce. Saj se vsaka baba norca dela: ,kren na levo" „kren na desno", .pokleg bogu", „pozor", kam? na pečenko. .. Tako govorijo ki imajo v glavi bistre možgane in v srcu ljubezen. — Ej ej gospod urednik kaj vse ne govorijo od veteranskega ljutomerskega okraja zaradi komande. Ako nam daste za prihodnjič malo prostora, Vam to radi popišemo. Več starih vojakov. Iz zgornjo Radgonskega okraja. Prosim te, ljubi „Stajerc", ki si tako prijeten in nam priljubljen, da te tako radi beremo, za malo prostora. Bral sem v „Štajerci", kako si duhovnike opozarjal in še celo prosil, naj bi nam letos zbirco šenkali in nas pri miru pustili, ker bomo sami dosti premalo imeli živeža. Glejte, prišli so nas obiskat po Petroski fari, kakor cabohna kure: Rekli so: če imaš malo, daj polovico! Ce imaš veliko, daj vse! Niso nas reveže poznali, vbogi izstradani in od vsakega duhovna nepoznani kmet 'je moral sem dati kaj je imel, čeravno je vsa!:i sam premalo imel. . . Morala je ta lačna vrana ta sito nakrmiti. Tudi organist kakor mežnar je hodil s štirimi očmi in je fehtal. Sramota za duhovne in za mežnarje ki nimajo milosti. Vsevedež. apitalič. Vsakovrstno delo me je od lani zadrževalo, da nisem utegnil prijeti za pero in malo popisati naše kričeče razmere. Našemu župniku je med tem časom dokaj zrastel greben, kajti posrečilo se mu je. da je poleg drugih pod-repnikov prišel tudi sam v občinski odbor. Proti volitvam se je vložil ugovor. Naš „ata rihtar" so padli pri župniku v nemilost, zato še niti v odbor niso bili voljeni. Poleg podrepnikov sta prišla v odbor tudi dva naprednjaka in dva pristaša „Narodne stranke" ; drugi pa so sami farški petolizci, še celo taki, ki ne plačujejo niti vinarja davka; klerikalec mora biti, potem je lahko še župan, če prav je drugače na slabem glasu. Pa še nekaj: bralnemu društvu smo že „libere" zapeli in sedaj hodi znani Ogrizek iz Dramelj k našemu župniku na poset z namenom ustanoviti bralno društvo, kar mu je v Drami j ali tako imenitno izpodletelo. Pri mastni pečenki kujeta dopise v „Slov. Gospodarju" kjer napadata take poštenjake, ki jim še nista vredna odvezati jermena od čevljev. Tako je napadel Ogrizek v mariborski cunji nekega moža, češ da si je on dober s svojimi sosedi ki berejo ,,Štajerca" in baje tudi dopisujejo. Da si Ogrizek nima zato nikakšnih dokazov, vendar hujska soseda zoper soseda. Ali je to krščansko po vzgledu Kristusovim, ki je rekel „inir vsem bodi". On pa pravi v mariborski cunji, da novo izvoljeni odbornik Drameljske občine tiči vedno s fantoma dveh sosednih hiš skupaj. To sta njegova najbližna soseda; ali ni to lepo, ako živi z njima v slogi? Po Ogrizekovem receptu je začel tudi naš župnik govoriti, ko je pred kratkim nagovarjal svoje podrepnike, da naj se ogib-ljejo nekega moža ki je na sumu, da je dopisnik „Štajerca", češ da je že „ferdaman". Ako nisi dovolj črn te naši farški podrepniki oberejo do golih kosti. Pošten naprednjak se med far-škimi podrepniki živeti ne more, delavcu ne dajo zaslužiti, rajši delo v nemar puste. Naprednjaku ne privoščijo grižljaj, ki je padel iz vilic, sami pa široko sede in pasejo svoje velikanske tre- 1 buhe. Dragi ..Stajerc", za danes dovolj, gradiva je seveda še dovolj, toda danes se te ne upam preveč nadlegovati. Prihodnjič si nabrusi britve in osnaži štrigl in krtačo, kajti bomo še krtačili našo prvaško gospodo! " "S^ Zajckloštcrski menih. Livek. Cenjeni list ,,Štajere\ Trosim Te,] da mi dovoliš nekoliko prostora v katerem bi se zamoglo tudi iz tote južne dežele po nekoliko] okrtačiti prvake klerikalstva, kateri smatrajo človeka poštenosti za pohujšljivca. Jaz sem bivšij or. post. vod. v pok. in imam v tukajšnih krajih z eno osebo znanje se za poročiti. Seveda ker sem strašno domovno oddaljehT-s«^ prišel tukaj na letovišče in obenem se dogovoriti factf" poroke, sicer sem ostal več časa v tem kraju. Tudi sem se prijavil pri občinskem uradu. Ali to vse ni zadostovalo. Prišel je k meni v stanovanje, neki črni gospod tukajšnega vikarijata po imenu Valentin B. ter mi je rekel, da sem samo za pohujšanje ljudstva prišel v tukajšno/ občino in da se moram odstraniti, da drugače*. bode mogel kakor tak druge korake napravit^ kam, to mi ni hotel praviti. Vprašal sem, ali jaz kod državljan avstrijski nimam pravico se nastaniti pošteno kjer hočem in ker krivice nobenem ne naredim, ter sredstva za živež issian/^ Seveda toti gospodek je mislil, da ga bodem tudi jaz poviševal kakor ga njegovi nekteii pe- ' tolizniki in da bode z mano delal kakor dela z njimi; tega ne bode pričakal od mene naj y . ne moti. Čast mu izkažem, kar njegov pok/ zahteva, več pa nisem dolžan, ker tak bi fcnj ne bil vreden, zakaj, ako sva se srečala, s* ga pozdravil pošteno pa mi še odgovora ni daJ Ali bi se to smelo pričakati od enega duhovna/ Ali je to lepi zgled, katerega vidijo in se učijo mladi otroci ? Mislim da ni! Kaj bi Ti, predragi ,Štajerc" rekel na to ? Toti vikarjat je imel enega že, 50 let kakor mežnar službujočega Ivan Drešček, kateri je svojo službo v najboljšem redu in zadovoljnosti vsem občinarjem izvršil; seveda pustil se ni gospodu in njegovi sestri, katera je kakor kuharica pri njemu, da bi se z njim pometalo po njihovi volji, je moral revež službo v starosti [pustiti in se svojega kmetijski dela zopet prijeti. Ali toti gospod W. B. je sei bolj zadovoljen, ko je dobil enega njegovih toliznikov za mežnarja, kateri se mu je sli na široko in prosil da naj njemu to službo deli ... Ali je to čast drugim poštenim ljud ako je kdo poln žganja v hramu božjen^ Toraj dosti za danes, prihodnjič nekaj imp zantnega. N. N Črešnjevci pri Gornji Radgoni. Tudi od m narodnih Slovencev moram nekaj izgovoriti, p sebno o Cik Polteko po domače v črešnjevci! Ta je grozen narodnjak, saj je že črez d let knjižničar Gornjoradgonskega bralnega društv in tak zna dobro pridige imeti, letos, ker iifli dosti jaboljčnice in vina bode tudi nekaj Njegove pridige so skoro vsak večer, poseb pa po nedeljah večer, ker zna vsled vživaujal vina mnogo povedati o svojem „virtovanju kako mu raste in kaj je že pripravil s svojimi rokami. Pri vsem tem pa se Poltek zelo motiš, tvoje baharije so prazne, tvoje gospodarstvo ti peša povsod, ker preveč piješ, delaš pa skoro nič. Ta sam je narodnjak, kaj ne dragi čita-telji »Štajerca" ? Kaj še pa dalje? V nedeljo z zvečer sem pa zopet mimogrede malo poslušal njegovo pridigo, a zapazil me je, pa sem komaj odbežal. Dosti pa sem slišal. Kaj je vendar raz-govarjal? Nič pametnega! ,,0ho to že ne!" Iz svojega narodnega srca preklinja svoje domače^ da mu nič ne pripravijo, pripovedoval je o prednikih kako so gospodarili in kako se je on ženil na ta „grunt" itd. O Poltek, se še več-sem čul, pa to za drugo pot! Ko sem pa zadnjo pot šel mimo tvoje hiše in poslušal tvojo pridigo, j bila pa je lepša. Poltek je sedel pri mizi, pa dve luči je naredil, na sredi pa eno ročko j boljčnice in tako pridigo držal, po mizi zbij da je odskakovala; to je bilo grozno preklinjanje. Kaj ne Poltek, to je lepo družinsko življenj da pozno noč ne pustiš svojih domačih pri mi spati!? Jaz pa sem njegovo pridigo takoj zvesto poslušal, in me je videl skoz okno in zafrJ čal za menoj, jaz pa sem mu zbežal; pri vrat sem ga še malo videl, pa ne, vem ali je skao za menoj, ali slišal sem še da dere za mer, _ti falot sapmienski prekleti ničvreden ji [ bom dan "kaj boš ti tu posluša." Drugo nisem j cul, sem imel zadosti; prihodnjič kaj več dragi „Stajerc' ko bode imel novo predigo. Dragi Poltek če je kaj laži, pa daj preklicat, pomoči _ pero .v črno tinto. Pozabiti pa ne smem na njegovega brata Pepeka „Irglavega*, ta zna ravno tako predigo držati, pa je le boljši ker je dober birt pa ni pijanček, nič ne pije, jeziček pa mu leti še hujše; to pa je tako: Pepeki'.leti jeziček kadar je trezen, Polteki pa kadar je pijan. To sta Vam narodnjaka junaka in narodna, Slo- (-onca v „Črešnjevcih". Adijo sedaj, Poltek, Peek drugokrat se vidimo. Polteko pa svetujem posebno da se poboljša ! Kaj pa rečeš ti Kolarov JIoafKIaTo, da 'tvoje ovčice v trnje zajdejo, nekaj jih posvari. Jožek Žbeža. Sv. Juri Ob Ščavnici. Ti dopisatelj ^Narodnega Lista" se zaganjaš že dolg časa v našo Tgedaj ustanovljeno veteransko društvo. Cital sem že parkrat o Tvoji bedi. Društvo zmiraj narašča, ima že črez 90 udov. 18. avgusta na dan rojstva 'lašega presvetlega vladarja je imelo društvo svojo prvo parado in se udeležilo sv. maše. Tega Ti oopisun gotovo nisi storil. Dragi čitatelji. kateri je taisti dan to vidil, marsikateremu so stopile solze v oči, ko si videl staro može že blizo HO let in črez, kteri so imeli svoje prsi .'TJftncafte—z večiini Svetinami, potem si videl krasen sprejem od prav imenitnih oseb, na katerih se je tudi vidlo da niso Sokola služili, ampak cesarja. Ah Ti Sokol tega nisi opazil ? mogoče se Ti je vidlo, da je te svetinje, ktero je možtvo 'imelo, kaki drotoš napravil in tem starim bojevnikom, kateri so se udeležili 48., 49., 64., 66. in 72 leta bojevnih časov za gumbo na 'orsa obesil. 0 ne, to je bilo krvavo zasluženo! »B,}.-mySokole, beseda „Habt — Acht" je Tvojo noro glavico močno razburila, kaj ne? tudi Še taistokrat stari bojevniki niso Sokolskega povelja slišali „Pozor" ; pač pa so slišali, kako so kuglje žvižgale okoli njih ušes, tudi so vidli, kako je znanca, prijatelja kuglja smrtno ranila kteri počiva v daljni Italiji, Bozni itd. v hladni zemlji. Ti sokolski dopisun pasti to mirno društvo v tem kaj si je zaslužilo že v času, ko še Tebe ■Svetu ni bilo. Društvo ne spada med politiko politika sploh nima nič z njim. Tudi opozarjaš "^arove zastave. Ti gotovo še nisi nič žrtvo-,e7n tudi ne boš, ker nič nimaš, ker še zmiraj edaš da bi Ti drugi pomagali. Jaz pa sem išal od g. načelnika, da je že v tem kratkem f«n nabral od dobrih ljudi 200 kron; mogoče jih potreben. Ti jih društvo prepusti in še bo ' IŠtvo zastavo imelo in svoto dobilo skupaj. "paj veteranska fana ni tako draga, ker ima orla brez mesa, „Sokolska" je dražja, ker ima orla p mesom vred. Tudi si se zlagal da je g. Kocbek i svojimi pevci delal veselje v gostilni; prav da r\Ti moti; jas nisem tega v nobeni gostilni Šel, ako ravno sem tri obiskal; pač sem pa cerkvi slišal, da je g. Kocbek krasno zapel Srako pesem in društvena godba na koru navijala; prav je g. Kocbek ,,nemčurji" so bili cerkvi in liberalci si cerkvo predstavljajo kot (stilno. Prav dopisatelj si se po ustali udaril pa saj Ti ni zameriti, da si Sokol in ta je laliko vsaki kravji in kozji pastir, kaj se je tudi resnično pokazalo pri razvitju zastave v Ljutomeru, |a so krave in koze prišle svojih pastirjev vohat n pozdravljat. Mislim, da boste g. urednik mi reč prostora pripustili, prosim pa pripravite mi še drugit>-pro"stor v tej stvari! Tvoj tovariš. ' Ofimje pri Podčetrtku. Nedavno so obhajali Olimničarji v zakotni a prijazni vasici domačega cerkvenega patrona, namreč imeli so žegnanje. . Orni oblaki so ploli ta dan na nebu, ter jezno utrinjali žareče iskre, kakor bi hoteli svariti ljudi od njih početja na taki dan. Po glavnem opravilu se zbero v farovžu župniki, ki so prišli od drugod s svojimi kuhareami pomagat domačemu župniku ob ednem pa obhajat patrona olimskega. Pri kupicah vina so postali vroče-glavni, da se je od daleč razlegalo na okrog. Ljudstvo v gostilnah je tudi zidane volje. Učinek se je pokazal pri popoldanski službi božji v cerkvi. Dosti ljudi omamljeni od vinca, je potrkavalo z glavami ob klopi, ali pa omrčalo po koteh v spanju pravičnega. Lep prizor! Vrhunec vsega, je bil popoldne in trajal v farovžn, kakor tudi v gostilnah do trdne noči. Iz farovških čin ^^e sliši veselo petje župnikov, njih kuharic. Po Jfeslilnah pa isto, še v zvišani me _ 4 - obojega spola, ki prisega meje skrajnosti. Nedolžna mladina mora gledati neostudno surovo obnašanje svojih staršev, kako in kaj si lahko misli vsak bralec. — Proti večeru se sliši pred farovžem krik skrokanih ccrkmoštarjev, ki od-slavljajo na vozove tuje župnike in kuharice. Čudno je bilo videti, kako so usmiljeni cerkmo-štarji na voz tišali šolskega župnika iz Buč in njegovo ženo — pardon kuharico, ker so njuju vinski dohovi vlekli k zemlji. Tako slede še drugi. Domača kuharica nataka odhajajočim gostom še vinca potem pa adijo — krik — vozovi peljejo počasi naprej. Smešno je bilo videti za vozovi stopati hrvaškega popa Hručiča o svojo kuharico, vse to pa ljudem v slab vzgled. Zdaj na desno, zdaj na ievo pomikal se je ta omenjeni parček. Podčetrteški župnik je radi škandalov odslovil iz cerkve tega hrvaškega plebanuša, ki mu je delal nečast, olimski župnik pa ga je sprejel v svojo cerkveno službo. Došli so tudi gosti iz Podčetrtka s svojo mladeniško godbo, kjer so v gostilni do dobrega odprli ljudem srce in vino je teklo raz miz. Ali glej, kdo sedi sredi nagajajočih žensk pozno v noč? Hrvaški kapucinec, ki ga imenujejo „Ben minuti'' napenja v različnem govoru svoje moči. Izginil je tudi on, v temni noči je še neki ženski ■— nekaj pošepetal — potem pa izginil. Le župnika iz Podčetrtka ni videti v takšnjih slučajih, on se izogiblje svojih pregrešnih so-bratov! Čast njemu! Olimje je podoba Sodome in Gomore! Župnik Kotnik psuje le ljudi v svoji razburjenosti iz prižniee, ne govori kar piše sv. evangelij, ne slišiš večkrat zvoniti opoldne in zvečer, ne krsti gotovih otrok po imenu, kakor želijo starši, zgovarja se, da ne pozna takšnjih neznanih muc. imen. Seje le sovraštvo in prepir. In še drugo! Znano je svetu in sodniji, da je ta kraj Olimje v nekem ožim zelo garjev. Dosti ljudi se brati „ednakospolno" med seboj .... Ubogo ljudstvo kam jadraš, kje imaš ogledalo dobrega, kdo te uči morale? Nemara tvoji dušni pastirji! Kar je izrečene v podanem je istina in to je sveto! Olimčan. Bolezni obrtniškega stanu. (Naprej) Nadaljni činitelj, ki tvori bolezen v obrtniškem življenju, je s u b m i s i j a. Koliko obrtnikov in rokodelcev je prišlo vsled take oddaje dela ob vse ! Največ oddaj takih delov se podeli najcenejšim oferentom. Zgodi se pa, da eden zato, da bi naredil reklamo, drugi vsled nepo-znanja razmer, tretji vsled nevednosti take cene stavi, da ne zasluži ničesar ali pa da ima celo škodo. Obadva, naročitelj kakor liierant, imata škodo. Kajti liferant si hoče v največih slučajih s slabšo kvaliteto odškodovati. Koliko se v tem ozira greši, dokaže naj sledeči slučaj : Neki večji stavbinski mojster imel je za neko fabriko večje število oken mizarskim in ključarskim mojstrom oddati; eden mizar in eden ključar sta stavila svoje cene tako za mizarsko kakor za kljnčarsko delo posebej vsak za-se; poleg teh dveh mojstrov prideta še en mizar z enim kljnčarjem. Stavbinski mojster čita oferte zadnjih in pravi, da so predrage cene, kajti od drugih mojstrov dobi okna z obko-vanjem vred za isto ceno, kakoj je tu le za mizarsko delo določena. Ta dva mojstra, oba še mlada, pravita: no, ako morejo to drugi narediti, izhajala bodeva i midva. Konec je bil, da je mkarski mojster, ki je imel lepo gospodarstvo, umrl kot vbogi mizarski pomočnik ; ključarski mojster pa se je moral v Ameriko preseliti, ker so mu vse vzeli. Tako podcenjevanje škoduje zaupanju kupcev, ki mislijo potem tudi pri nizki ceni, da so osleparjeni; na drugi strani škoduje obrtniku, ki zna računiti in ki zahteva kot dostojni rokodelec ceno, katero mora staviti, ako hoče izhajati. Pina najnevarnejših bolezni je tudi notranja razstrešenost v obrtniji sami. Malo jo rokodelcev, ki imajo premoženje in mnogo prostega časa. Le na ta način, da postane obrtnik po zadoščujoči izobrazbi zaveden, da se zamore le s skupnim delom vseh kaj doseči, se bode pomagalo. K temu pa sliši v prvi \Tsti to, da se obrtniku prosto in odkritosrčno vse odkrije, kar mu škoduje. Za rokodelce, ki izvršujejo obrt, je gotovo težko, da se razgovorijo o napakah odkrito in prosto. Ali upanje, da si bodejo s tem pomagali, jih mora spraviti na pravo pot. Seveda je še mnogo bolezni na obrtniškem truplu in morda se o njih še pomenimo. Obrtniki pa naj izpoznajo, da si bodejo le s s k u p-nim delom boljšd bodočnost pridobili. Napredek agrikulturnih gospodarjev! (Spisal J. Vtičar, absolvent polj šole.) Ako opazujemo malo napredke naše agrikulture, najdemo še vendar tu in tam zelo dosti napak; ali kdo je tem napakam kriv ? Naši slaboumni gospodarji. Tu in tam tarna in jamra kaj bode spočeti, hudo je; ali to kje bi si proti ti hudobi pomagal, to mu še niti na misel ne pride. Ko izve kako novo iznajdbo n. pr. umetna gnojila, izboljšanje travnikov, drajnaže ali kaj takega, ki je v gospodarstvo jako v prid, se zato niti ne zmeni. Ko je prišlo pred leti škropljenje z modro galico, kar zdaj sprevidijo da ima velik uspeh so kričali ti brezumni kriČači: „To ni delal moj oče in delal ne bom jaz, pa je zbog tega prav mastno živel." Ali to ne pomisli, da število ljudstva narašča in da je potem več živeža potrebno, da nekdaj je od ha zemljišča plačal 2 K davka ali koliko plača zdaj. Toraj treba mu je poduka umnega gospodarstva, kje hi se ga naučil,^tja poti ne ve, samo reče: Kakor moram jaz delati naj dela moj sin. To pa ni res. Seveda delaš, še preveč ali s ščim, z rokami; z glavo pa spiš. Da bi pustil svojega sina ali hčer v kako poljedelsko ali gospodarsko šolo, to mu je deveta briga. Reče ako se mi kaj izuči pa mi ne mara več za dom. Kdo pa je to kriv? Gospodar sam; ako boš ti pravično z njim ravnal ti gvišno ne bo silil od doma, ako pa nepravično ravnaš, prideš s krčme, razgrajaš po hiši, še mogoče razdiraš vso družino, preklinjaš svojo ženo. celo svojo obitelj, hlapca, deklp i. t. d. je lahko, da ne moraš družine imeti, kar nam dandanes pri naši agrikulturi zelo primanjkuje. Tain tam so poteguje za one klerikalske oderuhe, ki še nikdar ni bilo glasa, da bi ti kdaj agrikulturi kaj pomagali, tu pa tam pa preklinja, da je groza. Ali je to vera? To ni vera, to je odpad od vere. Naznanili smo že cenjenim prijateljem in somišljenikom, da izide i letos naš ,Štajercev kmetski koledar4. Glede vsebine bode čisto gotovo lanskega še prekosil. Najboljši gospodarji -na spodnjem Štajerskem in Koroškem so nam že obljubili, da bodejo sodelovali. Priobčili bodemo torej v letošnjem koledarju gospodarske članke prve vrste. Vsakdo bode imel lep dobiček od teh člankov. Kajti danes smo pač vsi v tem na jasnem, da mora- i kmet čimveč znati. Edino » znanjem si zamore kmet zboljšati svojo bodočnost. Poleg gospodarskih prinesli bodemo v koledarja i druge zanimire, večidel statistične članke. Tako hočemo kmetu in sploh delavnemu ljudstvu pokazati, kako stoje razmere po svetu, kakšni napredek je povsod opazovati, kako se ravno naj-ubožnejše sloje najbolj izkorišča. Za zimske večere bodemo prinesli celo vrsto lepih povesti, ki bodejo podale zanimive slike iz ljudskega življenja. Nadalje omenimo, da bode obsegal koledar popolni kalendarij, nadalje seznamek vseh sejmov na Štajerskem in Koroškem ter v sosednih važnih deželah, noticne listke in poštni ter brzojavni tarif. Preskrbeli smo tudi, da bode koledar lepo okrašen z mnogimi slikami. Vse to bode prinašal naš „kmetski koledar". Visokost cene ne bode občutno presegla lansko. Velikost pa bode prekosila lansko in ravno tako bode vsebina še večja ter izbornejša. Upamo torej, da se bode nahajal v vsaki napredni kmetski, obrtniški ali delavski hiši naš koledar« 5 - Teli par vinarjev lahko vsakdo plača! Zato dobi tudi dobro čitivo, ki služi njemu in liegovi družini. Prosimo tedaj vse naše somišljenike ter pri-atelje. da se čirapreje naročijo na ,Štajerčev kmet ski koledar4. Pošiljal se bode ali proti naprej-plačilu ali po poštnem povzetju. Obenem opozarjamo našo trgovce in obrtnike na važnost inaseratov t našem koledarju. Inzerati se prav po ceni ra-čtmijo in kdor je lansko leto inzeriral, ta bode gotovo to tudi letos storil. Vsi na delo za naš kmetski napredni koledar. Iz Spodnje-Stajerskega. Šolski začetek v Ptuju. V Ptuju prične šolsko leto 1908/9 s 16. septembrom 1908. Vse novo vstopivše učence se bode vpisalo dne 15. septembra od 8. do 11. ure v dotični šolski kancliji. Stariši teh otrok imajo doprinesti krstni list, spričevalo o stavljenih kozah. Otroci iz tujih šolskih okrožij se vpisujejo v pondelek, 14. sept. 1908 od 8 do 11. ure. Ako se sprejmejo, se ima plačati 12 K šolnine takoj pri blagajni mestnega urada. Dne IG. t. m. ob 8. uri se vrši v mestni cerkvi za vse otroke prva šolska maša. Šolski začetek v Mariboru. Na mariborskih javnih ljudskih in meščanskih šolah se sprejema .'učence za 1. 1908/09 dne 15, t. m. od 8 do 12. ■ure dopoludne in od 3. do 5. ure popoludne. Za tuje ne v mestu domače otroke se ima plakati letno šolnino 16 kron. Šentrupertski kaplan Anton Penič, ki je •doma po njegovih svetih, resničnih besedah pred tem ne Dobrnem na Kr., pred onim iz Cirkeij na Kr., pred tretjim iz Sv. Križa na Kr., pred 45trtiSr iz Peračice na Kr., pred petim iz Kranja na Ki. in tako dalje, si smatra za svojo največjo nalogo naduč. Fr. Zupančič metati polena pod noge kjer in kakor more. S kakimi sredstvi ■deluje, je pokazala sodnijska obravnava v Laškem trgu dne 14. avgusta t. 1. Zaželelo se je kapla-^» nu prigospodariti nadučitelju sodnijsko obsodbo, ker mu je predbacival ta pri neki priliki potencirano lažnjivosti. Baje je ponudil sodniji 150 prič, ki naj bi izpričale, da on ni „ potencirani lažnjivec* Kljubu temu je dokazal nad-učitelj po preteku petkratne sodnijske tozadevne obravnave, da je kaplan Anton Penič ..potencirano lagal" ker je tajil besede, katere je govoril pred več nego 300 ljudmi na javnem shodu. Vsled tega je bil naduč. popolnoma oproščen, kaplan pa obsojen v ogromne še narasle stroške. Župnik Anton Mojžiček, kateremu jo * * nadučitelj tudi že dvakrat javno, enkrat v pričo njega predbacival lažnjivost, je bil pametnejši in volil izmed dveh rajši manjšo blamažo ter opu-" * :stil tožbo radi tega. Tega moža stanejo dosti itak druge tožbe. Še ljubljanskim odvetnikom pošilja kar po 80 K naenkrat. Res fine pomočnike pri vzgoji mladine jma učiteljstvo po deželi. Cerkev in krčma. Že opetovano smo poročali o sramotnemu dejstvu, da se pečajo v slo-venjgraškemu okraju gotovi duhovniki z gostilniškim obrtom. Katoliški duhovnik — kelner, to je pač preveč. Temu škandalu se je hotelo na ta način odpomoči, tla se je koncesijo vzelo na ime mežnarja. V sv. Martinu pri Slovenjgradcu je zahtevalo cerkveno predstojništvo gostilniško koncesijo. Občina je bila samoumevno proti temu. ALi čudom čuda, okrajno glavarstvo je koncesijo daje škode za 10.000 kron. Prišle so tudi požarne hrambe iz Rodvine, Rosvajna in Pobrežja. Iz Koroškega. Celovški Občinski svet je sklenil, da nakupi tamošnjo tramvaj za 165.000 kron. Strela udarila jo v Stokenboin v neko smreko, pod katero je bilo 6 ovac. Vse ovce su bile mrtve. Ustrelil je 20 letni Reiter v Steinfeldu 78 letnega vžitkarja Kischen, to pa ne nalašč, temveč slučajno. Vsekokar naj se mladi ljudje ne igrajo o puškami. Šolski začetek. Na ljudskih šolah v Celovcu % 60 bodejo vpisovali otroci 13., 14. in 15. septembra od 9. do 12. ure dopoludne. šolsko leto se otvori 16. septembra z božjo službo. Najdla je g. Genovefa Edlinger v Raplahu denarnico z 2340 K. Izgubil jo je neki Rein-berger. Poštena najditeljica je izročila denar oblasti. Utonila je v Vblfsbergu 6 letna Leopoldina. Friihberger. Mrliča še niso našli. Po svetu. Velikanska goba. V Št. Vidu pri Ljubljani so našli otroci jedilno gobo, ki je bila 19 cefi^ timetrov visoko, zgoraj pa v sredini čet 1 meter široka. Ta je pač redki slučaj. Crnuh! V Lastebana na italijanski meji so zaprli duhovnika zaradi špijonaže in žaljenja veličanstva. Morilec dehanta v Vipavi, neki Pangerc, je bil obsojen na vislice. Mož je pa jetičen in ni yvieakovMi, da bi izvršitev sodbe doživel. > Nabirajte jubilejne marke Kakor znano so izdane v proslavo cesarjevega jubileja posebno poštne marke. Mi prosimo, da nam pošljejo naši somišljeniki že rabljene te poštne znamke. Za veliko število teh znamk dobimo gotovo svoto denarja, ki se bode porabila v napredne šolske namene. Nabirajte torej jubilejske marke in pošljite jih uredništvu „Stajerca". XKXXXXKXXttXttKXXKXXXK < **— i Gospodarske. 'renovljenje starih malovrednih travnikov. (Izviren spis). Piše Franc Škorlec pri Veliki Nedelji na Spodnjem Štajerskem. >Veliko poskusi, kar je dobro, tega se poprimi<, pravi pregovor. Ako pride kaka nova rastlina, ali kaka nova oblika obdelovanja zemlje med naše kmetovalce, pravijo navadno starokopitneži : »To ni nič vredno; kaj takega ni sadil ni sejal, ne delal moj oče in je vendar dobro gospodaril in mastno živel. Tudi jaz se ne poprimem ničesar novega in gotovo ne bodem lakote umrl«. Ko *"pa naposled vidi, da mu gospodarstvo po stari navadi ne gre od rok, se konečno vendar loti novih iznajdb. Spominjam se še dobro, kako je bilo, ko se je prinesla trta izabela v naše kraje. Mnogi so grajali to trto, kasneje jim je pa dobro došla. Ko pa se je pritihotapila peronospora v naše evropejske vinograde, kako hudo in bogokletno se je tistokrat govorilo o škropljenju z modro-galico. Kako vesela pa je bila v jeseni trgatev tistih naprednih gospodarjev, ki so pridno škropili svoje , gorice? Prav dobro vam je znano, dragi bralci, koliko zagrizenih sovražnikov je imel amerikanski trs, ko je pri-romal med nas. Poznam gospodarja, ki si je nekoč strgal _^^J.idobuIX^iavc, se udaril po prsih in se zapridušil, da na njegovem posestvu ne bode nikoli rastla ameri-kanska podlaga, dokler bo on gospodaril. Skoraj bi me tepel, ko sem mu priročal novi nasad. Letos pa ima tako rodno novo gorico, da lepše ne more biti. Bog mu jo blagoslovil Ko se je začelo pred par leti gnojiti z umetnimi gnojili, so tudi starokopitneži vtaknili svoj jezik vmes, češ da je to sleparija, norija, ciganija, umeten gnoj je za vraga i. t. d. Dandanes me pa povprašujejo od blizu in daleč, kako je ravnati z umetnimi gnojili, koliko ga je vzeti in kedaj naj bi gnojili. Vidimo toraj, da se naši kmetovalci le tedaj po-primejo novega, ako jih sila k temu pritisne. Le malo gospodarjev imamo, ki bi delali tudi z glavo in ne samo z rokami, kakor naši pradedje. Svet gre naprej in kdor ne gre žnjim, se pogubi. Najbolj jasno nam to kaže pri vinogradih, pa tudi v sadovnjakih. Koliko ljudi toži sedaj: »O ko bi bil začel pred 8—10 leti saditi ; sedaj bi bil na konju I« Dragi moji! Ravno tako bodo tožili tudi tisti ki ne skrbijo zadosti za svoje — travnike, kateri služijo najbolj v korist in blagostanje naših kmetovalcev, kajti živinoreja je prvi in najvažnejši pogoj kmetijstva ; vse drugo je večinoma le postranski dobiček. Žalibog pa, da ima izboljšanje travnikov med nami še malo prijateljev. Treba je toraj, da se z večjo vnemo oprimemo izboljšanja naših malovrednih travnikov. Pri tem se ravnaj po sledečih pravilih : Po prvi košnji zorji travnik kakih 6 cm globoko, ter na drobno razsekaj zorane brazde. V začetku meseca septembra obrni to praho kakih 20—24 cm globoko, ter zdrobi zemljo. Koncem oktobra pa navozi precej na debelo živinskega gnoja (drobno sprhnetega) ter ga takoj po-dorji kakih 12 cm globoko. Dobro storiš meseca februarja, ako potrosiš — računjeno na en oral — 400 kg tomaževe žlindre in 100 kg 40°/0 kalijeve soli. V drugi polovici meseca marca, ko je že zemlja nekolko osušena povlači prav drobno, ter posejaj travno seme (Grasmi-schung), katero plitvo zavlačiš, ali pa z valekom povaljaš. Posejaj še vmes oves, kateri ti varuje nežne travnik prahov ali stirinja, ki si ga pometel na hlevih, skednjih ali po senjakih. Ako bi storil kaj takega, ti je veliko boljše, da pustiš stari travnik pri miru, kajti s tako naredbo ne koristiš ne sebi, ne svoji živini. Travno seme naroči pri c. kr. kmetijski družbi v Gradcu. Pri »aročitvi ti je treba opisati, kakšna zemlja da je, kako si jo pripravil, nje lego, kulturno stanje in koliko da meri Naroči seme zgodaj t. j. meseca januarja. Ko bode oves zrastel kakih 20—25 cm visok, pokosi ga in posuši za klajo. Ako bo vreme ugajalo, še i^iaš v istem letu prav lepo otavo. V siučaju pa, ako imaš močviren, z mahom obraščen travnik, povlači ga dobro po dolgem in po čez s travniško brano in odstrani mah. Posuši ga z dre-nažiranjem. (Pri tem te država podpira z 403/o)- Po prvi košnji zorji travnik kakih 6—8 cm globoko, ter pusti zorano zemljo ležati. Oktobra to praho obrni kakih 24 cm globoko. V mesecu marcu jo je treba drobno povlačiti. Na-voti debelo živinskega gnoja, podorji ga 12 cm globoko in posejaj oves, ali proso. Po žetvi naredi praho, katero obrneš meseca oktobra. Kazalo bi ti prav dobro, ako omenjeni oves ali proso v najlepši rasti povaljaš in po-dorješ, ker s tem zeljo zrahljaš, spraviš pa tudi dušik v zemljo, to velevažno redilno snov. V mesecu marcu navozi na debelo živinskega gnoja, ga podorji in posadi krompir, koruzo ali peso (runo). Ako natrosiš v zimskem času tomaževo žlindro in 40'/0 kalijevo sol po omenjeni množini na en oral, ti bode novi travnik zelo hvaležen. Na spomlad je zemlja pripravna za novi travnik, ker mah in korenje divje trave je popinilo. Dragi bralec ! Morda bodeš rekel : »Ja, to je preveč trpljenja, sitnosti, mišljenja in stroškov«. Gotovo je nekaj za premisliti in delati, ali tolaži te naj misel, da je vsak začetek težek in da pečeni golobi nikjer v usta ne lete. Kdor toraj besedam ne verjame, kakšne koristi prinesejo novo napravljeni travniki, naj se dejansko sam 'riča in naj na majem kosu y""";Vn rjnr°d; po- _ (; _ skušnje. Dragi mi tovariš kmetovalec I Pomni pri vsem tem, da le tisti ki: »Dober travnik ima — on nekaj velja«. V Vičancih, 9. avgusta 1908. Večkrat opažamo, tla pujski pijo gnojnieo. Vsled tega se primeri, da zbole ali celo poginejo. Vzrok te razvade je navadno ta, da živalicam primanjkuje apna, ki je potrebno za razvijanje kosti. Kdor se peča s svi-njerejo, naj ne pozabi, dajati pujskom primerno množino apna, kojega lahko nadomešča tudi z zmletimi kostmi. Vina, katera ne vsebujejo mnogo alkohola, n. pr. jabolčnik, rada cikajo. Treba jih je, kadar čutimo ta okus, hitro izpiti ali pa uporabiti za jesih. Ko je cikanje še neznatno, poskušamo lahko odpraviti napako s pasteriziranjem. Vino segrejemo na 60" C in ga pu-pustimo pol ure na tej toploti, kisove glivice poginejo, ostane le lahek okus po kuhanji, ki ga pa odpravimo, če vinu prilijemo nekoliko zdravega vina. Sadjerejci, pozor! Letos imamo zelo mnogo sadja in tudi po vinogradih kaže marsikje zelo lepo. To pa ima za naše gospodarstvo tudi svojo slabo stran. Sadje je skoro brez vsake vrednosti in tudi za sadjevec se ponujalo zelo nizke cene. In sedaj ne smejo sadjerejci sadja, na katerega so čakali par let, prodati za prazno ceno, skoro pod nič. Svetujem Vam odkritosrčno in nujno, ne prenaglite se s prodajo sadja, ampak naredite iz njega mošt (sadjevec, jabolčnik ali tolklo, kakor pravite). Pivo se sedaj bojkotira in posebno med delavci se pije sedaj mnogo več vina ko piva. Lahko bo torej prodati sadjevec čist tako, da boste imeli dobiček od tega, ne pa kakor sedaj ko ga morate dati za 12, celo za (J v liter. Zna se vam tudi zgoditi, da boste sadjevec, ki ga letos »prodate« krčmarju za 8 vi, drugo leto kupovali po 32 v, se celo dražje. Počakajte torej in ne prenaglite se. Boljše je, da vtaknete sami dobiček v žep, kakor pa da ga vtakne oni, ki se ni za sadje in s sadjem nič trudil. Sadjevec bo, če bo pivo vedno tako nazadovalo — in to bo skoro gotovo! — postal mnogo razširjena in dobro plačevana pijača. Dobiček pa naj ima ž njim oni, ki se ž njim trudi, ne pa oni, ki ga za malenkosten denar kupi. Se enkrat torej : Ne prenaglite se in porabite ugodno priliko. Kmečki prijatelj. Splošne opazke k vzreji perutnine. Že pri navadnem perutninarstvu je korist pastnih gnezd zelo velika, ker se na ta način lahko znebimo kokošij, ki samo iro, a nič ne nesejo. Ta korist pa je pri vzornem perutninarstvu še mnogo večja. Tak vzoren perutninar ne bo gledal le na to, da bo njegova perutnina kolikor mogoče dobra, ampak feo tudi delal na to, da se bo vedno bolj zholjšala. To se dela na sledeči način. Jajca od iste — seveda najboljše — kokoši, ki imajo isto številko, se bodo zadnji dan. ko sedi kokoš na njih, izvalila ali v posebnem gnezdu, ali v posebnih oddelkih, pišanci pa se takoj, ko se izvalijo, označijo z nožnimi obročki iz aluminija, ki imajo številko kokoši, ki je tista jajca znesla, ali pa z obročki, ki si jih naredimo na ta način, da razrežemo cev iz gumija I Tako bomo vedeli, kateri piščanci so od katere kokoši in tako bomo lahko zasledovali ves njihov nadaljni razvoj. Pri tem lahko zopet spoznamo nesposobne živali in jih odstranimo. Drugo važno vprašanje pa je, kako daleč smemo iti z enostransko smotreno vzrejo. Kakor smo že na tem mestu večkrat obravnati, imamo pri reji perutnine lahko tii cilje pred očmi : Ali redimo perutnino na meso, ali na jajca ali pa na oboje. Iz tega stališča dobimo sledeča, teoretično in tudi praktično neovrgljiva pravila: 1. Enoslransko razvijanje posameznih lastnosti gre vedno na škodo drugih, bistvenih sposobnosti ; če hočemo narediti iz kokošij dobre nesice, bodo dobile slabše meso in tudi oblika telesa se jim bo spremenila. Če hočemv imeti zelo mesnate kokoši, bodo malo nesle, zoper vsako nezgodo bodd zelo občutljive in vedno manj bodo rodovitne. 2. Zmožnost, znesti zelo mnogo jajec, je individu-elna in se pri vseh pasmah z vzorno vzrejo lahko zviša, da doseže vrhunec, najprej seveda pri dobrih pasmah nesicah in pri dvojni kuri (oni, ki jo redimo na jajca in meso). 3. Na drugi straoi je mogoče, iz izrazitih nesic (italijanskih, Minorka) vzrediti v doglednem času čisto mestuo kokoš. 4. Povprečno število jajec, ki ga hočemo brez pre-reje doseči, je seveda pri raznih pasmah in raznih, zgore razloženih vzrejnih ciljih različno. Pri težkih mesnih pasmah se bomo zadovoljili že z 90 do 100 jajci na leto, pri srednje težkih, tudi zelo finih mesnih kokoših s 110 do 120 jajci; dvojna kokoš, ki mora zadovoljevati perutninarja glede mesa in tudi glede števila jajec nam bo dala na leto 120 do 140 jajec, nesica pa, pri kateri ne pričakujemo dobrega mesa, nam mora na leto dati najmanj 160 jajec. Armin Arbeiter. oooooooooooooooooooo 11(^9 l/flft 'mi'' ("'lil" ,'K't0Vn'--a društva ■ OdsVUU »Štajerca«. oooooooooooooooooooo Kdo Jk***etski koledar?! še ni naročil ,, Štajercev" Loterijske številke. Gradec, rine 5. septembra: 27, 55, 41, 80, M. Trst, dne 20. avgusta: 9, 82, "i6, 35, 61. Štaftinske sode rogos proda Sode, g. Josef Oni ig v 1'tnjn. 645 ——•—■■•■■»■— 1 učenca 647 za manufaktumo trgovino in 1 dekle, ki se da rabiti tudi v prodajalni, ter razume i nemško, sprejme P. Stross, Ptuj, Fiirbergasse. 648 nove in že rabljene odda po ceni g. Konrad Lerber ju, 1'nter-Drauburg, 1 kolarski učenec in 2 pivovarnarska učenca «' iz dobrih družin, se takoj sprejmejo. Vpraša se pri kmetijski zadrugi (Landvvirtschafts-Gcnossensehaft) v Velikovcu. Iščem službo 63° v večji hiši kot hišni paznik. Ponudbe se pošljejo na uprav- ništvo ,, Štajerca." _Pohištva! v veliki zalogi, kakor tudi limiracf. filivaui. Otročje postelje, posteljne vloge, ped-zglavnike itd. itd. po najnižji Ceni, tudi na obroke, priporoča P. Srebre v Maribora, Tegetthoffova cesta 23 642 Sodi, izvrstni (wcingriin), velikost 500 do 700 litrov se prodajo za 8 vinarjev per liter pri tiedlicafca v Ormožu, 643 Pekovski učenec Se sprejme; naj bode krepek, Eogoji so dobri, tudi obleka; ior ima veselje do pekarije. naj se oglasi pri Ferdinand BrataSa, pekovski mojster v Slov. Bistrici. 644 Pekovski učenec640 se takoj sprejme. Plača 1 K na teden. Pckarija AiiMi Uotthardt, (iradee, I.e.adpl. 28. Klosterneuburške mostne tehtnice637 od 80 vin. naprej se dobivajo pri J. Uspalll,-zlatar in optik v Ptuja. Prodam hišo St. 43 v Lavarmlndu (Koroško) na izvrstnem prostoru z leaim velikun vrtom *a zelen avo, sadonosniko.n s 35 visokimi debli io 30 pritljuavimi sadnimi dre C'i, vse najpleme-niteife sadje, i orali zemljišča. s fuodusom, p > mali ceni 8.000 K. Za vsako pridaialno primerno. Dopise na 1. Rum, Uvnmiind. Vpeljana je električna nzsve-___________lljava._______G13 Harmonika na veter Novost Krasna godba' Ta instrument se napravi na. vrtne hiSice. štange drevje. hiše itd. in dajo njegovi glasovi in akordi tu pri najmanjšem vetra res prijeta) umetniški užitek. Ta harmonika na veter je 28 cm dolga in kosta. komad MT Bamo K 3.— same ^ Posije po povjetju «. in t. dvorni liferant HANNS KONRAD raipojiljevalna !;:4a V Brinu-•t. 1368 Ceiko. Zahlcaji, zastonj in franko cenik v. nad 3.000- podobami. 573"- Vinicar " z 3 do i delavskimi močmi,. se spreime. Praia naj se pri g. M. Jasifovtt, Pram (Frau- heim) 632 V najem§ se da malo kmetsko posestvo, zelo dobro z enim sadonosni--kom in vi.oni za zelenjavo. VpraJa sa v upravi ,Štajerca". Krepki pekovski učenec se sprejme proti tedenski plači 1. leto 2 K, 2. leto 4 K in 3. leto 6 K na teden pri Tb. l.OKiii.rhok. pekovski mojster pri dravskem mostu v Ptuju. 639 Materi xe/ijo titjbro, po ceni in x-asnesl/ivo-po/ovali na/se obrnejo ^SimoruTi/OnetetXc. v.SjiiN/anit/čblvdvors/ce n/icc-J?&. tsa/tovrtfnatFvjasnila do 6 dela zmožnimi osebami za Marinko okolico (Pickcrn). Več 6e izve pri gosp,. Gustav Scherbaum v M a ribo r u. -"g XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Edina prodaja Lancaster od K 26-—, flobert-puške od K 850. pištole od K 1-50, samokresi od 5"—. Popravljanje po ceni. 587 = Cenik s slikami franka. = F. Dušek, Opočno št. 104 na državni železnici, Češko, »ovost! Cenik franko. Novost! Železna patent. Roskopf-ura 5 kron. Jamstvo 3 leta ali pa denar nazaj! Do danes se }e dobila za 5 kron le prav navadna ponikljana ura s papirnatim kazalnikom. Z velikim napore m se je sedaj postilo narediti za 5 kron uro, ki gic' S6 ur, tefle v kamn h, irra kazalnik iz emajta, kaže natanč. na minuto, okrov iz pravega ni sija, in se odpre. S ebru) ure 7 kron, z dvojnim ok rovom 10, K. Zahtevajte cenik zastonj. A. KIFFMANN farna ur, zaloga, izvoz zlatnine in srebrnine 512 v MARIBORU P. I. Pozor, gospodje in mladeniči! V svoji lekarniški praksi, ki jo iz-Trtujea že ve« nego 30 let, se ai j« posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast brk, brade in proti izpadanji! brk in las in to je KAPILOR št. 1. On deluje, da lasje in brke postanejo gosti in dolgi, edstra-sjoie praljaj in vsako drugo kožno bolezen glave. NaroČi naj »i rsaka družina. Imam mnogo priznalic in zahvalim Sune franko na vsako poŠto 1 lonček 3 K 00 h, 2 lončka S K. Naročajte samo pri meni pod naslovom Peter lurišid lekarnar t Pakracn štev. 200 v Slavoniji. 57« Go ar (Wirtschafter) 611 ' Pri zgradbi kmetijske šole v Sv. Jurju na južni železnici se takoj se razume tudi na ureditev gozdov, se takoj sprejme. Prosilci, ki so ledični in znajo pisati ter citati, naj svoje prošnje z zahtevo plače pri prosti staciji pošljejo na naslov: „Frau Andr. Suppanz'sche Gutsverwaltung, Mahrenberg". Iščejo se: roj e vodja zidarji (Kalkgruber Glanzkohle Barnbacher Braunkohle) pri gosi i. 681 Sigmund Uray v Koflachu. XXX XXXXXXXXXXXXXXXXX sprejmejo. Več se izve tam. Prilična prodaja! Prodam svoj umetni mlin! zvezan z žago za dile in kovačnico, zelo krepka vodna moč na reki La-budski (Lavantfluss), 15 minut od železnice. Nadalje drugo posestvo na istem potoku, kjer je dobiti istotako krepka vodna moč. Nadalje gospodarsko posestvo, 3 minute od železnice, 50 oralov zemlje z stavbiščem za kolodvorsko restavracijo. Vse z »fundus instruetus«, tudi vsako posestvo samo. Vpraša se pod »Gute Existenz«, poste restante, LavamQnd, Koroško. 452 * 40.790 St6V- II. 5.565 Iz deželnih sadnodrevesnih šol v Gleisdorfu, Brucku na Muri in Celju se oddajo štajerskim posestnikom v jeseni 1908 orinosno v spomladi 1909 v naslednem označena jaboljčna in hruškina drevesa okroglo skupaj 68.518 komadov. Od tega se oddajo tri četrtine po znižani ceni 70 vin. za komad kmetskim posestnikom in ena četrtina ne kmetskim posestnikom po tržni ceni 1 krone 20 vin. za komad razven zavoja in voznine k železnici. Naročila sprejema deželni odbor in imajo v gotovem slučaju obsegati potrdilo občinskega urada, da je dotičnik kmetski posestnik v občini. Ako se potrebuje drevesa za jesensko sajenje 1. 1908, naj se to v prošnji izrecno omeni in se mora zgoditi naročilo do 15. oktobra 1908. Prošnje se bodo, dokler je še drevja dovolj, ravno tako za jesensko kakor za spomladno sajenje takoj po objavi tega razglasa sprejemale in po času njih dohajanja rešile. — Več kot 120 komadov se enemu posestniku ne odda. Posestnik se tudi zaveže, da nasadi dobljeno drevje na lastni svoji zemlji. Drevesa se oddajo le proti gotovemu plačilu. Ako je ena ali druga vrsta že oddana, dalo se bode kot nadomestilo drugo ednako vredno vrsto; naročitelju stoji prosto, je-li jo hoče vzeti ali ne. Ako se na to nadomestno vrsto ne rellektira, se mora to takoj naznaniti. Drevesa naj naročitelj, ako je to le mogoče, sam prevzame ali pa, ako se jih pošlje po železnici, takoj po dohodu ogleda. Pritožbe naj se takoj vodstvu drevesne šole vpošlje. Na poznejše pritožbe se ne bode oziralo. Seznamek sadnih dreves, ki se oddajo v sadni dobi 1908/9 iz deželnih sadnodrevesnih šol. Št. kateri je tudi ob enem izvežban kovač, potem dva cirkxriarista, dva Mapca k konjem in več delavcev na skladišču parne žage Koprivnik proti dobrem plačilu. Več se izve pri gosp. Dom. Lušinu v Ijubljaii, Jenkove Ulice 18, ali pa pri oskrbniku A. Smech-u v Koprivniku pri Kočevju. 62* i 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 1? 18 \'j 20 21 22 23 24 ! 25 26 i 27 28 I. Vrste Jaheljk: Mašanskcr štajerski . . %-..... Bohnapfel veliki reinski-. . .-., . . Gravensteinec........ . Charlamovsky . . . ....... Kardinal flaumani ....... Astrachan beli......... Baumanova rcineta........ Ribstons-Pepping........ Ananas-Reinette . ....... Kanada-Reinette....... . Damason-Reinette....... Cox Orangen-Reinette . . . . . Bellefleur rumeni . . ....... Prestolonaslednik Rudolf..... London-Pepping........ SchOner oi Boskoppa . ..... Haglor Grab.......... Lesno jaboljko rudeči pisano . . . Hubcrjev mostno jaboljko . . . ■. Champagner-Reinette...... Lichtemvalder voščeno jaboljko . . Danziger jaboljko....... Plemenito jaboljko, rumeno .... Parmenc, zlata......... Landsberška-Rcinctte ...... Poletna-Reinette, rumena .... Jaboljka »Prinzi.....• . . Kalvill jesenski, rudeči..... a) v Gleisdorfu Visoko deblo deblo . i drcveije 4540. 3535! 65; 140, 415 25 1120 45 95 635 230| 30 295 370! 285J 135 80; 625 1330 285 210 5 80 55 10 20 10 80 60 40 55 35 55 195 40 115 II. Vrste hrušk: Diels-putrasta hruška .... Forellen-hruška...... Dobra Louise iz Avranches . Hardenponts zimska, putrasta Josefine od Mecheln .... Liegcls putrasta hruška . . . Oiivier de Series...... Pastoren-hruška...... Salcburgerica....... Sterkmannova putrasta hruška Zimska dehantska hruška . . Weilcr'jcva mostna hruška . . Jelenovka......... Boscos flašnata hruška .... Pastorska hruška...... Williams »Christenbirn« . . . Salcburgerica....... Rummelter-hruška..... Tepka .......... Koroška mostna hruška . . . 250 145 90 155 50 130 80 50 90 95 195 210 85^ 47 40 15 35 15 170 445 11 173 10 180 b) v Brucku Visoko debla 700 2800 1500 800 1500 180 100 1200 N» pol vUoko deblo pritlji- k*vo drevesje c) v Cejju Visoko deblo N« pol p.hlji- k»vo drevesje 230 1100 20 100 120 230 100 100 55 25 25 20 10 25 15 5 10 20 225 15 100 35 60 80 75 25 - 550: 20 1000 20 9001 300 1200 200 550 650 110 25 130 110 100 20 1840, 1312( — 2590 950 470 750 90| 500 6501 236 1417 630 87 842 181 58 960 40 987 125 319 10 680 429 450 1153 1554 112 52 70 155 108 140 180 600 800! - j 120 350 25CO — 570 — £50 — 800, — 30 — 425 — 50 140 60 160 Skupaj . . 156201 1665 I 1731 | 21345 665 I 1890 185 50 108 100 102 79i 38 163 1310 183 205 534i 56 369 10 250 — 176: — 125 — 413 473 107 151 14857. 7853 I 2892 Gradec, 27. avgusta 1903. Od staj. deželnega odbora. T V Mariboru, Pfarrhofgasse hšt. 7 (blizo glavne pošte) ustanovil se je za navodila in pojasnila v vojaških zadevali, posebno pa glede oproščenja (frajenge) vojaške službe. 62i T ptujskem mestnem soparnem kopališča M dobijo odeihmal kopeie 8 h Izgonom po sledo-Šk jako znižanih cenah. Vsak navaden dan ob I uri popoldan in vsako nedeljo in vsak praznik tfe Vali uri predpoldan za 60 vin., (30 krajcarjev.) 37* Vodstvo ptujskega mestnega kopališča (Pettauer BadeansialtV Vzdržan jo zdra»ega želodca r ===== 50.000 komadov prodanih. == Brez colniuskili izd:ilknv! Garancija. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. šlev. 300"/« lOlaslnov. 2 rcgis.ra I/ A pfl 28 glasi v, veliš, st 24X12 cm-■» " 0U ftcv.0o7V4.10ttslnov.1regi.terl/ K.Ofl 28 glas., velikost 30X15 cm. " J /u Štev. 656»/,, 10 tast, 2 regislca t/ Z.Aft 28 glas., velikost 30X15 cm. r\ J tU Štev. 805»/,. 10 tast., 2 registra I/ C.Ofl 50 glas., velikost 24X12 en. •* ° zu Štev. 663'/«, 10 ta.t. 2 registra 1/ p._ 50 glas., velikost 31X15 cm. •» C Štev 308'A, 10 lastnov, 2 registra, 50 glasov, veliko>t I/ O.Kfl 31X15"/, cm..................I\ O JU Štev. 80774, 10 tastnov, 3 registre, 70 glasov, velikost 1/ O.Rf) --------- Šola za samouk za vsako harmoniko zastonj. == 1'oslje po povzetju c. in kr. dvorni liferant Hanns Konrad JSdfS&S: Briix "ffif Glavni katalog z nad 3000 podobami na rahtero vsakomur 532 2astonj in franko. trgovina z mešanim blagom nasproti W.Sirk'S Nfl. in filijalkanasproti uiinoi cerkve preje O. Gossner b temelji v glavnem v vzdržanju pospeševanju, in urejevanju prebavljenja ter odstranjenju neprijetnega za-mtJenja (StuMverstopfuog;. -Dobro, iz zdravilnih ze-lenjav pripravljeno, apetit in prebil ljenju, pospešujoče sredstvo, ki odstrani znane posledice »ezinernosli, napaene di-jote, prehlajenje, zamaSenje, sestava preobilne kisline n. p „Sodbrenneott. napenjanje itd. in hrene bolečine odstrani in zmanjša dr. Rosa balsam za želodec iz apoteke B. Fragner v Pragi. Sv* Vsi deli zavitka n"«ijn po- stavno drpunirauu varstvene D varilo! ** narke. - Glavni depot: Apoteka B. F R A G N E R, c. kr. dvorni liferant „zuai tebwarzen Adler" PRAGA, Klelnseite 203 kot N.-rud.cu. gC Postna posiljatev vsak dan. 1 eela steklenica i K, '/, stekl. I K. Po poŠti proti naprej poSiljiivi K 1-60 se 1 malo steklenico, K 2'80 pa 1 veliko steklenico, K *-70 2 veliki, K 8 — i velike, K 22— 14 velikih steklenic franko vseh stacionov Avstro-Ogrske p"Silja. Depoti • v apotekah avstrijskih. I eela Fabrika kmetskin in vinogradniških. mašin priporoča svojo bogato zalogo V špecerijskem, rijalnem, barvnem, galanterijskem. kratki reznem blaga, ms- 80% jesihovo kislino, laško, bučiio in namizno olje, vse vrste mokej kave, čaja. Novost!! Fodagrin kopeljna sol] Lnknlns ter kJajno apno (Futterkalk) za žganje v steklenicah ter vse drug« pri n»jb najcenejši postrežbi. Pozor! Citaj! Po Pakraške želodčni kt»^«Kaa8p6 naprej V Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendpiatz) v Ptaju zraven kJalnico in plinarske hiše postavljen« j« nova parna Saga vsakemu v porabo. Vzakemn se les hlodi, itd. po zahtevi takoj razlaga. Vsakdo pa ime tudi earn oblati, vrtati in ■pahati i. t. d. &3 Doseženo je da pride vsakdo za malo denarja do dobro idoCe ure, ako jo kupi pri meni. Zahtevajte zato pred nalupom moj bogalo ilustrovani glavni cenik s 3000 podobami, katerega vam pošljemo lakoj zastonj in poštnine prosto. UMn K 3-50 Roskopf-ura K 4— Švicarska ura 5*— Srebrna toar K 8-40 Srebrna Roskopf K 11- Utt u itatl t budilnico K 7-20 e ilagwerkom in budilnico K 9'80 »godbo (2 koma- da K 12 80.) Bi« K Ž 90, svcii po noči K 2-30, budilnica z dvojnim zvoncem K 3.80, sveti po i:oči K 4'20. PetiiljU K SM, z budilnico K 12-20, * ilagwerkom na pol in celo uro bi« biidiiniceKlO-SO, gre 14 dni " 14-fiO. Največja izbera v mojem glavnem ceniku, Direktna razpošiljatev vsakemu zasebnemu kupcu. Za vsako uro fl lefa pismene garancije. Ni rizika. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. -Prva fabrika ur v Brux HANNS KONRAD, c. in kr. dvorni lilcrant Briix 1363 (lisko). 63: Sam* pravi je le Thierry -balzam ■ nleno nuno kot znamko. Najmanj se polije 18/8 ali 6/1 tU patent potna družinska steklenica K 6-—. Zaboj zastonj. Thierry centifollj-mazllo Majmanj se posije 8 doze K 8-60. Zaboj zastonj. Povsodi priznan« kot lajboljia doaaca sredstva proti bolečinam, pečenje v želodcu, krtu, kaliju, hripavosti, vnetju, ranami itd. — Naslov za narocba in denar: i Hiierrj, apoteka k aDgelj-¥«rnhn y Pregradi pri Rogatc.. Zalo-e v lajverih spotekak. 237 (Štajersko) kapljic priporoča _ najnovejše vitale mlatilne stroje, stroje za rezanje krme, šrot-mline, za rezanje repe, re-, bler za koruzo, sesaluice za gnojnico, trijerje,1 stroje za mah, grablje za mrvo, ročne grablje (Handschlepp- und Pferdeheurechen) za mrvo obračati, stroj za košnjo trave in žitjn, najnovejše gleisdorfske sadne mline v kamenitih valčkih zacinane. hidravlične preše, preše za sadje in vino. (Orig. Oberdruck Differenzial Hebelpresswerke) patent „Dučhscher", dajo največ tekočine, se dobijo le pri meni. Angleške nože (Gusstulil), rezervne dele, prodaja mašin na čas in garancijo. — Cenik zastonj in franko. 433 Staro slovito, delujoče sredstvo 1 boleznih v želo črevih, — osobl priporočajo — pri^ prlju in nerednem t vajanju — pehanju kongestiji — po kanju teka, krčih j Nedoseženo sred vzdržanje dobrega prebavanja. Delovanje izvrstno, vspeh signren. Cenajei 12 steklenic (1 dvanajstorica) 5 K franko na ti ko pošto po povzetju ali če se pošlje denar L prej. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo,! le naroča naravnost od: n ■ ■ »■« P. Jurisiča, ' W8 lekarnarja v Pakracu St. 200 (Slan Red Star Line Antwerp« Varstvena marka „Anker" Liniment Caspici comp. nadomestilo za anker-pafn-expeller je znano kot odpeljajcoe, Izvrstno in bolečine cdstranjajoce sredstvo pri prehlajenju itd. Dobi se v vseh apotekah po 80 h, 1-40 in K 'i-—. Pri nakupu tega priljubljenega domačega sredstva naj se pazi na originalne steklen ce v Matijah z naSo varstveno znamko „Anker", potem te dobi pristno to sredstvo. ________ Dr. Ricbter-jeya apoteka „zlati lev" v Pragi, Elisabetstr. St. 5 nov. Razpošilja se vsak dan. V Prve vrste parobrodi. — Naravnost' prekladanja v New-York ia v Fil fljo. — Dobra hrana. — Izborna opra na ladji. — Nizke vozne cene 103 pojasnila daje Red Star Line, 20, WiedenerGurtel na Dura ali Franc Dolenc, konc. agent v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 4L priporoča se glede vsakega med hranilnici; e zadeve spada-jočega posredovanja, istotako tudi za posr« vanje voakorinega posla z avst. ogersk. banko. Uradne ure za poslovanje s trankami ob de-| lavnikih od 8-12 ura. se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. OD^Rie z «»»t. o«w»s» baRke. I Ravnateljstv« Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart. Tiskal: W. Blanke v