-16 Aiieuei/A ^^ DNI DO LJUČKA ABONMAJSKE KAMPANJE SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE ZAKLJUČKA Boris Kobal: Pomembno se mi zdi iskati zgodbe, ki izhajajo iz prostora, v katerem teater živi /^13 Silvino Poletto, partizan Benvenuto, v svojem 90. letu dočakal državno odlikovanje >/15 Vpis abonmajev za gledališko sezono 2011-12 pri blagajni SSG vsak delavnik od 10.00 do 15.00 in od 17.00 do 20.00 ure Brezplačna št. 800 214302 ali telefonska št. 040 362542 www.teaterssg.it Primorski dnevnik SREDA, 19. OKTOBRA 2011_ Št. 247 (20.262) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Minister, ki ne obvlada le fiziko SandorTence V času prepletanja stare dolgočasne politike in nasprotne po-pulistične politike, ki vse obljublja in ničesar ne izpolni, je Boštjan Žekš atipičen politik. V bistvu se mu pozna, da ni poklicni politik in da je fizik, ki je skušal nekatere znanstvene zakonitosti prenesti tudi v sklop ministrstva za Slovence v zamejstvu in po svetu. Mislim, da mu je to kar uspelo. Vemo, da o Žekšu, ki se poslavlja od ministrstva, imamo v slovenski manjšini različna mnenja. To je normalno in naravno. Ministru v odhajanju pa je treba priznati vsaj dvoje. Prvič, da nikoli ne slepomiši in da vedno govori direktno, za vsakdanjo politiko celo preveč. Drugič, da je resorni urad slovenske vlade iz nivoja »servisa za podeljevanje prispevkov manjšinam« dvignil na raven usmerjevalca odnosov in sodelovanja s Slovenci izven Slovenije. Žekš je na včerajšnji poslovilni novinarski konferenci izrazil upanje in željo, da bi volilna kampanja v Sloveniji ne vplivala na odnose v naši narodni skupnosti. O politiki in politikih v matici imamo mnenja, ki so hvala-bogu različna, politična dogajanja v Sloveniji pa res ne smejo pogojevati odnosov v manjšini in seveda tudi ne odnosov med SKGZ in SSO. Tudi na tem področju skušajmo biti normalni in ne obujati stare politike »naših« in »vaših«, ki je ni več, njeni ostanki pa so škodljivi. Tudi zato, ker se bo Slovenija po 4. decembru v vsakem primeru politično gledano zelo spremenila, da bo težko razločevati med »našimi« in »njihovimi«. rim - Po izbruhu nasilja na sobotni demonstraciji Maroni napoveduje represivne ukrepe Podjetniki pa svarijo vlado, da se je čas za reševanje krize iztekel ljubljana - Poslovilno srečanje ministra Žekša in sekretarja Jesiha Slovenija za tvornejše sodelovanje med Slovenci v Italiji LJUBLJANA - Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš (na sliki z državnim sekretarjem Borisom Jesihom) je na novinarski konferenci podal obračun triletnega dela za krmilom ministrstva. Izrazil je upanje, da predča- sne volitve v Sloveniji ne bodo preveč vplivale na odnose med Slovenci v Italiji. Sam se ni nikoli zavzemal za poenotenje Slovenske kulturno-gospodarske in Sveta slovenskih organizacij (časi enoumja so zdavnaj mimo, je dejal), pač pa si je vse- skozi prizadeval za boljše sodelovanje med krovnima zvezama, ki trenutno se mu ne zdi najboljše. Slovenija je v v tem letu namenila Slovencem v Italiji 3.615.300 evrov prispevkov. Na 3. strani RIM - Minister za notranje zadeve Roberto Maroni je včeraj poročal v senatu o sobotnih izgredih. Zagovarjal je izbire glede javnega reda in krivdo za izbruh nasilja pripisal pomanjkljivi zakonodaji. Zato je napovedal strožje ukrepe. Z nekaterimi, ki že veljajo za navija-če-huligane, se vsi strinjajo, z drugimi ne. Tudi pravosodni minister Palma nasprotuje posebnim zakonom in svari pred nevarnostjo njihove zlorabe. Medtem pa kriza in pritisk trgov ne popuščata. Svet podjetnikov in bančnikov je včeraj spet posvaril vlado, da se je iztekel čas za ukrepe za gospodarsko rast. Na 5. strani Začetek Okusov Krasa v Gostilni Veto Na 4. strani Popis: raznašanje pol v polnem teku Na 7. strani V Trstu protest policistov in gasilcev Na 8. strani »Tržaški« film Martina Turka Na 12. strani gorica - Srečanje med SKGZ in SSO Petčlanski odbor za Trgovski dom bližnji vzhod Izraelski vojak v zameno za tisoč Palestincev TEL AVIV - Izraelski vojak Gilad Šalit se je po več kot petih letih ujetništva včeraj vrnil v domovino. Na letalskem oporišču Tel Nof na jugu Izraela so ga pričakali družinski člani in izraelski državni vrh. Včeraj je Izrael v zameno za Šalita izpustil 477 Palestincev, od tega 27 žensk. V skladu s pred tednom dni doseženim dogovorom s Hamasom, pri katerem je posredoval Egipt, pa naj bi nato v dveh mesecih izpustili še drugo skupino 550 palestinskih zapornikov. Na 22. strani trst Pokrajina v Zgoniku in na Repentabru TRST - Tržaška pokrajinska uprava je včeraj začela svoj krog srečanj z upravami občin na Tržaškem. Najprej se je v Zgoniku srečala s tamkajšnjo upravo župana Mirka Sardoča, sledilo je srečanje z repentabrsko občinsko upravo župana Marka Pisanija. Na obeh sestankih so pregledali delo, opravljeno v preteklem petletnem mandatu in zastavili celo vrsto novih projektov, predvsem na področju cestne infrastrukture, varnosti in ločenega zbiranja odpadkov. Na 6. strani Alexu Russu podaljšali pripor Na 14. strani Il Sole 24 Ore o Brdih in briških vinih Na 15. strani MARINI GH GANT- II G.INI.H. CANAEflEN^^ WOOLRICH -1-fjHH Pli.HJl AAilh Trg Cavour, 25 34074 - Tržič Tel in Fax 0481 791066 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnemu parkirišču 2 Sreda, 19. oktobra 2011 ALPE-JADRAN / trst - Danes vrh predstavnikov ministrstev za znanost in tehnologijo držav članic SEP Podpora raziskovanju v državah vzhodne Evrope in Balkana Srečanje bo vodil srbski minister za šolstvo in znanost Žarko Obradovic TRST - Pod vodstvom srbskega ministra za šolstvo in znanost Žarka Obradovica bo danes v prostorih Sin-hrotrona Elettra v Bazovici in izvršnega sekretariata Srednjeevropske pobude v Trstu potekalo srečanje ministrov, pod-ministrov in visokih predstavnikov ministrstev za znanost in tehnologijo držav članic Srednjeevropske pobude, posvečeno podpiranju raziskovanja in razvoja v državah srednje Evrope in Balkana. Na srečanju, ki se ga bosta med drugimi udeležila tudi podtajnik pri italijanskem ministrstvu za šolstvo, univerzo in raziskovanje Giuseppe Pizza ter koordinator nacionalnih kontaktnih točk v okviru 7. okvirnega programa EU za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti pri slovenskem ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Peter Volasko, bo med drugim govor o krepitvi povezav in vlaganj v raziskovalne infrastrukture ter o podpori razvijanju skupnih politik na področju raziskovanja in inovacij v okviru Evropske unije. Pri tem se bodo udeleženci še posebej posvetili morebitnim priložnostim za vedno močnejše sinergije med raziskovalnimi skupnostmi v državah članicah SEP in laboratoriji bazovskega Sinhrotrona. Posvetili se bodo tudi vprašanju prihodnje generacije t.i. biogoriv (gre za goriva, ki jih pridobivajo iz kmetijskih in lesnih odpadkov ter iz alg), ki predstavljajo prioriteto za katerokoli dolgoročno strategijo na področju obnovljivih in okolju prijaznih virov energije. S tem v zvezi se bodo udeleženci seznanili s poročilom, ki ga je za SEP sestavila londonska agencija Bloomberg/New Energy Finance in je posvečeno perspektivam biogoriv na območju SEP. Sekretariat SEP pa bo ponudil v oceno osnutek integriranega regionalnega projekta o raziskovanju in razvoju na področju prihodnje generacije biogoriv. V državah članicah SEP so že ugotovili približno sto centrov odličnosti, ki bi lahko v okviru tega projekta sestavili virtualno kritično maso s preko tisoč znanstveniki, menijo pri SEP. Srečanje bo potekalo tudi v prostorih bazovskega Sinhrotrona Virantova lista za koalicijsko sodelovanje ne izključuje nikogar LJUBLJANA - Lista Gregorja Viranta za oblikovanje koalicije po volitvah nikogar ne izključuje, saj je njihovo temeljno geslo sodelovanje, je med srečanjem kandidatov in podpornikov liste v Ljubljani novinarjem povedal Virant. V državi je treba vzpostaviti občutek pravičnosti, predvsem z odločnim bojem proti proti gospodarskem kriminalu in korupciji, je po Viranto-vih besedah eden ključnih programskih ciljev njegove liste. V tem sklopu želijo kriminalistično policijo podrediti državnemu tožilstvu. Takoj bodo začeli z varčevanjem. Vsi menedžerji v javnem sektorju bodo osebno odgovorni za doseg merljivih ciljev prihrankov, denimo za zmanjšanje obsega sredstev za plače za nekaj odstotkov na letni ravni, napoveduje Virant. V program so navedli tudi namero zmanjšanja proračunskega financiranja strank, saj menijo, da ne bi smele biti "prisesane na državne jasli". Po Virantovih besedah vse kaže na to, da bo ime stranke ostalo Lista Gregorja Viranta, saj nimajo veliko časa za "izumljanje idej". Kandidati na listi, tako Virant, so se izkazali s svojim delom na raznih področjih, iz dneva v dan pa se jim "ponuja več ljudi". Ob očitkih nekaterih strank zaradi "novačenja" njihovih članov pa pravi, da mu je razmišljanje o kraji kandidatov tuje. ljubljana - V okviru 160-letnice Mohorjeve družbe Celovec Slovesnost v državnem zboru s podelitvijo Slomškovih nagrad LJUBLJANA - Mohorjeva družba Celovec je v sklopu obeleževanja 160-letnice delovanja založbe v slovenskem državnem zboru z avstrijskim veleposlaništvom in Planinsko zvezo Slovenije predstavila fotografsko monografijo Helmuta Teissla Julijske Alpe (na posnetku desno naslovna stran publikacije). Obenem je prevajalki in urednici Luciji Jenčič ter profesorju Vekoslavu Potočnik izročila Slomškovo priznanje. Podpredsednik državnega zbora Vasja Klavora je v uvodnem govoru med drugim dejal, da si je Mohorjeva družba vedno prizadevala za dosledno zaščito slovenske manjšine v Avstriji pa tudi za prinašanje slovenskega jezika v prav vsak slovenski dom. Skozi vsa obdobja svojega obstoja je tako soustvarjala zgodbo slovenskega naroda. Oporni steber za ta izjemen jubilej po besedah Klavore predstavljajo "zasidranost v prebivalstvu tu in onstran meje, traj-nostno ohranjanje tradicije in smelo odpiranje v prihodnost", kar dokazuje tudi vedno širše področje delovanja, od založbe, tiskarne, knjigotrštva do šole, dijaškega in študentskega doma. Predsednik založbe Jože Kopeinig je predstavil zgodovino založbe, vse od 19. stoletja, ko se je Andreju Einspie-lerju, Antonu Janežiču in Antonu Martinu Slomšku porodila zamisel o založbi, ki bi oblikovala kulturno zavest vsega slovenskega naroda. Zgodovina Mohorjevi družbi ni prizanašala. Po prvi svetovni vojni je morala zaradi nemškega nacionalističnega pritiska bežati iz Celovca na Prevalje, po nacističnem prevzemu oblasti je bila vnovič prepovedana, njena prisotnost pa tudi v komunistični Jugoslaviji ni bila zaželena, tako da je bil knjižni trg za založbo vse do osamosvojitve Slovenije zaprt, je pojasnil Kopeinig, ki je danes vesel, da je Mohorjeva v matični domovini sprejeta in priznana. Kopeinig je podal pobudo, da bi ob 160-letnici v Sloveniji poimenovali kakšno cesto po založbi, saj bi si po njegovih besedah zaslužila takšno priznanje slovenskega naroda. Podpredsednik Planinske zveze Slovenije Borut Peršolja in avtor monografije, beljaški gornik in fotograf Helmut Teissel sta predstavila monografijo Julijske Alpe, ki na 264 straneh ponuja več kot 300 fotografij Julijskih Alp. Mohorjeva družba Celovec zaslužnim sodelavcem v zahvalo za uresničevanje idealov na različnih področjih podeljuje Slomškova priznanja. Vče- ljubljana - Začetek 1 2. Študentske arene Politična elita v Sloveniji mladih ne upošteva LJUBLJANA - Za politično participacijo mladih je pomembna odzivnost političnih elit. A te se v Sloveniji ne odzivajo in ne upoštevajo mladih, zato je njihova udeležba v politiki slaba, je glavna ugotovitev okrogle mize o politični (ne)partipaciji mladih v okviru 12. Študentske arene. Okrogle mize v organizaciji tednika Mladina se je na začetku udeležil tudi šolski minister Igor Lukšič. Povedal je, da je participacija sodelovanje ljudi pri urejanju zadev, kar si zahodna civilizacija postavlja kot vrednoto in cilj. Največjo participacijo po njegovih besedah dosegajo v avtoritarnih režimih, v demokratičnih družbah pa je stopnja vključenosti mladih na vseh ravneh življenja bistveno manjša. "V Sloveniji smo imeli tradicijo mladinske organizacije, ki je aktivirala vsaj en del mladih. Skozi to se je rekrutirala osnova za kasnejšo politično elito," je poudaril minister in dodal, da tega mehanizma v sedanji državi ni več, zato so po 20 letih še zmeraj iste osebe na ključnih funkcijah. Kakšno je to raj je podelila dve. Jenčičeva že vrsto let sodeluje z založbo kot prevajalka, urednica in kulturna novinarka, še posebej pri zbirki Austriaca, ki je namenjena sodobnim avstrijskim pisateljem v slovenskem prevodu. Nagrajenka je pri založbi pustila pečat, ki v založniškem delovanju odraža odprtost, aktualnost in samozavestno soočanje s sodobnimi družbenimi vprašanji, piše v obrazložitvi priznanja. Vekoslav Potočnik je kot nekdanji dekan in profesor Ekonomske fakultete v Ljubljani z založbo povezan že od leta 1991. Sodeloval je v meddržavnem projektu za pripravo učbenikov za predmeta Gospodarsko poslovanje in Trgovec ter več kot 20 let sooblikoval učbenike. Med drugim je tudi avtor trijezičnega poslovnega slovarja, ki ga bodo letos izdali tudi v bosanskem in hrvaškem jeziku. Ostala priznanja so podelili že na osrednji slovesnosti v Celovcu septembra, včerajšnjima prejemnikoma pa so priznanje podelili Kopeinig, direktor Mohorjeve družbe Anton Koren in vodja založbe Franc Kelih. Za kulturni program včerajšnje prireditve sta z brano in peto besedo poskrbela igralec Pavle Ravnohrib in umetnica Ljoba Jenče. Prireditve se je udeležil tudi tržaški pisatelj Boris Pahor, ki mu je založba izdala pet prevodov njegovih romanov. (STA) slovenija - Na slovesnosti ob 20. obletnici Vrhovno sodišče opozorilo na politične pritiske na sodstvo LJUBLJANA - Na slovesnosti ob 20. obletnici slovenskega vrhovnega sodišča sta tako predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša kot predsednik republike Danilo Türk izpostavila politično in medijsko kritiziranje sodstva ter pomanjkljivo spoštovanje sodne veje oblasti. Sporno se jima zdi tudi vlaganje tožb in ovadb zoper predstavnike pravosodja. Masleša je v slavnostnem govoru ocenil, da smo priča medijskemu sojenju in neuravnoteženim razpravam o odprtih zadevah, in to celo v akademskih krogih. Tudi po Türkovem mnenju bi morala praksa "brezobzirnega političnega in medijskega kritiziranja" zbujati skrb. Tovrstno kritiziranje je postala moteča stalnica javnega življenja, je še dodal Türk, ki meni, da se krepi politična instrumenta-lizacija prava. Ta cinični odnos do prava in pravosodja se po Türkovih navedbah najbolj ekstremno izraža v primerih, ko se nosilci politične ali gospodarske moči znajdejo v položaju osumljencev ali obtožencev. V takih primerih slišimo tudi po- vsem neverjetne in napadalne izjave o nekakšnih zarotah, v katerih naj bi sodelovalo tudi sodstvo, je še dejal predsednik republike. Zato se, kot je opozoril Türk, pojavlja vprašanje, ali je pravosodje dovolj dobro zaščiteno pred politično motiviranimi pritiski. Masleša pa se je osredotočil tudi na 20-letno zgodovino delovanja vrhovnega sodišča kot najvišjega sodišča v samostojni Sloveniji. Sodni zaostanki se odpravljajo in zmanjšujejo do obvladljivih okvirov, vrhovno sodišče pa se vse bolj uveljavlja kot vrh sodne uprave, je dejal. Kot veliko pridobitev je omenil ustanovitev Sodnega sveta, spomnil pa je tudi na odpravo nesorazmerij med plačami funkcionarjev. Način udejanjanja te uskladitve je po njegovem mnenju dokaz o odnosu drugih dveh vej oblasti. Tak odnos po Masleševi oceni nosi sporočilo o nespoštovanju sodstva kot tretje veje oblasti. Slovesnosti so se sicer udeležili predstavniki vseh najvišjih institucij s področja pravosodja. (STA) Minister Igor Lukšič sporočilo za mlado generacijo, se je vprašal Lukšič in se zavzel za čim večjo vključitev mladih v "zgodbo, ker prisotnost njihovih stališč pomeni tudi reorganizacijo starejših". Andrej Kirbiš, avtor poglavja o politični participaciji v raziskavi Mladina 2010, je dejal, da raziskave bolj ali manj povsod kažejo majhno politično participacijo mladih. Opozoril je, da je treba odpor do politične participacije in nezani-manja za politiko iskati v nezaupanju politiki. "Politične elite se ne odzivajo na predloge in stališča mladih," je poudaril Kirbiš. Nekdanji predsednik Evropskega mladinskega foruma Tine Radinja je prepričan, da je treba vzroke za neaktivnost mladih v politiki iskati v tem, da vsi, tako tisti, ki jim gre dobro, kot tisti, ki jim gre slabo, v politiki ne vidijo rešitev. Ra-dinja kljub temu meni, da so mladi del rešitve za izboljšanje razmer v družbi. Zanj je začetek politične participacije, da greš na volitve. Po mnenju Jureta Aleksejeva, gimnazijskega maturanta, ki je predlagal novo ustavo, je politična participacija mladih pogosto povezana z družbenim odnosom. "In dokler bomo brali, da mladina samo pije in nima delovnih navad, tako dolgo ne bomo imeli politične participacije," je zatrdil. Na Gospodarskem razstavišču so včeraj pod sloganom "100 % aktivacija" uradno odprli 12. Študentsko areno. Iz-obraževalno-sejemska prireditev želi mlade spodbuditi, da postanejo aktivni na različnih področjih. Tokrat se predstavlja 195 podjetij in organizacij, so sporočili organizatorji iz družbe Proevent. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sreda, 19. oktobra 2011 3 ljubljana - Voščilo ministra Žekša in sekretarja Jesiha ob izteku mandata »Tudi Slovenci v sosednjih državah morajo razmišljati v skladu s časi, ki se spreminjajo« Slovenija je letos slovenski manjšini v Italiji namenila 3.615.300 evrov - Negotova prihodnost za vse LJUBLJANA - Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš in njegov namestnik Boris Jesih se poslavljata z mirno vestjo in v prepričanju, da je ministrstvo v glavnem doseglo vse zastavljene cilje. Formalno slovo se bo sicer zgodilo ob izvolitvi nove vlade (najbrž januarja 2012), za Žekša in vse ministre Pahorjeve vlade pa je to čas obračunov. Minister in državni sekretar sta prepričana, da je ministrstvo delalo »trdo in sorazmerno uspešno«, ko gre za narodne manjšine pa dosežkov ni nikoli konec, je pristavil Žekš. Uspeh za Koroško • v «v« in za našo manjšino Žekševo ministrstvo med uspehe v triletju 2008-2011 šteje rešitev vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel na avstrijskem Koroškem. To je sicer po njegovem politični uspeh vlade Boruta Pahorja. Na drugo mesto sta Žekš in Jesih na včerajšnjem srečanju z novinarji uvrstila boljše in sistemsko financiranje slovenske manjšine v Italiji. Očitno sta imela v mislih tako denar, ki prihaja iz Italije, kot tistega, ki prihaja iz Slovenije. Ministrstvo si lasti zaslugo, da je oživelo mešane delovne skupine med Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino ter vanje vključilo tudi manjšino. Žekš je tudi omenil krepitev kulturne infrastrukture za Slovence v videm-ski pokrajini. Posebej je omenil projekt Je-zik-Lingua, prispevek za nakup šolskega avtobusa za dvojezično šolo v Špetru in poučevanje slovenščine v Kanalski dolini. »Polemike o denarju so brezpredmetne« Slovenija je v tem letu namenila Slovencem v Italiji prispevke v višini 3.615.300 evrov (lani 3.836.700 evrov). Slovencem v štirih sosednjih državah je skupno namenila 7.615.056 evrov (v letu 2010 7.781.407), za Slovence po svetu pa 932 tisoč evrov. Manj denarja sta iz Ljubljane letos dobili krovni organizaciji SSO in SKGZ. Žekš in Jesih glede tega vprašanja včeraj nista želela ustvarjati novih polemik, ki jih je bilo že itak preveč. Povedala sta, da zaradi nekoliko nižjih prispevkov SSO in SKGZ ni bila prizadeta manjšina, ki je iz Slovenije prejela dogovorjeno finančno pomoč. »Pri tem gre vendarle za denar slovenskih davkoplačevalcev in matična država ima dolžnost, da spodbuja SSO in SKGZ k večjemu sodelovanju in dogovarjanju,« je dejal Žekš med nedavnim srečanjem z novinarji Primorskega dnevnika. Vse naokoli se spreminja |f • V «V« 1% Kaj pa naše manjšine? Jesih je načel vprašanje velikih sprememb, ki se dogajajo v svetu ter v Sloveniji, Italiji in v samih slovenskih manjšinah, »čeprav se vsi tega ne zavedajo.« Manjšine bodo morale svojo dejavnost prilagoditi novim časom. Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu se je v tem mandatu spremenil iz servisa za podeljevanje pomoči v telo, ki je aktivno usmerjalo sodelovanje s Slovenci izven meja Slovenije. Žekš svojemu nasledniku ali naslednici svetuje mirne živce in umirjeno dejavnost, saj z zaostrovanjem ni mogoče doseči ničesar, pač pa le z vztrajnim prepričevanjem sogovornikov. Morda pa bo Žekš po novem letu nasledil samega sebe, kdo ve. Sandor Tence Vodstvo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu na včerajšnji novinarski konferenci kroma ljubljana - Pričakovanje ministra Boštjana Žekša Volitve ne smejo vplivati na manjšino Sodelovanje ne pomeni poenotenja LJUBLJANA - Minister Boštjan Žekš (na posnetku STA) je na včerajšnji poslovilni novinarski konferenci izrazil upanje in željo, da decembrske volitve v Sloveniji ne bodo pogojevale odnosov med Slovenci v Italiji. »Zaradi volitev ne bo v manjšini nihče oškodovan in tudi ne nagrajen,« je dejal Žekš. Bistveno se mu zdi, da bo tudi nova slovenska vlada ohranila enako pozornost do Slovencev v sosednjih državah in tudi samostojno ministrstvo, kot je delala vlada Boruta Pahorja. Žekš je poudaril, da se ni nikoli zavzemal za poenotenje Sveta slovenskih organizacij in Slovenske kulturno-gospodarske zveze (enoumje je stvar preteklosti, je dodal), pač pa si je vseskozi prizadeval za boljše sodelovanje med krovnima organizacijama, ki se mu trenutno ne zdi najboljše, prej nasprotno. »Ko sem prevzel ministrski resor se mi je zdela situacija v slovenski manjšini grozna, potem je šlo na boljše, sedaj pa imam vtis, da se znova vračamo nazaj,« je položaj v naši skupnosti ne ravno optimistično ocenil Žekš. Vse probleme se po njegovem da premostiti s poštenim in iskrenim dogovarjanjem. Ministrstvo polaga velika upanja v delovno skupino SKGZ-SSO, ki ima namen racionalizirati delovanje manjšinskih organizacij. Slednje se - tako Žekš - včasih podvaja, racionalizacija pa je nujno potrebna tudi za splošno nižanje stroškov. Za plodno dejavnost omenjene komisije sta se po ministrovih besedah obvezala tudi Rudi Pavšič in Drago Štoka. Minister in njegov namestnik Boris Jesih sta se pohvalila, da v triletnem mandatu ministrstvo za Slovence v zamejstvu v slovenski manjšini v Italiji ni odpiralo ne političnih in še manj ideoloških vprašanj, ki so itak preživeta. Slovencev v zamejstvu tudi ni na noben način vpletalo v slovenska notranjepolitična dogajanja. S.T. rezija - V kulturnem domu na Ravanci Uspel koncert »Se wučimd zwunet« Pripravila ga je Glasbena matica v sodelovanju z domačim Kulturnim društvom Rozajanski dum RAVANCA - V rezijanskem kulturnem domu na Ravanci je bil v nedeljo v okviru projekta Od citire dalje, ki ga finančno podpira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, koncert z naslovom "Se wučimo zwunet", ki ga je priredila Glasbena Matica v sodelovanju s KD Ro-zajanski dum. Prvi so stopili na oder malčki pevskega zbora Mali lujerji in Malega orkestra špetrske dvojezične šole, ki jih je vodil Davide Clodig. Za njimi so priši na vrsto še mladi gojenci Glasbene matice, ki so pokazali, kako so se naučili igrati kitaro, harmoniko, flavto in druge inštrumente. V drugem delu koncerta je zapel zbor Lojze Bratuž iz Gorice, nato pa je publiko ogrela skupina BK-evolution s pesmijo "Ta stran te wode', ki jo je uglasbil Igor Černo, besedilo zanjo pa je napisala rezijanska pesnica Silvana Paletti. Koncerta v dolini Rezije sta se udeležila tudi direktor Bogdan Kralj in predsednica Glasbene matice Nataša Paulin, ki je v pozdravnem nagovoru omenila, da je z zadovoljstvom prišla v Rezijo, saj občuduje njene lepote in kulturo. (NM) Na Ravanci so se predstavili tudi malčki pevskega zbora Mali lujerji in Malega orkestra špetrske dvojezične šole, ki jih vodil Davide Clodig nm sežana - Jutri Predstavitev knjige Kako se je začelo na Soči 1915 SEŽANA - V kosovelovi knjižnici v Sežani bodo jutri ob 18. uri predstavili 3. del knjige Rudolfa - Rudija Šimca Kako se je začelo na Soči 1915. Šimac je nekdanji novogo-riški župani, poslanec v zveznem zboru jugoslovanske skupščine, vodilni človek raznih podjetij, predvsem pa dolgoletni predsedniki Združenja Primorska poje. Predstavil bo zbrane pripovedi, skozi katere se odražajo temeljne človeške vrnile in vrednote: ljubezen do človeka, naroda, materinščine in domovine ter zdravi uporni duh, ki človeku narekuje, da se nenehno zavzema zanje in zoper-stavlja neetičnemu ravnanju in krivicam. Z gostom se bo o nastajanju njegovega dela pogovarjala Nadja Mislej-Božič. 4 Četrtek, 20. oktobra 2011 GOSPODARSTVO gostinstvo - Prvi večer na Opčinah je bil »bazovsko« obarvan Začetek Okusov Krasa tudi letos pri Vetotu Vsi protagonisti so bili iz Bazovice - Ob kulinariki tudi fotografski razstavi in zbor TRST - Na Opčinah pri Vetotu je bil, kot je že tradicija, prvi večer Okusov Krasa, tokrat povsem »bazovsko« obarvan. Saj sta bila poleg gospodinje Nade Debenjak, glavna gosta večera fotografa Janko Kova-čič in Marko Arduini, še pred njima pa je nastopila moška vokalna skupina Lipa iz Bazovice, ki jo vodi Anastazija Purič. Skratka, protagonisti večera so bili sami Bazovci, kot je v svojem pozdravu ugotovil predsednik rajonskega sveta Marko Milkovič, ki je tudi zaželel, da bi se k pomembni enogastro-nomski pobudi v prihodnje pridružil še kakšen obrat iz Bazovicek. Predsednica gostinske sekcije SDGZ Pavla Zivic je ob 10-letnici Okusov Krasa čestitala kolegicama Nadi in hčerki Katji, da pri pobudi sodelujeta že vseh 10 let in poudarila vztrajnost krajevnih gostincev. V zadnjih letih se veliko govori o Krasu in njegovih proizvodih, a pri tem imajo precejšnje zasluge tudi gostinci, ki s svojo prizadevnostjo leta in leta prispevajo k promociji teritorija. Povezovalec večera, tajnik SDGZ Davorin Devetak, je dal besedo predsedniku krožka Fotovideo Trst 80, ki vsa ta leta bistveno prispeva k vedno bogatejši umetniški kulisi prireditve. Marko Civardi je predstavil oba avtorja razstave, izkušenega Janka Kovačiča, ki tudi obhaja 10-letnico razstav pri prijateljici in sovaščanki Nadi, z MIX-om, t.j. zbirko najboljših posnetkov iz desetletnega obdobja. Marko Arduini pa je, čeprav je za fotoaparatom že kakih dvajset let, v ponedeljek »krstil« svojo prvo razstavo, dokumentacijo nedavne Kraške ohceti, ki jo je posvetil prijatelju Alešu, novoporo-čencu iz Bazovice na »uohceti«. Pevec Vojko Miot je pred končnim nastopom še predstavil 10-člansko vokalno skupino Lipa in občinstvo povabil na jubilejni koncert, ki bo 29. oktobra v Bazovici. In že so bili na vrsti Vetovi Okusi Krasa: poprana panceta s črnimi oljkami, kaneloni nadevani z vrzoto in klobaso - letošnji »krožnik Okusov Krasa«, svinjski file z zelišči in pečenim krompirjem ter pri-boljšek, posebno rahla skutna sladica s slivovim prelivom in smetano. Domačo gostinsko ponudbo sta dopolnjevala kruh z ocvirki in poseben kruh, ki ga je openska pekarna Čok pripravila z na mlinskem kamnu mleto domačo mok, iz starega mlina Žagar iz bližnje Vremske doline, ter odlična Boletova črnina. Drevi, ob 18.30, pa bodo v kriški gostilni Bita pri Ljudskem domu odprli razstavo Samuele Bandi in Luke Vuga »Okusi Nizozemske«, gostitelja Igor Guštinčič in Liliana Bezin pa bosta predstavila letošnji jedilnik Okusov Krasa.(D.D.) Protagonisti prvega večera Okusov Krasa pri Vetotu na Opčinah so bili Bazovci, med katerimi so za dober uvod poskrbeli pevci vokalne skupina Lipa kroma podjetja - Osemmesečni obračun Dars predvsem z od cestnin zvišal LJUBLJANA - Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars) je v prvih osmih mesecih ustvarila za dva odstotka več prihodkov od načrtovanih, prihodke iz enakega obdobja lani pa je presegla za pet odstotkov. Na rast so vplivali zlasti prihodki od cestnin. Čisti osemmesečni dobiček medtem načrte presega za dva odstotka, zaostaja pa za primerljivim lanskim. Z osemmesečnimi rezultati poslovanja se je v ponedeljek seznanil nadzorni svet Darsa, so včeraj prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili iz družbe, kjer pa absolutnih vrednosti niso navedli. Prihodki od cestnin predstavljajo večino vseh prihodkov Darsa in so se v prvih osmih mesecih letos v primerjavi z enakim lanskim obdobjem zvišali za štiri odstotke. Pri tem so bili prihodki od vinjet višji za štiri odstotke, prihodki od cestnin tovornega prometa pa za tri odstotke. Odhodki Darsa so bili v obdobju od januarja do avgusta za dva odstotka nad načrtovanimi, medtem ko lanske presegajo za osem odstotkov. Na rast odhodkov so vplivali predvsem odpisi vrednosti - amortizacija. Dars je namreč letos povečal amortizacijske stopnje in s tem vplival na rast odhodkov iz tega naslova. Nadzorni svet Darsa, ki mu predseduje Milan Medved, se je seznanil tudi s tekočo problematiko podizvajal-cev. Kot je znano, je Dars takoj sprejel pobudo vlade za reševanje problematike z arbitražo, kar pa v Društvu pod-izvajalcev zavračajo. dohodki prihodke slovenija - Delo objavilo vrsto podatkov o podjetjih za leto 2010 Petrol največja poslovna skupina Po čistih prihodkih Petrol (2,8 milijarde evrov) za malenkost pred Mercatorjem (2,78 milijarde) - Najvišji dobiček (171 milijonov) v Krki LJUBLJANA - Petrol je lani za malenkost prehitel Mercator kot največja poslovna skupina v Sloveniji po čistih prihodkih. Petrol je ustvaril 2,80 milijarde, Mercator pa 2,78 milijarde evrov prihodkov. V prvo peterico so se uvrstile še skupine Gorenje, Krka in Zavarovalnica Triglav, je razvidno iz lestvice, objavljene v Delovi prilogi Posel&Denar. V prvi deseterici so se znašli še skupine Holding Slovenske elektrarne (HSE), Telekom Slovenije, Tuš Holding, Engrotuš in Lek, petnajste-rico pa zaključujejo Gen I, Nova Ljubljanska banka, Slovenska industrija jekla (Sij), Dilon in ACH. Kot so na Delu ugotovili v pregledu poslovanja 300 slovenskih poslovnih skupin, so te lani poslovale zelo različno. Medtem ko so nekatere povečale prodajo, so jo druge občutno zmanjšale, nekatere poslovne skupine so leto zaključile z dobičkom, druge pa v rdečih številkah. Najvišji dobiček so lani zabeležile skupine Krka (skoraj 171 milijonov evrov), HSE (skoraj 103 milijoni evrov) in Lek (67 milijonov evrov). Petrol je bil po tem kazalcu s čistim dobičkom skoraj 35,5 milijona evrov šele na četrtem mestu, po dobičku pa je bil enakovreden Splošni plovbi. Mercator se je s 30,4 milijona evrov dobička uvrstil šele na sedmo mesto. Največjo izgubo sta med skupinami medtem ustvarili prezadolženi mariborski skupini Gospodarstvo Rast in Zvon Ena Holding (skoraj 322 in malo manj kot 306 milijonov evrov), globoko v rdečih številk pa sta leto končali tudi Telekom Slovenije (dobrih 211 milijonov evrov izgube) in NLB (skoraj 206 milijonov evrov). Mercator je lansko prvo mesto izgubil predvsem zaradi nižje rasti prihodkov od prodaje. Medtem ko so se prihodki skupine največjega slovenskega trgovca povečali le za pet odstotkov, jih je skupina Petrol po- večala za 20 odstotkov. Med največjimi skupinami so bili od Mercator-ja boljši še Sij (60 odstotkov), Gorenje (16 odstotkov) in HSE (13 odstotkov). Med bančnimi in zavarovalniškimi skupinami je najvišje mesto po prihodkih dosegla že omenjena skupina NLB. Nova Kreditna banka Maribor je zasedla 38. mesto, Aban-ka pa na 63. mesto. Med zavarovalnicami je najvišjo uvrstitev po prihodkih dosegla Zavarovalnica Triglav (5. mesto). Precej nižje, na 32. mestu, se je znašla skupina Adriatic Slovenica, na 34. mestu Pozavarovalnica Sava in na 39. mestu zavarovalnica Maribor. Globoka kriza gradbeništva je z lestvice odnesla nekaj velikih gradbincev, ki so se znašli v stečaju (npr. SCT). Med zaenkrat preživelimi gradbenimi skupinami je ajdovsko primorje zasedlo 25. mesto, Energo-plan Holding 83. mesto, novomeški CGP 84. mesto in CM Celje na 86. mestu. Na lestvici 300 poslovnih skupin je bilo med gradbinci najti še Konstruktor, Cestno podjetje Ljubljana, Gradis Skupino G, IGEM, Begrad in Pomgrad. Največ poslovnih skupin (140) ima sedež v Ljubljani in ostalih krajih osrednjeslovenske regije. Avtorji Delove raziskave opozarjajo še, da ni pravila za to, katere skupine pripravljajo konsolidirane poslovne rezultate, prav tako ni pravil, kako se podjetja uvrščajo v skupine. Nekatere skupine delujejo zgolj kot družbe pooblaščenke, druge pa zgolj za to, da so vključene v skupino podjetij. Glede na to, da se načrtuje prodaja državnih deležev v številnih podjetij, je po pisanju Dela pričakovati, da se bo sestava slovenskih poslovnih skupin še zelo spreminjala, njihovo število pa se utegne zmanjšati. EVRO 1,3676 $ -g,7 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 18. oktobra 2011 valute evro (povprečni tečaj) 1B.1G. 1 7.1 G. ameriški dolar 1,3676 1,3776 japonski jen 104,97 106,43 kitajski juan 8,7262 8,7746 ruski rubel 42,8780 42,4230 indijska rupija 67,5500 67,4400 danska krona 7,4456 7,4453 britanski funt 0,87020 0,87400 švedska krona 9,1589 9,1582 norveška krona 7,7605 7,7320 češka krona 24,925 24,762 švicarski frank 1,2348 1,2365 madžarski forint 298,40 293,94 poljski zlot 4,3684 4,2927 kanadski dolar 1,4018 1,3955 avstralski dolar 1,3489 1,3406 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,3525 4,3320 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7057 0,7049 braziljski real 2,4332 2,4083 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,5568 2,5514 hrvaška kuna 7,4715 7,4685 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 18. oktobra 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,24333 0,40472 0,59306 0,02000 0,04000 0,08333 1,366 1,574 1,777 l ZLATO (999,99 %%) za kg 38.684,96 € -2G9,71 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 18. oktobra 2011 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 5,55 -0,91 KRKA 53,10 -1,72 MERCATOR 8,80 168,10 -2,22 -2,80 TELEKOM SLOVENIJE 61,00 +0,00 -0,08 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 15,35 AERODROM LJUBLJANA 11,70 DELO PRODAJA 21,00 -0,85 ISKRA AVTOELEKTRIKA 15,01 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 4,59 +28,61 +5,48 KOMPAS MTS 7,50 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 12,65 5,39 10,24 +5,42 +2,62 SAVA 285,00 22,50 +0,00 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 74,02 12,80 -1,96 +1,99 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 1B. oktobra 2G11 +°,34 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATLANTIA ATLANTIA 1,005 75,8 -0,69 -0,92 BANCO POPOLARE BCA MPS BCA MPS 1,195 -0,26 +0,84 BCA POP MILANO EDISON EDISON 1,768 -1,19 +0,97 ENEL 3,406 -0,05 -1,79 FIAT 4,796 +0,52 +2,35 GENERALI 12,65 +0,40 INTESA SAN PAOLO 1,24 +1,22 LUXOTT1CA 20,57 +0,00 -1,15 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 2,538 6,00 -1,17 +0,67 PIRELLI e C 6,465 -0,06 +3,94 SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 30,01 +0,07 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,71 5,295 +0,92 +0,67 TENARIS TERNA 0,88 10,63 +0,47 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,82 0,05 +2,20 UNICREDIT 3,08 0,91 +2,70 SOD NAFTE (159 litrov) 88,29 $ -g,g6 IZBRANI BORZNI INDEKSI 18. oktobra 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 635,68 -0,97 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.803,86 92011 -1,24 FIRS, Banjaluka 1.903,63 CO 17 +0,66 -0,35 _n n7 lisica i j, uojyiou J / SRX, Beograd - - DICV 1 -»/ICQÍ; un /\, -ja i aji_vi_> NEX 20, Podgorica - MBI 10, Skopje 2.157,67 -0,51 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 11.602,78 +1,81 Nasdaq 100 2.367,99 +1,44 S&P 500, New York 1.228,92 +2,34 MSCI World, New York 1.171,84 -1,23 DAX 30, Frankfurt 5.877,41 +0,31 FTSE 100, London 5.410,35 -0,48 CAC 40, Pariz 3.141,10 -0,79 ATX, Dunaj 1.951,90 -3,61 PX, Praga 925,1 +0,77 EUROSTOXX 50 2.306,81 -0,39 Nikkei, Tokio 8.741,91 -1,55 STI, Singapur 2.724,69 -1,95 Hang Seng, Hongkong 18.076,46 -4,23 Composite, Šanghaj 2.383,49 -2,33 Sensex, Mubaj 17.748,29 -1,63 / ITALIJA Sreda, 19. oktobra 2011 5 rim - Na avdiciji v senatu po sobotnih izgredih Minister Maroni napovedal strožje represivne ukrepe Marsikdo, tudi pravosodni minister Palma, pa se boji posebnih zakonov in možnosti zlorab RIM - »V soboto smo doživeli novo obliko urbanega terorizma«. Tako je minister za notranje zadeve Roberto Maroni včeraj v senatu označil sobotne izgrede. Dejal je, da jih je povzročilo 3 tisoč zamaskiranih razgrajačev, skupna škoda pa znaša 5 milijonov evrov. Maroni je zavrnil kritike, ki so jih še včeraj potrdili sindikalni predstavniki policistov, da je za nemoteno razgrajanje nasilnežev kriv tudi slabo zastavljen varnostni načrt. Dejal je, da je za varnost skrbelo 3 tisoč policistov, karabi-njerjev in finančnih stražnikov. Res je zatajila preventiva, je priznal, pri tem pa krivdo naprtil pomanjkljivi zakonodaji. Kot primer je navedel četverico, ki so jo karabi-njerji ustavili na poti v Rim s čeladami, palicami, fračo in drugim orodjem. Ovadili so jih, a jih niso mogli aretirati. Zato Maroni predlaga zakon, ki bi dopuščal preventivno aretacijo zgolj na podlagi suma. Napovedal je, da bo parlamentu predstavil zakonski osnutek za novo specifično kaznivo dejanje združevanja v zločinske namene za nasilneže na manifestacijah, prepoved nošnje mask, ukrep Daspo (začasna prepoved udeležbe na demonstracijah, kot že velja za huligane na športnih prireditvah), neposredno aretacijo tudi v času po koncu izgredov in »večjo pravno zaščito za pripadnike policije«. Minister ni pojasnil, ali s tem misli na možnost uporabe orožja. Maroni je še namignil na obvezo po premoženjskih jamstvih za organizatorje demonstracij: jamčiti bi morali, da poravnajo škodo morebitnih izgredov. Marsikdo, ne samo v opoziciji, ima pomisleke nad zaostrovanjem norm na valu emotivnosti, čemur nasprotuje podpredsednik Višjega sodnega sveta Vietti. Niti pravosodni minister Nitto Palma ne soglaša z uvajanjem posebnih zakonov, kakršen je bil zakon Reale v 70. letih, ki ni preprečil izgredov, je pa omogočil policijsko preganjanje političnih oporečnikov. Po drugi strani se obrambni minister La Russa ogreva za takojšnjo uvedbo represivnih ukrepov z dekretom in ne s širšim posvetovanjem v parlamentu, kot predlaga Maroni. V opoziciji zato sumijo, da skuša vlada zlorabiti sobotno dogajanje za omejevanje svobode demonstriranja in javnega izražanja kritik. Če je tako, potem je morda kdo imel tudi interes, da je dovolil izbruh nasilja, kar mu zdaj nudi pretvezo za ukrepanje. Policija je medtem včeraj izsledila fanta, ki je v soboto zalučal gasilski aparat in postal medijska ikona izgredov. Gre za 24-letnega Fabrizia Filippija iz bližine Vi-terba. Živi s starši in obiskuje zasebno univerzo v Rimu. Fanta, ki je znan z vzdevkom »Er pelliccia«, sta izdala tetoviran napis na boku in rumen trak na zapestju. Ni znano, da bi bil politično angažiran, na spletu, kjer je iskal dekle preko socialnega foruma, pa se je predstavljal kot ljubitelj tehno glasbe in ljubezniv fant. Kdove, da se ni z razgrajanjem skušal postaviti pred kako punco? Stvar ga utegne drago stati, saj sedaj tvega do 15 let zaporne kazni. Prav tako nima izrazitega političnega profila 12 prvih aretiranih med izgredi. Kot je povedal minister Maroni, jih je 9 iz Rima in samo eden med njimi je bil doslej znan Digosu kot politično angažiran. Nekateri se zbirajo v anarhističnih skupinah, drugi so člani huliganskih skupin nogometnih navijačev, tretji so iz vrst neapeljskih brezposelnih. Maroni je včeraj v senatu tudi posvaril pred nevarnostjo vroče jeseni in izrazil zaskrbljenost zaradi manifestacije No Tav, ki bo v nedeljo v dolini Susa. Domačini pa zavračajo posploševanje in poskus, da bi krivdo za nasilje maloštevilnih zvračali na celotno dolino in njen upravičen boj za varovanje lastnega teritorija. Metalec gasilskega aparata je 24-letni Fabrizio Filippi ansa protest - Protislovja vladne politike glede javnega reda Policisti kot siromaki prosili mimoidoče za denar za bencin RIM - Sindikati policistov, gozdnih straž in gasilcev so včeraj po vseh glavnih italijanskih mestih demonstrirali proti krčenju sredstev za delovanje. Dopoldne so demonstrirali pretežno desno usmerjeni sindikati (Ugl, Sap, Sappe), medtem ko so se Silp-Cgil in nekateri drugi sindikati zbrali v bližini senata v Rimu popoldne, prav ko je minister za notranje zadeve Maroni poročal o sobotnih izgredih. Marsikje so policisti prinesli bencinske kante in druge posode in vabili mimoidoče, naj v nje oddajo prostovoljni prispevek za nakup goriva. S tem so želeli nazorno opozoriti, da zaradi zmanjšanja financiranj z ministrstva nimajo niti denarja za bencin za službene avtomobile in morajo zato omejevati nadzor na teritoriju. Bencin pa ni edini problem: primanjkuje policistov in ni novih namestitev, uniforme so stare in dotrajane, ponekod še čakajo na izplačilo nadur iz leta 2009, službena vozila niso redno vzdrževana. Predstavniki policijskih sindikatov so se srečali s predsednikom poslanske zbornice Gianfrancom Finijem, ki je podprl razloge za protest in pozval vlado, naj ukrepa. Podporo policistom so izrekli tudi predstavniki združenj potrošnikov Fe-derconsumatori in Adusbef in jim simbolično podarili poln rezervoar goriva. K protestu niso pristopili karabinjerji in finančni stražniki, ki imajo sicer podobne probleme, a zaradi vojaškega ustroja ne smejo protestirati. Sicer pa je tudi podvajanje istih funkcij med policijo in karabinjerji eden od razlogov, za potrato sredstev za javni red. Policisti nimajo več denarja niti za bencin ansa Svet podjetništva postavlja vladi ultimat RIM - »Razmere se naglo slabšajo, zaupanje v našo državo kopni, kljub temu, da še vedno razpolaga z velikim potencialom.« Tako so zveza industrijcev (Confindustria), mreža italijanskih podjetij (RII), zveza zadrug (ACI), združenje bank (ABI) in združenje zavarovalnic (ANI A) zapisali v pismu predsedniku vlade Silviu Berlusconiju, v katerem vlado ultimativno pozivajo, naj sprejme tolikokrat obljubljene ukrepe za gospodarsko rast. Berlusconi pa je včeraj dejal, da se mu z dekretom za oživitev gospodarske rasti ne mudi. Pojasnil je, da ni na razpolago denarja za nove ukrepe, pristavil pa je, da se bo vlada »že kaj domislila«. Spomnimo naj, da je Berlusconi še pred nedavnim zagotavljal, da bo dekret na-red ta teden. Tudi Bini Smaghi v tekmi za guvernerja Banke Italije RIM - Predsednik vlade Silvio Berlusconi je včeraj dejal, da bo pred imenovanjem novega guvernerja Banke Italije treba rešiti še nekaj problemov, in pristavil, da je v tekmi za nasledstvo Mariu Draghiju tudi sedanji član sveta Evropske centralne banke (ECB) Lorenzo Bi-ni Smaghi. Doslej sta veljala kot glavna kandidata za novega guvernerja član sveta guvernerjev centralne banke Fabrizio Saccomanni ter generalni direktor zakladništva na ministrstvu za finance Vittorio Gril-li. Z imenovanjem Binija Smaghija pa bi Berlusconi med drugim ugodil zahtevi Francije, ki bi po odhodu sedanjega predsednika BCE Jean-Claudea Tricheta ostala brez svojega predstavnika v njenem vodstvu. Sodišče Unicreditu zaseglo 245 milijonov MILAN - Milansko sodišče je Unicreditu včeraj preventivno zaseglo 245 milijonov evrov. Tolikšen naj bi bil dobiček, ki naj bi ga največja italijanska banka dosegla z davčno utajo, zagrešeno v letih 2007 in 2008 v sodelovanju z britansko banko Barclays. Preiskavo vodi tožilec Alfredo Robledo, zaseg pa je odredil preiskovalni sodnik Luigi Varanelli. V preiskavo je vpletenih kakih 20 funkcionarjev Unicredita, med temi njegov nekdanji pooblaščeni upravitelj Alessandro Profumo, pa tudi 3 funkcionarji Barclaysa. V vodstvu Unicredita so včeraj izrazili začudenje in hkrati prepričanje, da je banka vselej korektno delovala. molise - DS obtožuje Grillovo listo Za peščico glasov potrjen kandidat desnice Iorio CAMPOBASSO - Kandidat desne sredine Michele Iorio si je za peščico glasov zagotovil tretji mandat predsednika dežele Molise. Iorio je prejel 89.142 glasov (46,94%), le 1500 (0,79%) več kot njegov levosredinski tekmec Paolo di Laura Frattura, ki je bil med štetjem glasov večkrat v vodstvu, nazadnje pa se je ustavil pri 87.637 glasovih (46,15%). Udeležba je bila 59-odstotna, za skoraj 6 odstotkov nižja, kot na prejšnjih volitvah. Precejšen uspeh je z 10.650 glasovi (5,6%) dosegel Antonio Federico, kandidat gibanja Cinquestelle, ki ga podpira komik Beppe Grillo. Federico kljub temu ni bil izvoljen v deželni svet, glasovi zanj pa so najbrž odločilno pripomogli ko porazu leve sredine, ker je že povzročilo prve žolčne polemike. Načelnik DS v poslanski zbornici Dario Franceschini je tako ocenil, da »je v Moliseju za peščico glasov spet zmagal sodno preiskovani kandidat desnice in to po zaslugi glasov, ki jih je Grillo odtegnil levi sredini«. Iorio, ki je sicer prejel za 12 odstotkov manj glasov kot pa stranke, ki so ga ansa podpirale, je s simbola LS odstranil Ber-lusconijevo ime. Povezal se je tudi z raznimi listami centristov: Udc, Udeur, Adc, podpiral pa ga je tudi del Fli. Leva sredina je prav tako iskala sredinske glasove, s tem da je izbrala za kandidata podjetnika Fratturo, ki je še pred dvema letom bil član Ljudstva svobode, očitno pa se ji izbira ni obrestovala. V koaliciji se je dobro uveljavila Italija vrednot (Di Pietro je doma prav v Moliseju), ki je izvolila 3 deželne svetovalce, prav toliko kot Demokratska stranka. Med izvoljenimi je tudi Di Pietrov sin Cristiano. mediatrade - Oprostitev Silvio Berlusconi se je rešil novega sodnega procesa MILAN Preiskovalna sodnica milanskega sodišča Maria Grazia Vicidomi-ni je včeraj odločila, da zoper premiera Silvia Berlusconija ne bo stekel sodni postopek zaradi suma utaje davkov in prikrojevanja bilanc pri kupovanju televizijskih in filmskih pravic v 90. letih prejšnjega stoletja. Sojenje preostalim enajstim obtoženim, ki jim tožilci očitajo utajo davkov v primeru Mediatrade, se bo začelo 22. decembra. Med njimi je tudi Berlusconijev sin Pier Silvio. Sodnica bo svojo odločitev sicer pojasnila v mesecu dni. Dvanajsterica je, kot izhaja iz obtožnice, z lažnim prikazovanjem cen za televizijske in filmske pravice in posledično z utajo davkov ustvarila okoli 24 milijonov dolarjev dobička. Denar naj bi se nahajal na skrivnih bančnih računih v davčnih oazah. Berlusconi se na sodiščih trenutno zagovarja v več primerih, tudi v enem sorodnem primeru davčnih utaj znotraj njegovega medijskega imperija. ansa politika - Forum v Todiju Katoliška združenja res zahtevajo odstop Berlusconijeve vlade? RIM - Premier Silvio Berlusconi je včeraj v uradni noti za tisk zanikal, da bi ponedeljkov forum katoliških združenj v Todiju zahteval zamenjavo vlade. Po njegovem se je forum končal s sklepom, da morajo kristjani okrepiti svojo prisotnost v italijanski družbi z obnovitvijo naporov na področju dela, sprejemanja tujcev in solidarnosti. Drugačnega mnenja pa je predstavnik Ljudstva svobode Osvaldo Napoli, sicer podpredsednik poslanske zbornice, po oceni katerega se je forum res končal z nekakšno nezaupnico sedanji vladi, a pristavil je, da je bil ta sklep v nasprotju z uvodnim nagovorim predsednika italijanske škofovske konference kardinala Angela Bagnasca. Vodja Severne lige Umberto Bossi pa je v popolnem nasprotju z Berlusco-nijem prostodušno priznal, da katoličani že več mesecev pozivajo premierja, naj se umakne. V resnici so se udeleženci foruma v Todiju, začenši s kardinalom Bagnascom, zelo kritično izrekli do sedanje vlade, vendar večinoma na indirekten način. To je včeraj potrdil tudi direktor dnevnika italijanskih škofov Marco Tar-quinio v uvodniku, v katerem pravi, da italijansko politiko danes zaznamujejo »siloviti procesi razpadanja in nezaupanja«. Res pa v Todiju ni prevladalo stališče, da bi morali katoličani osnovati svojo stranko, recimo na osnovi Sredinske demokratske unije (UDC) Pier Ferdinanda Casinija, ki velja za poslednji ostanek nekdanje Krščanske demokracije. 6 Sreda, 19. oktobra 2011 ^^^BHBTrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu pokrajina trst - Srečanje z upravitelji dveh kraških občin Pokrajinski upravitelji v Zgoniku in na Repentabru Pregled opravljenega dela, v kratkem še cela vrsta novih posegov Pokrajinski upravitelji na zgoniški občini Dve srečanji na en mah! Tržaški pokrajinski upravitelji, s predsednico Mario Tereso Poropat na čelu so se včeraj v okviru vse tesnejšega sodelovanja z občinskimi upravami srečali z zgoni-ško in repentabrsko občinsko upravo. Obe srečanji sta imeli enaka namena: preveriti, kar je bilo v pretekli mandatni dobi storjenega v okviru sodelovanja med krajevnimi upravami, in kaj je treba še postoriti za boljše upravljanje in razvoj ozemlja. V Zgoniku so pokrajinski in občinski upravitelji sestavili nekakšen rokovnik javnih del, ki naj bi jih skupaj opravili v prihodnjih mesecih. Tako naj bi do konca leta uredili pri športnemu centru Ervatti avtobusno postajališče, namestili čakalno utico in območje primerno razsvetlili, da bi postalo varno za koristnike športnega centra. Zgoniški župan Mirko Sardoč se je pri tem zahvalil predsedniku proseškega jusar-skega odbora Brunu Ruplu za sodelovanje, saj bo postajališče nameščeno na jusarskem zemljišču. Do konca leta naj bi tudi namestili javno razsvetljavo ob vhodu v botanični vrt Carsiana. Upravitelji so posvetili veliko pozornost varnosti na cesti. Tako bodo pred vhodom v Gabrovec namestili ležeče policaje, da bi z njimi prisilili voznike v upočasnitev hitrosti. Potrebna finančna sredstva bodo črpali iz posega za ureditev križišča v Gabrovcu za Zgonik. Pokrajina je zanj že izdelala izvršni načrt, dela naj bi se začela maja prihodnjega leta. Na dnevnem redu so bili še posegi za ureditev ekološkega otoka pri zgoniški telovadnici (delo je končano, v kratkem bo odprtje), namestitev fo-tovoltaičnega sistema na telovadnici in namestitev igral pri Društveni gostilni v Gabrovcu. V Repentabru so pozitivno ocenili dosedanje sodelovanje med upravama. To je (preko Lokalne kacijske skupnosti Kras) med drugim obrodilo Pot poetov na Tabru in prenovo Placa v Rep-nu, pokrajina pa je finančno podprla tudi letošnjo Kraško ohcet. Na srečanju je bil govor o cestni infrastrukturi, upravitelji so pregledali dela na nekdanjih mejnih prehodih, repentabrski župan Marko Pisani je ob tem opozoril na že leta nerešeno vprašanje Fernetičev. Re-pentabrska občina je v okviru prizadevanj za povečanje ločeno zbranih odpadkov pripravila načrt za namestitev ekoloških otokov, potrebuje pa finančna sredstva za njihovo izvedbo. Pokrajina, ki je pristojna za vprašanja okolja, bi ji morala priskočiti na pomoč. Nadalje je bil govor o kamnolomih. Ta dejavnost je v repentabrski občini tradicionalna, zadnje deželne norme pa ji povzročajo težave. Morali bi jo primerno razviti, in sicer v okviru načrtov za upravljanje evropsko zaščitnih območij, so si bili edini občinski in pokrajinski upravitelji. M.K. Srečanje pokrajinske uprave na repentabrski občini Un'altra Trieste proti Camberju Volitve članic občinske komisije za enake možnosti so ponovno dokazale, da se desna sredina - kljub temu, da se je znašla v opoziciji - ni otresla razvade samovoljne delitve mest z vrha. Tako sta poudarila občinska svetnika Un'altra Trieste Franco Bandelli in Alessia Rosolen. Ljudstvo svobode, Dipiazzova lista, Severna liga in Prihodnost in svoboda so si hoteli samovoljno razporediti mesta v komisiji za enake možnosti, dodeljena opoziciji. Sploh se niso zmenili za Un'altra Trieste, niso hoteli, da bi bila v komisiji zastopana z lastno članico. Namera pa jim je spodletela, ker je levosredinska večina z lastnimi glasovi omogočila izvolitev Alessandre Gambino v komisijo, in to brez kake protiusluge, je poudarila Rosolenova. Po njenem mnenju Piero Camber še vedno »deli mesta« v desni sredini, obregnila pa se je tudi ob Meniovo Prihodnost in svobodo, ki se je predstavila kot »alternativa družini Camber«, s svojim občinskim svetnikom Michelejem Lobiancom pa je dejansko njegov privesek. tržaški občinski svet - Vroč razplet ponedeljkove seje Camber levi sredini: »FascisteNi!« Ni mu šlo v račun, da je večina zavrnila resolucijo Ljudstva svobode in odobrila lastno resolucijo o rimskih dogodkih Takega vzdevka svetniki leve sredine res niso pričakovali. Med ponedeljkovo sejo tržaškega občinskega sveta ga je izustil svetnik Ljudstva svobode Piero Camber, razjarjen, ker je Cosolinijeva večina zavrnila nujno resolucijo o sobotnih rimskih izgredih, v kateri so predstavniki Berlusconijeve stranke ostro obsodili nasilje in opustošenje rimskih ulic in trgov. Stopil je iz svojega sedeža v sredino občinske dvorane in se najprej znesel nad vodjo Demokratske stranke v mestni skupščini Giovannijem Mario Colonijem. Zakričal mu je, naj se sramuje, naj še naprej poljublja roko škofu, nadalje, da je bo-gokletnež in da je prav tak, kot tisti, ki so po rimskih ulicah metali papirnate bombe. Naposled se je obrnil še do ostalih svetnikov levosredinske večine in jim zabrusil: »Fascistelli!« Camberju je prekipelo preprosto zato, ker v občinskem svetu ni obveljala njegova, kot se je to dogajalo v preteklih desetih letih, ko je vedril v vrstah takratne desnosredinske večine. Ljudstvo svobode je že po uradnem začetku ponedeljkove se- Giovanni Maria Coloni kroma je, ob 19.32, predstavilo nujno resolucijo, s katero je hotelo obsoditi rimske izgrede. V besedilu sploh ni bilo omenjeno miroljubno obnašanje velikanske večine udeležencev manifestacije. To vrzel so skušali z amandmaji zapolniti svetniki Gibanja 5 zvezd Paolo Menis in Stefano Pa-tuanelli, Cosolinijeve liste Roberto Decarli in Italije vrednot Paolo Bassi in Cesare Ce-tin (in ne Gianni Cettin, kot smo napačno zapisali včeraj). Menis je hotel z amandmajem izraziti tudi solidarnost in hvaležnost manifestantom, ki so osamili nasilneže. Patuanelli je poudaril zgledno obnašanje osebja sil javnega reda, ki so pa delovale brez potrebne koordinacije. Vsi podpisniki amandmajev so zahtevali izsleditev »realnih naročnikov nasilja.« Pričakovati je bilo, da bo Ljudstvo svobode dovolilo dopolnitev nujne resolucije z amandmaji. Tako bi bil dokument gotovo soglasno odobren. A svetniki Berlusconijeve stranke tega niso sprejeli. Hoteli so obdržati prvotno besedilo. Po krajši prekinitvi je leva sredina predstavila svojo resolucijo. V njej je dejansko povzela besedilo dokumenta Ljudstva svobode in k njemu dodala predložene amandmaje. Resolucijo Ljudstva svobode so podprli svetniki desnosredinske opozicije in svetnik Decarli, večina pa je glasovala proti. Dokument ni bil odobren, kar je izzvalo jezo poraženega Camberja z osebnimi žalitvami Coloniju in psovkami. Svetniki Ljudstva svobode, Dipiazzove liste, Severne lige in Prihodnosti in svobode so iz protesta zapustili dvorano. Leva sredina je tako odobrila lastno resolucijo, ki so jo pa podprli tudi svetniki Gibanja 5 zvezd in Unaltra Trieste. Cosolinijeva večina je dejansko storila to, kar so počeli Camber in njegovi preteklo desetletje, ko so lahko računali na moč večine. Vsakič, ko je takratna levosredinska opozicija predložila pomembno resolucijo, so jo zavrnili in nato osvojili svojo, ki je bila dejansko prepis zavrnjenega dokumenta opozicije. Leva sredina je v ponedeljek vrnila desnici milo za drago. Ob grobem Camberjevem besednem napadu na Colonija je svetnik Slovenske skupnosti Igor Švab izrazil solidarnost vodji Demokratske stranke. »Prejšnja večina ne pozna prave politične dialektike, lepega vedenja in spoštovanja,« je ocenil Švab. M.K. občina trst - Srečanje vodstva podjetja z občinsko proračunsko komisijo AcegasAps izgubi kar 41% vode Lani 9 milijonov evrov čistega dobička - V Trstu bo treba zamenjati dotrajane cevi plinskega omrežja (strošek 50 milijonov evrov) Člani tržaške občinske proračunske komisije, ki ji predseduje občinski svetnik Slovenske skupnosti Igor Švab, so dobili včeraj vpogled v delovanje podjetja AcegasAps, katerega večinski delničar je Občina Trst. Predsednik Massimo Pa-niccia, pooblaščeni upravitelj Cesare Pillon in finančni direktor Massimo Forliti so podali obračun delovanja v lanskem letu, ko je podjetje zbralo za 9 milijonov evrov čistega dobička. V zadnjih sedmih letih je investiralo 567milijonov evrov in porazdelilo med delničarje 100 milijonov evrov dividenda. Podjetje je vredno milijardo evrov, zadolženo pa je za 450 milijonov evrov. Dobršen del zadolžitve je odvisen od gradnje tretje proizvodne linije sežigalnice v Padovi. Lani so zunanji konzulenti stali podjetje kar 10 milijonov 300 tisoč evrov; upravitelji so visoko vsoto utemeljili z dejstvom, da mora podjetje zadostiti potrebam tržišča in mora biti konkurenčno. V ta okvir sodi tudi poslovanje na tujih trgih. V Bolgariji ima na primer Acega-sAps v zakupu namestitev plinskega Z leve Cosolini, Paniccia in Pillon omrežja v enem od tamkajšnjih mest. Investicija se pa bo obrestovala šele čez čas. AcegasAps čaka v Trstu veliko delo. Zamenjati mora stare, dotrajane cevi plinskega omrežja. Pomeni, da bo- kroma do v kratkem mestne ulice pošteno prekopane. Investicija je izdatna: 50 milijonov evrov. Predsednik mestne skupščine Iztok Furlanič je povprašal po vodnih izgubah zaradi puščajočih vodovodnih cevi. Iz njih se izteče kar 41 odstotkov (!) vse vode, ki jo AcegasAps vstavi v vodovodno omrežje. Ogromno! Drugo kritično točko predstavljajo pokopališča. AcegasAps upravlja pokopališča v mestu in okoliških vaseh na podlagi pogodbe s tržaško občino. Slednja je predvidevala denarne posege občine za delno kritje stroškov, ti prispevki pa so se z Dipiazzovo upravo popolnoma izničili. Za sedanje stanje na pokopališčih naj bi torej ne bilo krivo podjetje AcegasAps, temveč prejšnja občinska uprava. Srečanja sta se udeležila tudi tržaški župan Roberto Cosolini in odbornik za podjetja, pri katerih sodeluje tržaška občina Fabio Omero. Cosolini je poudaril potrebo po dobrem sodelovanju s podjetjem, v tem pogledu so potrebna občasna soočenja, predvsem pa je izpostavil skrb za ohranitev sedanje zaposlitvene ravni in za kakovostno rast delovne sile. M.K. / TRST Sreda, 19. oktobra 2011 7 popis - Deset dni po začetku 15. popisa prebivalstva je raznašanje vprašalnikov v polnem teku Večjih težav ni, največje breme pa nosijo popisovalci VZgoniku so opremili slovenske pole s podatki občanov in črtnimi kodami, v Trstu pa ne Večjih težav pri raznašanju vprašalnikov ni. Toda napovedujejo se težave za vodje matičnih uradov oziroma občinske uslužbence in popisovalce, ki morajo izpolnjene popisne pole pregledati in po potrebi popraviti napake. Največje breme pri 15. popisu prebivalstva nosijo namreč občinski uslužbenci in popisovalci. Ti so morali sprva urediti vse kuverte z vprašalniki in jih nato raznositi po domovih. V nekaterih občinah so poskrbeli, da so na slovenskih vprašalnikih osebni podatki občanov in nalepke s črtno kodo: na ta način lahko občani vrnejo samo slovenske pole. Nato morajo preveriti, ali so odgovori na po-lah »berljivi« za računalnike zavoda Istat. V primeru, da pride do hudih napak ali neskladnosti, pa morajo poklicati občane na dom, da se javijo v občinskih centrih. Deset dni po začetku 15. popisa prebivalstva smo vprašali vodjo matičnega urada na Občini Zgonik Tanjo Bratos, kako je z raznašanjem vprašalnikov. Težav v tem smislu ni. Odziv občanov je bil dober in so bili s popisom dobro seznanjeni, nekateri so se že neposredno obrnili na sedež občinske uprave, na katerem je t.i. občinsko središče. Popisovalci so že razdelili polovico popisnih pol, vse vprašalnike pa bodo razdelili v približno treh tednih. Popisovalci se med raznašanjem tudi zmenijo z občani, ki vprašajo za pomoč, za datum in kraj (na županstvu ali na domu), ko bodo lahko skupaj izpolnili pole. To velja tudi za vprašalnike na spletu, saj popisovalci razpolagajo s prenosnim računalnikom. Sicer se največ dela obeta, kot rečeno, popisovalcem. V zgoniškem matičnem uradu so že opremili slovenske pole z nalepkami s podatki občanov in črtnimi kodami. Ko bodo prejeli od občanov vprašalnike, bodo morali kontrolirati, ali je vse v redu. Po eni strani so lahko napake pri izpolnjevanju in jih bodo popravili. Po drugi morajo preveriti, ali so podatki tako napisani, da jih bodo optični bralniki lahko spoznali. Kot je razloženo tudi v navodilih, morajo biti namreč znaki točno zapisani v ustreznih poljih, drugače jih ne bodo ske-nerji brali pravilno. Do sedaj so v Zgoniku pregledali 10 vprašalnikov, od teh pa je bil »pravilen« le eden. Za pregled vsake pole potrebujejo popisovalci približno pol ure. Šele nato lahko vnesejo vse podatke v računalnik, ki jih bo posredoval zavodu Istat. Če so v Zgoniku opremili slovenske pole z nalepkami s podatki in kodami, to ne velja za Občino Trst. Kot smo že poročali, bodo občani na območjih, ki jih določa zaščitni zakon, prejeli na dom italijanski in slovenski vprašalnik: na prvem so podatki posameznika in črtna koda, na slovenskem ne. V spremnem pismu je napisano, da morajo občani, ki bodo izpolnili vprašalnik v slovenščini, izročiti slovensko polo skupaj z italijansko v občinskih centrih. Kaj pa poštni uradi? Vodjo tržaškega občinskega urada za popis Milvio Chersi smo vprašali, zakaj ta razlika. Potrebovali bi ogromno časa, ko bi nalepili 27 tisoč nalepk, je povedala. Nalepke so povrh prejeli v drugačnem časovnem razdobju in bi to zahtevalo ogromno časa: zato so se odločili, da bodo »slovenskim po-lam sledili in usklajevali črtne kode v prvi osebi v občinskih središčih«. Kaj pa, če namerava kdo oddati vprašalnik v poštnem uradu? To seveda lahko stori, je povedala Chersijeva. Najbolje je, da ga odda skupaj z italijansko polo, na kateri so vsi podatki in črtna koda, poštni urad pa bo nato posredoval vprašalnik občinskemu središču. Isto velja seveda za občane, ki ne bivajo na zaščitenih območjih in bodo morali dvigniti slovenski vprašalnik v občinskih središčih (drugo vprašanje je izpolnjevanje slovenskega vprašalnika na spletu, ki je na razpolago za vse). Naj dodamo, da lahko posamezniki dvignejo slovenske pole tudi za sorodnike in prijatelje. V tem smislu je dovolj, da prinesejo njihov vprašalnik v italijanščini. A.G. Vprašalniki v slovenskem jeziku so sprva brez osebnih podatkov in črtne kode mednarodni dom žensk - Srečanje drevi ob 19. uri Palestina skozi ženske oči Direktorica centra AlZuhur bo predstavila palestinski begunski center Shufat v vzhodnem delu Jeruzalema Življenje Palestincev, njihov pogled na življenje v begunskih centrih in položaj žensk bodo v žarišču dreviš-njega srečanja na sedežu Mednarodnega doma žensk v Ulici Pisoni št. 3. Gostja okrogle mize bo direktorica vzgojnega centra Al Zuhur Hanem Mohammed Abdallah, ki bo širši javnosti predstavila palestinski begunski center Shu'fat v vzhodnem delu Jeruzalema. Več o prireditvi so organizatorji povedali na včerajšnji novinarski konferenci, na kateri je med drugim bilo slišati, da nocojšnje srečanje ponuja izkušnjo, ki nas bo obogatila in nam odprla nov pogled na svet. Srečanje z naslovom La Palestina dal punto di vista delle donne (Palestina skozi oči žensk) je z gmotno podporo Dežele FJK organiziralo neprofitno združenje Peace Games v sodelovanju z drugimi organizacijami, med katerimi sta tudi tržaški Mednarodni dom žensk in združenje Sen-za Confini-Brez meja. Daniele Borghi, predsednik organizacije Peace Games, je na včerajšnji predstavitvi orisal dejavnost njihovega združenja, ki se v sklopu športnih dejavnosti ukvarja tudi z dobrodelnimi akcijami. Ena od teh je projekt, ki ga že od leta 2005 izvajajo v Palestini, in v sklopu katerega so spoznali vzgojno-izobraževalni center Al Zu- hur. Ta deluje v prej omenjenem centru, kjer so letos začeli izvajati projekt Marijam, ki želi analizirati in s tem tudi izboljšati položaj žensk v tem begunskem kampu. Več o kam-pu je povedala častna gostja Mohammed Abdallahova, ki se je uvodoma zahvalila gostiteljem, v nadaljevanju pa nam je postregla s številnimi podatki o centru Shu'fat. Ta je nastal leta 1967, razteza pa se na območju enega kvadratnega kilometra, na katerem živi 35 tisoč ljudi. Razmere v begunskem centru so vse prej kot rožnate, saj je prostor zelo omejen, higienske razmere so pod minimumom, povezave z Jeruzalemom pa izredno slabe. Več o slabih življenjskih razmerah v kampu, krizi v medsebojnih odnosih ter odnosu žensk do obstoječe situacije bo Hanem Mohammed Abdallah spregovorila na nocojšnjem srečanju, ki se bo začelo ob 19. uri. Gostja okrogle mize bo med drugim tudi apelirala na razna lokalna združenja, ki jim je ženska problematika še posebej blizu, naj sodelujejo s centrom Zuhur. Naj povemo še to, da bo palestinska humanitarna delavka v prihodnjih dneh nastopila še na drugih lokacijah v videmski pokrajini, kjer bodo na sporedu tudi srečanja z dijaki, ki bodo tako iz prve roke lahko spoznali probleme palestinskih begunskih centrov. (sč) Prihodnost družbe Diaco znana čez 15 dni Predsednik tržaškega civilnega sodišča Giovanni Sansone je včeraj sprejel zahtevo odvetnika družbe Diaco Emanueleja Ursa po odložitvi sodne obravnave o stečaju farmacevtskega podjetja. Urso je zahteval odložitev, da bi lahko ocenili ponudbo nekega tujega podjetja, ki naj bi v bistvu prevzelo v najem podjetje Diaco (družba ima dve tovarni, eno v Trstu in drugo v Potenzi, zaposluje pa 70 ljudi) za proizvajanje paracetamola. V ta namen naj bi ta tuja družba vnaprej plačala dva milijona evrov. Sansone je odložil sodno obravnavo za 15 dni, odvetniki družbe Diaco pa bodo morali dokazati izplačilo omenjene vsote. Poškodovana štirinajsletnica V prometni nesreči na hitri cesti se je včeraj poškodovalo 14-letno dekle, ki je bilo v avtu s svojim bratom. De-vetnajstletni turški državljan s stalnim bivališčem v Miljah je okrog 9.45 med vožnjo iz Trsta v Milje izgubil nadzor nad vozilom in trčil ob zaščitno ograjo v bližini nakupovalnega središča Torri d'Europa. Voznik se je lažje poškodoval, njegova sestra pa težje: močno se je udarila v glavo in obraz. Oba sta bila vsekakor prisebna, z njima se je pogovarjalo osebje službe 118. Dekle so odpeljali v bolnišnico Burlo Garofolo, brata pa samo na zdravniški pregled na Katinaro. Nesreča je vplivala na dopoldanski promet, saj je občinska policija do 12. ure zaprla za promet odsek med 7. pomolom in prizoriščem trčenja. V tem času je vsa vozila preusmerjala v mesto, kar je povzročilo precej težav. Svarilo Triestine Upravni svet nogometnega kluba Triestina je poslal tiskovno noto v zvezi s članki, ki so jih številni mediji objavili v zvezi z razburkanimi vodami in medsebojnimi obračunavanji v vodstvu kluba. V sporočilu je poudarjeno, da od 14. oktobra sestavljajo upravni svet predsednik Sergio Aletti, podpredsednik Federico San-ti in član sveta Furio Avanzini. Upravni svet dodaja, da samo na osnovi trditev gospe Cristine De Angelis (donedavna predsednica in bivša Alettijeva partnerka, op. ur.) ni mogoče postavljati v dvom odločitev upravnega sveta. Poleg tega upravitelji kluba svarijo medije, da bodo z odvetniki ukrepali proti medijem, ki objavljajo in povzemajo »napačne in absurdne izjave« proti klubu. Gre vsekakor pristaviti, da tovrstno svarilo nima nobene pravne podlage. finančna straža - V stanovanju zasegli 240 gramov marihuane Pes Buddy Sky v drugem poskusu ugnal tržaškega gojitelja konoplje Finančni stražniki so s pomočjo izurjenega psa odkrili rastlinjak s konopljo, ki ga je štiridesetletni Tržačan imel v svojem stanovanju. Belgijski ovčar ma-linois z imenom Buddy Sky je moškega zavohal kar dvakrat, v prvem primeru pa finančni stražniki v njegovem vozilu kljub podrobnejši kontroli niso našli ničesar. Zdelo pa se jim je kar čudno, da je pes kar tako »streljal mimo«. Tržačana so začeli pozorno opazovati. Med brskanjem po dosjejih so preiskovalci ugotovili, da je bil osumljenec v preteklosti že obsojen zaradi razpečevanja mamil. Med zalezovanjem pa so opazili, pa se redno srečuje z osebami dvomljivega slovesa. Pred nekaj dnevi, ko se je šti-ridesetletnik zjutraj odpravljal v službo, ga je Buddy Sky pred vhodom v stanovanjsko poslopje spet prepričano zavohal. V avtomobilu so bili tokrat ostanki marihua-ne. Finančni stražniki so zaradi tega izvedli hišno preiskavo in pes jo je po vstopu v stanovanje takoj ucvrl naravnost v dnevno sobo. Tam je bil rastlinjak s konopljo, skrbno opremljen s svetilkami, zavesicami in av- tomatiziranim namakalnim sistemom. Po celem stanovanju pa se je širil mamljiv vonj, značilen za marihuano. Poleg rastlinjaka so finančni stražniki zasegli dve rastlini in 240 gramov po- sušene marihuane (pa še gram hašiša), stanovalca pa prijavili sodstvu. Kazenski zakonik predvideva za gojenje konoplje zaporno kazen od 1 do 6 let ter denarno kazen od 3000 do 26.000 evrov. dolina - Partizanski borec Istrskega odreda Jutri se bodo poslovili od Ernesta Forausa V Dolini je v 89. letu preminil Ernest Foraus, partizanski borec Istrskega odreda. V narodno zavedni in napredni družini v Dolini sta oče Andrej Foraus, Dreja po domače in Karolina Lovriha, po domače Krlina imela štiri krepke sinove. Karlo, rojen 1915, partizan, je padel v Brkinih. Mario, rojen 1919, vojak v Grčiji, po padcu fašizma se vrnil domov, deloval za osvobodilno fronto, zaprt nato interniran v nacističnem taborišču Dachau in se srečni vrnil domov. Stanko, rojen 1921, je bil partizan, bil izdan in interniran v taborišču Buhenvald, kjer je umrl. Ernest, rojen 1922, je septembra1943 prostovoljno vstopil v Istrski odred, kjer je postal kmalu starejši vodnik in mitraljezec. Prejel je medaljo za hrabrost in častno medaljo Istrskega odreda. Bil demobiliziran 18.junija.1947. Predsednik italijanske republike Sandro Pertini mu je podelil častno diplomo za udeležbo v partizanskem boju. Po vojni so ga sprejeli v državno službo (Genio civile), v kateri je bil zadolžen za čiščenje struge reke Glinšči- ce od Boljunca do morja. To delo je opravljal do upokojitve leta 1980, nakar so službo čiščenja ukinili. Ernest je bil poznan po svoji hrabrosti in odločnosti v neenakem boju proti nacifašizmu. Srečno je preživel veliko oboroženih spopadov s sovražnikom. Njegovi četi in njemu samemu so bile pogosto zaupane najnevarnejše in strogo zaupne vojaške naloge. Po odhodu iz vojske si je ustvaril družino in se je delno umaknil v zasebnost, da bi se po hudi vojni vihri lahko nekoliko umiril, vendar z izjemo redne prisotnosti na proslavah, manifestacij in praznikih odporništva. Do zadnjega diha je bil zvest član VZPI. Po vseh napetih doživetjih med vojno se je zadnja leta svojega življenja kakor otrok spominjal svoje matere, ki mu je umrla, ko je imel tri leta. V nežnem spominu na mater je nekdanji neustrašeni borec objokoval, ker se ne spominja njenega glasu. Od njega se bomo poslovili jutri ob 10.30 v Dolini pri cerkvi Sv. Martina. (ŠE) 8 Sreda, 19. oktobra 2011 TRST / borzni trg - Protest sindikatov policistov, gasilcev, zapornih paznikov in gozdnih čuvajev Dvignili glas proti vladi, ki je varnosti obrnila hrbet Gasilcem na Barcolani priskrbeli gorivo organizatorji - Policistke izginjajo, policija vse bolj v vojaškem duhu »Položaj se je tako poslabšal, da morajo policijski in drugi organi, ki zagotavljajo varnost in red, prositi za denarno pomoč navadne državljane.« Tako je eden izmed policistov, ki so včeraj dopoldne na Borznem trgu demonstrirali proti vladnim varčevalnim ukrepom, sintetično opisal zadevo. V okviru državnega protesta, ki so ga organizirali sindikati policije, zapornih paznikov, državne gozdne straže ter gasilcev, so delili tudi »obveznice za večjo varnost, zakonitost in razvoj«. Le-te vabijo državljane, naj z denarnim prispevkom podprejo omenjene organe, saj se vlada kljub de-magoškim napovedim v volilni kampanji ne zavzema za varnost. Demonstracije po vsej državi so organizirali sindikati SIULP, SAP, UGL, CONSAP, SAPPE, UIL, FNS CISL, SAPAF in FESIFO. UIL Polizia ni pristopil k pobudi, včeraj pa je tržaškemu prefektu Giacchettiju izročil poziv z 800 podpisi občanov. 3,6 milijarde evrov manj Desnosredinske stranke so volilno kampanjo leta 2008 osnovale na temi varnosti, po volilni zmagi pa so ob gospodarski krizi temu sektorju obrnile hrbet. V slabih treh letih je vlada odvzela sektorju 3,6 milijarde evrov. Predstavnik policijskega sindikata SIULP Giovanni Sammi-to je povedal, da je pomanjkanje goriva le vrh ledene gore. Policijske sile in gasilci imajo svoje bencinske črpalke, ki so trenutno prazne. Na voljo imajo tudi bone za točenje goriva na bencinskih servisih, s katerimi imajo dogovore, zvečer in ponoči pa so slednji zaprti. »Problem se res pojavlja vsako leto, tokrat pa je hujše,« je dejal Sammito in poudaril, da policija, gasilci in ostali v sili le ne morejo iskati najbolj odročnih bencinskih servisov. Dodal je, da karabinjerji in finančni stražniki, ki so vojaki, ne smejo demonstrirati, a da se s protestom večinoma strinjajo. Policijski sindikat SAP na Borznem trgu opozarja na pomanjkanje goriva, stare avtomobile in neučinkovito tehnologijo kroma Pietro Di Stasio (CONSAP) je pristavil, da se osrednja starost policistov v FJK nezadržno viša (trenutno znaša 47 let), do zadnjega razpisa je prišlo leta 1995. Avtomobili fiat marea imajo v povprečju 200.000 prevoženih kilometrov, novih vozil pa ni dovolj. Za gasilce najtežje leto Pod zastavo sindikata CONAPO smo se pogovorili z videmskima gasilcema Alessandrom D'Agostinom in Giuseppejem Crudelejem. Glede goriva je zgovorno dejstvo, da gasilskih plovil letos poleti v Trstu večinoma niso uporabljali, med Barcolano pa so gasilcem plačali gorivo - verjeti ali ne - organizatorji regate. Velike skrbi povzroča pomanjkljivo vzdrževanje vozil, plovil in opreme, kot so gasilski aparati, razstreliva, termične kamere in računalniki. »Gasilci že dolgo ne uporabljajo več samo kladiva in čelade,« je bil ironičen D'Agostino, ki je pre- prebeneg - Izlet SKD Jože Rapotec Na Barbano, otok Cona in v Oglej Tudi letos je SKD Jože Rapotec organiziralo tradicionalni izlet ob priliki vaške šagre. Že nekaj let naš zvesti »gri-liador« Kurče, malo za šalo, malo za res, sprašuje, naj bi šli na Barbano. In tako smo mu letos željo ugodili. Seveda za na Barbano ne sme manjkati »pouha-nje« in na to je pomislil naš drugi zvesti »griliador« Terčon. Zjutraj smo si torej najprej ogledali Barbano in cerkvico, ki stoji na njej. Kasneje, ko nas je barčica pripeljala nazaj, smo se zopet vkrcali na avtobus in se napotili proti otoku Cona. Tam smo morali najprej zmočiti suha grla in napolniti prazne trebuhe. Za to je poskrbel neutrudljivi Tiberio z njegovim pršutom in drugimi dobrotami in naš Jalovec s kvalite- tnim vinom. Tako okrepčani, smo se napotili po stezicah otoka, kjer smo si lahko ogledali konje in razne vrste ptičev. Preden smo zopet stopili na avtobus, da bi se odpeljali do naslednje točke, smo se posladkali s pristnimi sladicami, ki sta jih pripravili naši zvesti vaš-čanki Gabriella in Roža. Zadnja točka našega izleta je bil Oglej. Ogledali smo si ga na dolgo in široko in nekateri smo se tudi podali na stolp ...Če bi vedeli, kakšno trpljenje z mišicami bo naslednje dni, bi raje sedeli z drugimi v baru. Proti večeru smo se se zapeljali v Lokve, kjer smo večerjali in nato smo se, moram reči, da vsi malo trudni in zaspani, vrnili domov. »Lepo je bilo, malo je duralo.« Mladinski glasbeni projekt Musical StarTs Glasbeni projekt mladih domačih talentov Musical StarTs v režiji Fabrizia Angelinija bo jutri odprl sezono muzikalov stalnega gledališča Furlanije-Julijske krajine. Oder dvorane Generali bodo preplavili mladi domači in-terpreti, profesionalci in nadebudni začetniki, ki bodo občinstvu dokazali, česa so zmožni. Na sporedu bodo odlomki iz najbolj znanih muzikalov (Falshdance, The Lion King, Happy Days, Grease in številnih drugih), izvajali in peli pa bodo mladi tržaški pevci in otroški zborček. Otroški kotiček v Naselju sv. Mavra Občine Okraja 1.1 (Devin Na-brežina, Zgonik in Repentabor) in zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna lu-doteka delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. Namenjena je otrokom do 6. leta starosti. V prihodnjih tednih so predvidene naslednje delavnice: 19. in 26. oktobra - Srednjeveški grad in Jesenske dišave in barve, 21. in 28. oktobra pa Živalski vrt s kartonastih valjčkov ter Sladka-rija-šala. Za dodatne informacije se lahko obrnete do Igralnega kotička Palček na tel.št.040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. Loterija 18. oktobra 2011 Bari 74 25 48 10 18 Cagliari 21 76 69 80 81 Firence 7 47 14 87 26 Genova 66 38 81 62 31 Milan 43 4 89 34 40 Neapelj 22 86 21 14 73 Palermo 4 81 61 12 83 Rim 49 84 76 25 18 Turin 52 28 42 50 79 Benetke 73 10 18 32 9 Nazionale 54 31 33 18 56 Superstar 67 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 9 dobitnikov s 4 točkami 31.385,00 € 200 dobitnikov s 3 točkami 1.618,00 € 3.378 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 20.043 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 42.848 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € Včeraj danes pričan, da je leto 2011 za gasilce daleč najtežje doslej. Za vsak nakup, od stola do črnila za tiskalnik, čakajo tedne, zasebne dobavitelje pa država plačuje z enoletno zamudo (in z obrestmi). Tudi gasilci imajo pre-kerne delavce, po enega mladega s termin-sko pogodbo v vsaki petčlanski ekipi. »To so mladi, ki so sledili 120-urnemu tečaju in upajo, da bodo prišli do stalne službe. Vsake tri tedne pa zaposlijo v Italiji 4000 pre-kernih gasilcev, na koncu leta se denarno to niti ne splača,« je razložil Crudele. Posebnih zakonov nočejo Notranji minister Roberto Maroni in vodja Italije vrednot Antonio Di Pie-tro sta po sobotnih nemirih v Rimu predlagala uvedbo posebnih zakonov, na tržaškem trgu pa jih policisti odločno odklanjajo, »saj je to zelo nevarno«. Enakega mnenja je vsedržavni tajnik sindikata SIULP Primo Sardi, ki je prepričan, da so obstoječi zakoni primerni, a jih je treba izvajati. »Tile predlogi se mi zdijo že kar demagoški, saj slonijo na čustvenih odzivih na izgrede,« je komentiral. Sardi je omenil tudi druge probleme. Razpisov za zaposlovanje policijskih agentov ni več, že deset let prihajajo novi policisti iz vrst italijanske vojske (to je ena izmed spodbud za privabljanje prostovoljcev v vojsko). Prva posledica tega je, da policistke izginjajo. Na policijski šoli pri Sv. Ivanu je trenutno 120 tečajnikov, med njimi pa je samo ena ženska. Povprečna starost je zelo visoka, 39 let, nekateri bodoči policisti pa imajo za sabo devetletne izkušnje v misijah v Afganistanu, Libanonu ali Bosni. »Poklica vojaka in policista sta si povsem različna. To pa nam ustvarja nedvomne težave. Eno je imeti opravka z dvajsetletnikom, ki je bil izbran z razpisom, drugo pa z vojakom, ki ima za sabo že določeno osebno zgodbo in urjenje. Odločno zahtevamo ponovno uvedbo razpisov vsaj za 50% zaposlitev,« je povedal Sardi. Kvestor: Umesten protest Tržaški kvestor Giuseppe Padulano je poudaril, da je protest sindikatov upravičen in umesten, »med drugim nas spodbuja, da obdržimo visoko raven dela«. Potrdil je, da se sektor varnosti, enako kot mnogi drugi sektorji, trenutno sooča z objektivnimi težavami: »Ravnati moramo zelo gospodarno, prebivalcem pa zagotavljam, da dejavnosti ne bomo omejili.« Aljoša Fonda Danes, SREDA, 19. oktobra 2011 ETBIN Sonce vzide ob 7.26 in zatone ob 18.13 - Dolžina dneva 10.47 - Luna vzide ob 23.32 in zatone ob 13.55. Jutri, ČETRTEK, 20. oktobra 2011 IRENA VREME VČERAJ: temperatura zraka 12,3 stopinje C, zračni tlak 1021,9 mb raste, vlaga 45-odstotna, veter 5 km na uro jugo-vzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 17,2 stopinje C. [13 Lekarne Do sobote, 22. oktobra 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Korzo Italia 14 (040 631661), Oširek Vardabasso 1 (040 766643), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Korzo Italia 14, Oširek Vardabasso 1, Ul. Giulia 1, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 1 (040 635368). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. S Izleti Super Enalotto Št. 125 I 19 29 60 76 77 jolly 2 Nagradni sklad 2.569.410,62 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 24.272.011,63 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ II dobitnikov s 5 točkami 35.037,42 € 1.228 dobitnikov s 4 točkami 313,85 € 47.626 dobitnikov s 3 točkami 16,18 € AVTOBUSNI IZLET SPDT NA SLIVNICO Mladinski odsek SPDT organizira v nedeljo, 23. oktobra, avtobusni izlet na Slivnico za družine in za društvene člane. Odhod v nedeljo, 23. oktobra, ob 8. uri s Trga Oberdan in ob 8.20 izpred hotela Danev na Op-činah. Vračali se bomo po isti poti. Skupno bomo hodili slabe štiri ure, pot je lahka in primerna za vse. Po-vratek v Trst, je predviden med 17. in 18. uro. Informacije na tel. št. 3384913458 (Franc), 338-5953515 (Katja) ob večernih urah ali na mladin-ski@spdt.org. Obvezna prijava do četrtka, 20. oktobra. 60-LETNIKI POZOR! Praznovali bomo na izletu 19. novembra. Za vpisnino je čas do 25. oktobra v trafiki v Dolini in pri Renatu (za Kras) na tel. št. 349-6569004. KLUB PRIJATELJSTVA prireja v četrtek, 27. oktobra, izlet v Čedad z ogledom zanimivosti mesta in v Gonars. Vpisovanje do zapolnitve mest. Informacije na tel. št. 040-225468 (Vera). Vabljeni! DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE K. FERLUGA prireja v nedeljo, 30. oktobra, tradicionalni jesenski izlet na Koroško. Obiskali bomo Celovec, Gospo Sveto, Vrbsko jezero, ob povratku pa še Radovljico. Odhod iz Milj ob 7. uri, povratek domov v večernih urah. Informacije in vpisovanja na tel. št. 040-271862 (Vesna) ali 349-6181290 (Zvezda) ob uri kosila. prej do novice www.primorski.eu1 TRST Sreda, 19. oktobra 2011 U Kino VABILO K ABONMAJU ZABAVNO V NOVO SEZONO ur» v a £ iti nDiiiTiirn AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »I tre moschettieri«. ARISTON - 17.00, 18.45, 21.00 »A Dangerous Method«. CINECITY - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Ex-amici come prima«; 20.00, 22.00 »Final destination 5 - 3D«; 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Abduction«; 15.45, 17.50 »I Puffi«; 16.30, 19.05, 21.40 »I tre moschettieri 3D«; 20.00, 22.15 »I tre moschettieri«; 16.30, 19.00, 21.30 »Amici di letto«; 16.35, 19.10, 21.45 »This must be the place«; 16.00, 18.00 »Arietty«. FELLINI - 16.45, 18.45, 20.45 »Jane Eyre«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15 20.15, 22.15 »This must be the place«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 19.15 »Terraferma«; 17.45, 20.45, 22.15 »Carnage«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 17.45, 19.15, 20.45, 22.15 »Il villaggio di car-tone«. KOPER - KOLOSEJ - 16.30, 18.30 »Johnny English 2«; 20.30 »Lahko noč, gospodična«; 16.50 »Mali vohuni: V vrtincu časa 3D«; 16.10, 17.40 »Medvedek Pu«; 18.40, 21.00 »Prijatelja samo za seks«; 19.10, 21.30 »Ta nora ljubezen«. KOPER - PLANET TUŠ 16.50 »Smrkci 3D (sinhr.)«; 16.00, 18.20, 20.40 »Johnny English 2«; 18.25, 20.55 »Prijatelja samo za seks«; 15.00, 16.40 »Medvedek Pu (sinhr.)«; 16.25, 18.35, 20.50 »Lahko noč, gospodična«; 19.10, 21.30 »Noč morskih psov 3D«; 16.20, 18.40, 21.00 »Kateri je pravi?«; 15.50, 19.00, 21.20 »En dan«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Cowboys & Aliens«; 18.20, 22.15 »Ex: Amici come prima«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Amici di letto«; 20.15 »Final Destination 5«; Dvorana 3: 16.30, 20.15 »La pelle che abito«; Dvorana 4: 16.40 »I Puffi«; 18.20, 22.15 »I tre moschettieri 3D«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 19.50, 22.00 »This must be place«; Dvorana 2: 18.00, 20.00 »Amici di letto«; 22.15 »Final destination«; Dvorana 3: 17.30, 19.40, 22.00 »I tre moschettieri 3D«; Dvorana 4: 17.50, 20.00, 22.10 »Cowboys & Aliens; Dvorana 5: 17.45, 20.00, 22.10 »A dangerous method«. DANES - sreda, 19. oktobra ob 2030 v Mali dvorani Prosvetnega doma na Opčmah sodeluje: SKD Tabor I Vstop je brezplačen I Vse o novi sezoni in rezervacija abonmajev I H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da so začasne zavodske lestvice 3. pasu slovenskih šol v tržaški in goriški pokrajini objavljene od 17. oktobra. Rok za morebitne prizive je 10 dni. Kandidati, ki so oddali prošnjo na italijanskih šolah v Trstu, so vezani na termin, ki je za te šole določen do 24. oktobra. NA ZAVODU ŽIGE ZOISA bo v torek, 25. oktobra, ob 17.30 srečanje razrednikov s starši dijakov. Po pogovoru o stanju v razredu bodo volitve v razredne svete. Ob 18.30 bo staršem predavala dr. Majda Cossutta na temo »Nevarnosti ugriza klopa« in »Mo-nonukleoza - znaki bolezni in njene posledice«. Računamo na polnošte-vilno udeležbo! H Čestitke Končno napočil je dan, JASMINA praznuje 18. rojstni dan! Skrite sanje in želje naj uresničijo se ti. Vsi, ki te imamo radi,srečno voščimo ta stari. Danes v Nabrežini praznuje MARICA RADOVIČ vd. BLASON 102. rojstni dan. Mnogo zdravja in dobrega počutja ji želijo Fatina, Elio, Renato in Miranda z družino. Koš poljubčkov ji pošiljajo Marko, Ivana, Erik ter Alan. Danes slavi lep življenjski 102-letni jubilej naša predraga gospa MARICA. Da bi še tako korajžno nadaljevala in v družbi praznovala ji želimo vsi sosedi. IH Osmice DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki št. 18. IVAN PERNARČIČ ima v Vižovljah odprto osmico. Tel. št.: 040-291498. MARIO PAHOR je odprl osmico v Jamljah. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. Tel. 0481-419956. OSMICA je odprta pri Davidu v Sama-torci št. 5. Tel. 040-229270. Vabljeni! OSMICA je odprta pri Jadranu v Ri-cmanjih št. 175. Tel. št. 040-820223. Vabljeni! OSMICA je odprta pri Štolfovih, Salež št. 46. Nudimo domače dobrote. Tel. št. 040-229439. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. št.: 040-229198. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14; tel. 040-208553. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Obvestila GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj sporoča, da je na razpolago še nekaj prostih mest v razredih flavte (Trst, Opčine) in violine (Trst, Bazovica). Informacije na tel. št. 040-418605 (tajništvo). OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1. do 6. leta, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra od 16. do 18. ure: danes, 19. in 26. oktobra: »Srednjeveški grad«; »Jesenske dišave in barve«; 21. in 28. okt- obra: »Živalski vrt s kartonastih valjčkov«, »Sladkarija-sala«. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, tečaj telovadbe za odrasle, ki ga vodi Robi Suppani, bo letos ob sredah ob 19.30. Vabljeni! TEČAJ YFT - NARAVNI OBRAZNI LIFTING pri Skladu Mitja Čuk. Prvo srečanje danes, 19. oktobra, ob 18.30 v novem Večnamenskem središču na Repentabrski ul. 66, Opčine. Vljudno vabljeni! Info na tel. 340-9116828 (Maša). TRŽAŠKA KNJIGARNA, MLADIKA IN ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA vabijo »Na kavo s knjigo«. Pridite v Tržaško knjigarno danes, 19. oktobra, ob 10. uri. Kavo bomo pili z Emilijo Pavlič, avtorico knjige »Mamica, nauči me kuhati«. VZGOJNO ZAPOSLITVENO SREDIŠČE iz Sesljana vabi na 7. fotografski izziv z naslovom »Duša našega okolja«. Pričakujemo fotografije v Naselju Sv. Mavra, 124 do danes, 19. oktobra. Format fotografij je prost. Info na tel. št. 040-299771. ODBOR NO-TAV iz Trsta in s Krasa vabi v četrtek, 20. oktobra, ob 20.30 v Kulturni dom na Proseku na srečanje z inž. Ivanom Cicconijem, sodelavcem časnika Il Fatto Quotidiano, ki bo predstavil svojo novo monografijo »Il libro nero dell' Alta Velocita« (Črna knjiga Hitre Železnice). RAJONSKI SVET za Zahodni Kras se bo sestal v četrtek, 20. oktobra, ob 20. uri na svojem sedežu (Prosek 159). SKD TABOR ZA OTROKE: v petek, 21. oktobra, ob 16. uri »Ura pravljic - V knjižnici se skriva miška. Ulovimo jo!« Pripoveduje Jasmina Smotlak. ŽUPNIJSKA SKUPNOST IZ BOLJUN-CA vabi v nedeljo, 23. oktobra, k sv. maši v cerkev na Pečah v dolini Glin-ščice. Ob 15. uri se bomo zbrali na trgu v Boljuncu in krenili proti cerkvici, kjer bo ob 16. uri sv. maša. Ob tej priliki bomo odnesli nazaj v dolino tudi sliko Matere božje. V primeru slabega vremena bo sv. maša v župnijski cerkvi. Vabljeni! ŠD KONTOVEL - rekreacijska sekcija organizira v nedeljo, 23. oktobra, pohod v Dolino Glinščice (približno 3 ure hoje). Zbirališče ob 9.00 pred telovadnico na Kontovelu ali ob 9.30 na parkirišču KD F. Prešeren v Boljuncu. Vabljeni člani in prijatelji. NARAVNI OBRAZNI LIFTING - SKD F. Prešeren vabi na informativno srečanje, ki bo v ponedeljek, 24. oktobra, ob 18.30 v društvenih prostorih gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Vabljeni!!! SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane Deželnega in Pokrajinskih svetov SKGZ, da bo seja v ponedeljek, 24. oktobra, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicanju v dvorani SKD Igo Gruden v Nabrežini. SKD PRIMOREC vabi na predstavitev tečaja balkanskih plesov v sredo, 26. oktobra, ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Delavnico bo vodila Ko-viljka Marečic. SK DEVIN prireja »Smučarski sejem« od 2. do 13. novembra v Domu Že-lezničarskih delavcev - Nabrežina postaja: 2. in 3. novembra zbiranje opreme od 10.00 do 19.30; sejem se bo odvijal od 5. do 13. novembra: sobote in nedelje od 10.00 do 19.30, ob delavnikih od 16.00 do 19.30. MARTINOVANJE V SKD SLAVEC v Ri-cmanjih se bo odvijalo v petek, 11. novembra, od 19.30 dalje. Poskrbljeno bo za večerjo, zabavno glasbo v živo, nagradne igre in nepozabno druženje. Za informacije in prijave pokličite na 3203729925. Rok za prijavo zapade 3. novembra. TABORNIKI RMV sporočajo, da so se začeli tedenski sestanki. Urniki: Prosek -Kontovel: v KD na Proseku, ob sobotah od 14. do 15. ure, Križ - v KD na Proseku, ob sobotah od 14. do 15. ure; Salež - v društvu Rdeča zvezda, za MČ: vsako drugo soboto od 10. do 11. ure, za GG: vsako drugo sredo od 18.30 do 19.30, Dolina - v občinski telovadnici S. Klabian ob sobotah od 15. do 16. ure, Opčine - v Prosvetnem domu na Op-činah ob sobotah od 17.30 do 18.30, Trst - na Stadionu 1. maja ob sredah od 16. do 17. ure. Informacije na in-fo@tabornikirmv.it ali 335-5316286 (Veronika). SKD PRIMOREC vabi na tečaj ustvarjalnega vozlanja »Makrame, jesensko prepletanje vrvic in čakol«, ki se bo odvijal vsak ponedeljek v mesecu novembru (7., 14., 21. in 28.) od 19. do 21. ure v Ljudskem domu v Trebčah. Delavnico bo vodila Elda Jercog. Zainteresirani naj se čimprej prijavijo na tel. št. 339-6980193. OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici, Ul. sv. Frančiška 20, ob 17. uri: sreda, 9. novembra: Pod medvedovim dežnikom; sreda, 30. novembra: Praznično presenečenje. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta! SKD PRIMOREC vabi na družabni večer »Trebče v svet« v sredo, 9. novembra, ob 20.30 v Ljudski dom v Trebče. Ogledali si bomo slike izletov v organizaciji društva v sezoni 2010/11. AŠD SK BRDINA organizira tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme v prostorih Doma Brdina, Prose-ška ul. 109, na Opčinah. V četrtek, 10. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Dnevi in urniki odprtih vrat sejma: petek, 11. novembra, od 18. do 21. ure; sobota, 12. novembra, od 16. do 21. ure; nedelja, 13. novembra, od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure. LETNIK 1950 iz dolinske občine pozor! Obljuba dela dolg. V soboto, 12. novembra, skupinski avtobusni izlet v Brda in Dobrovo. Vpisovanje na tel. št. 338-7824792 (Sergio) in 333-1157815 (Ladi). Prireditve DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE - Kiljan Ferluga, vabi v petek, 21. oktobra, ob 20.30 na sedež ACLI v Miljah, Ul. Frausin 9, na gledališko predstavo »Ma me prou provociraste« (produkcija SSG). Vstop prost! SKD SLAVEC RICMANJE - LOG vabi v petek, 21. oktobra, ob 20.30 na ogled predstave Umor na plaži v izvedbi dramske skupine SKD Lipa iz Bazovice. Režija Adrijan Rustja. ŽUPNIJA SV. JAKOBA V TRSTU IN SLOVENSKA PROSVETA prirejata koncert sakralne glasbe, ki bo v soboto, 22. oktobra, ob 20. uri. Oblikovali ga bodo Matjaž Zobec - orgle, Dana Furlani - sopran, Aldo Žerjal - bas, trio MaRoSa, ki ga sestavljajo Marco Bernini - oboa I, Salvatore Perri - oboa II in Rossana Lonza - angleški rog. Vabljeni! BAMBIČEVA GALERIJA vabi v soboto, 22. oktobra, ob 20.30 na odprtje likovne razstave in predstavitev monografskega kataloga Anice Pahor Sledi življenja. Predstavitev: mojster Leonardo Calvo. Glasba: harmonikar Aleksander Ipavec. Razstava bo odprta do 13. novembra. SKD PRIMOREC v sodelovanju z SSG vabi na ogled gledališke predstave »Ma me prou provociraste...«, režija Adrijan Rustja, nastopata Minu Kjuder in Adrijan Rustja v soboto, 22. oktobra, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. SPDT vabi v soboto, 22. oktobra, ob 17. uri v prostore Konferenčne-razstavne dvorane NŠK v Narodnem domu, Ul. Filzi 14, na odprtje potujoče razstave Planinske zveze Slovenije »Življenje pod Triglavom«. Večer se bo nadaljeval s predvajanjem filma Svinga ob 18. uri v Veliki dvorani Narodnega doma. DOM JAKOBA UKMARJA v Škednju vabi na proslavo ob 80-letnici govora gospoda Jakoba Ukmarja. Prireditev bo v nedeljo, 23. oktobra, v cerkvi v Šked-nju ob 17. uri. Govorila bosta dr. Tomaž Simčič in časnikar Saša Rudolf. Nastopil bo pevski zbor Hrast iz Doberdoba pod vodstvom Hilarija La-vrenčiča. Prijazno vabljeni! RAZSTAVA v KD Ivan Grbec, Škedenj-ska ul. 124, »Skrinja naših korenin«. Odprtje razstave novih originalov zimske škedenjske noše v nedeljo, 23. oktobra, ob 18.30. Gostje večera mentorica tečajev tržaških noš Marta Košuta ter pevke in plesalci folklorne skupine KD Kraški šopek iz Sežane. SKD IGO GRUDEN vabi na proslavo 60-letnice Kulturnega doma v Nabrežini v nedeljo, 23. oktobra, ob 17. uri priložnostni nagovor Igor Tuta, predstava »Moda iz baula« v izvedbi Društva žena iz Prvačine, glasbeni okvir Janko in Valentina Zorn s pevko Lauro Budal. Vabljeni! SKD SLOVENEC vabi v nedeljo, 23. oktobra, ob 17.30 v Srenjsko hišo v Boršt na ogled igre »Čiren čaj in juha kokos pokos kvak kvak« v izvedbi osnovnošolske skupine SDD Jaka Štoka Prosek Kontovel, avtor Feri Lainšček, režija Nicole Starc. SKD TABOR - OPENSKA GLASBENA SREČANJA sezona 2011/12 v nedeljo, 23. oktobra, ob 18. uri v sodelovanju z društvom Nuova Accademia iz Trsta »Pogovor s klavirjem«, izvaja pianist Antonio Vilardi. Na sporedu: Nicola Piovano, Luis Bacalov, Kurt Cobain in Antonio Vilardi. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in Slovensko stalno gledališče v okviru pobude »Vabilo k abonmaju« vabita v ponedeljek, 24. oktobra, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3 na srečanje z gledališčniki SSG in na ogled predstave »Ma me prou provo-ciraste ... « Začetek ob 20.30. MOSP IN SLOVENSKI KULTURNI KLUB razpisujeta literarni, likovni in fotografski natečaj za mlade od 14. do 25. leta starosti. Tema in tehnika sta prosti, kot vodilo pa ponujata verze letošnjega Prešernovega nagrajenca, Miroslava Košute: »Kaj pa jadra šepetajo, kadar veter jih napenja? Srečna so, da se začenja nova pot.« Prispevki morajo biti opremljeni s psevdonimom, podatki pa priloženi v zapečateni kuverti in izročeni ali poslani na Skk-MOSP - Natečaj, Ul. Donizetti št. 3 (TS), do ponedeljka, 14. novembra. Mali oglasi 45-LETNA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica, prodajalka ali pomočnica v gostinstvu. Kličite tel. št. 3485534270. DEKLE z dokončano višjo šolo pomaga pri pisanju nalog osnovnošolcem v nabrežinski občini. Tel. št.: 3394723750. DVOSOBNO STANOVANJE v Štivanu, delno opremljeno, klimatizirano, dajem v najem za 400,00 evrov mesečno plus stroški za čistočo in ogrevanje. Tel. št.: 348-4462664. IŠČEMO stanovanje - hišo v najem v Dolini. Tel. št.: 340-8407033. NA PADRIČAH se je izgubil črno/sivi tigrasti muc, z belimi tačkami in belim smrčkom. Če ga je kdo opazil, naj prosim javi na: 348-0605063 PODARIM LJUBITELJICI ROČNIH DEL revije v italijanskem, hrvaškem in slovenskem jeziku. Telefonirati od 20. do 21. ure na št. 040-820630. PODARIM LJUBITELJU NARAVE gin-ko biloba drevo visoko 2,5 m v vazi. Telefonirati od 20. do 21. ure na št. 040-820630. PRODAM žago cirkularko model be-lia v odličnem stanju. Tel. št.: 040226225 ali 335-816889 (ob uri obedov). PRODAM avto volkswagen, bele barve, letnik '98, 1.400 cc, prevoženih 96.000 km, klima, radio cd, vedno v garaži. Tel. št.: 338-5725366. PRODAM dvosobno stanovanje v Ro-diku (Kozina), z opremo oz. po dogovoru. Stanovanje ima balkon, nova pvc okna, lončeno peč in klimo. Stanovanju pripada še manjša klet ter parkirišče, kjer se lahko parkirata 2 vozili. Tv, telefon in internet. Cena: 67.000 evrov. Telefon: 0038651386397. PRODAM MLADIČA zlatega prinašal-ca (golden retriever) z rodovnikom in microchipom. Cena 700,00 evrov. Telefonirati ob uri kosila na tel. št. 334-8838689. STANOVANJE NA OPČINAH prodam, sončno in razgledno v 4. nadstropju, 100 kv.m., dve spalnici, dve kopalnici, samostojno ogrevanje, pokrito parkirišče. Tel. 334-6390079. Prispevki Ob 14. obletnici smrti ljubljenega moža Janka Guština daruje Rožeta 30,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na Rudija Škabarja darujeta Zofka in Maurizio z družino (Repen 175) 20,00 evrov za repentabrsko cerkev. 19.10.1997 19.10.2011 Janko Guštin Vedno v naših srcih. Tvoja družina Zgonik, 19. oktobra 2011 390 Četrtek, 20. oktobra 2011 TRST / dsi - Ponedeljkov večer Igor Omerza predstavil svojo knjigo o Toplišku Gre za»edinega slovenskega političnega emigranta, ki je z orožjem skušal priti v Slovenijo« »Ker je Janez Toplišek neznan v Sloveniji, je pa eden izmed povojnih prvo-borcev za samostojno Slovenijo in edini, ki je - od slovenske politične emigracije - pri zasledovanju tega cilja hotel uporabiti orožje, najprej natančno opisujem njegovo življenje«. Tako je slovenski politik, publicist, ekonomist in raziskovalec naše polIgor Simčič danes po Radiu Trst A Zmagovalec letošnje Barcolane, podjetnik in jadralec Igor Simčič bo danes, v četrtkovi oddaji Iz oči v oči (Radio Trst A, okrog 12. ure) spregovoril o svoji življenjski poti, svojih načrtih in vizijah. Njegova jadrnica Esimit Europa 2 ni le ena najhitrejših jadrnic na svetu, pač pa simbol širšega projekta, jadrnica postane tako lahko tudi simbol evropske celine in sredstvo za povezovanje med državami. Projekt je že zdavnaj presegel slovenske in evropske meje. Partnersko povezovanje z ruskim velikanom Gazprom je pripeljalo Esimit med najhitrejše jadrnice na svetu z vrhunsko posadko in evropsko zastavo na krmi. Igor Simčič bo, kot rečeno, gost radijske oddaje Iz oči v oči (četrtek 20. oktobra ob 12. uri, voditeljica Vida Valen-čič), ravno v dneh, ko se bo jadrnica Esimit Europa 2 na Malti pripravljala na zahtevno večdnevno regato Rolex Middle Sea Race. pretekle zgodovine Igor Omerza, na pobudo Knjižnice Dušana Černeta in Mohorjeve založbe iz Celovca, predstavil svojo novo knjigo v Društvu slovenskih izobražencev. Knjiga je sestavljena iz dveh delov: v prvem je podrobno opisan Topliškov življenjepis, ker je popolnoma nepoznan. Leta 1940 se je s starši izselil v nemško delavno taborišče in nadaljnih dvajset let so ga premeščali po nemških begunskih taboriščih. »V njem pa je vedno tlela želja po osamosvojitvi Slovenije«, je podčrtal avtor knjige Igor Omerza. V taboriščih je prišel v stik s slovensko, hrvaško in srbsko emigracijo in se navduševal za totalni antiko-munizem in osamosvojitveni nacionalizem. V Nemčiji je celo ustanovil Organizacijo slovenskih protikomunistov. »Toplišek je torej edini slovenski politični emigrant, ki je z orožjem skušal priti v Slovenijo in nasilno delovati«, se je avtor zaustavil pri njegovem življenjepisu. Zanimivo je namreč, da je kljub poroki s Poljakinjo Krystyno, ki mu je rodila dva dečka, še naprej zbiral orožje in propagandni material. Toplišek je bil po poklicu strojni tehnik, a je takrat imel kar visoko plačo, tisoč dvesto mark mesečno. Ves denar je vlagal v orožje, ki ga je bilo takrat zelo težko najti. Tako se je za letni dopust, namesto da bi ga preživel z družino, odpravil ilegalno v Slovenijo z dvema prijateljema, za katera ni vedel, da sta udbovca. Ker ga je jugoslovanska tajna policija že nekaj časa zasledovala, so ga pri meji aretirali. Topliška so zvezali z verigo in ga odvedli v zapor, druga dva pa z navadno vrvico in ju pustili oditi, čeprav je bil Pobuda DSI v sodelovanju s Knjižnico Dušana Černeta in Mohorjevo založbo iz Celovca kroma Toplišek prepričan, da so ju ubili. Naposled je štirinajst let prestajal kazen na Golem otoku, nakar so ga premestili v Staro Gra-diško, kjer so ga novembra 1965 ob poskusu pobega prestrelili s 26 kroglami. Umrl je nasilne smrti, žena Krystyna pa se je še leto potem trudila, da bi zvedela, kaj se mu je zgodilo in kje je pokopan. Omerza se je nato osredotočil na drugi del knjige s podnaslovom Koroška v plamenih, ki je v javnosti sprožil več polemik. »Tukaj opisujem trinajst bombnih atentatov na dvojezičnem Koroškem v letih 1972-1979, s posebnim poudarkom na zadnjem, trinajstem atentatu na Domovinski muzej brambovcev v Velikovcu. V drugem delu sem nazorno prikazal tudi samo strukturo organizacije, saj je v slovenski Udbi delovalo več podcentrov, in sicer PC Sora v avstrijskem zamejstvu, PC Sava v italijanskem zamejstvu, PC Donava pa v madžarskem zamejstvu. Vsi podcentri so bili vezani na Ljubljano, slednja pa na Beograd, ki je dal dovoljenje za vsak prestop meje« je Omerza podrobno predstavil celotno vsebino svoje knjige Od Belce do Ve-likovca ali Kako sem vzljubil bombo. Po krajšem govoru Martina Lisca, odgovornega za Mohorjevo založbo v Celovcu in ob koncu pogovora, ki ga je z avtorjem vodil Ivo Jevnikar, je Omerza predvajal diaprojekcije s fotografskim gradivom, na katerem se je občinstvo Pe-terlinove dvorane lahko prepričalo o krutosti ravnanja in o nespoštljivem odnosu do Topliškovega prestreljenega trupla, kateremu so pod glavo dali kartonasto škatlo. (met) skd tabor - Preteklo nedeljo Po sprehodu še polet sokolov Jesenski dan se zaključil z Umorom na plaži Vabilu SKD Tabor na jesenski dan se je odzvalo res veliko ljubiteljev pohodov in narave, najbolj razveseljiva pa je bila visoka prisotnost družin in otrok. Pohodni-ki so se zbrali v Prosvetnem domu, od koder so se pod vodstvom Pao-la Sossija sprehodili najprej do Ovčjaka, večjega vodnega zbiralnika, ki se nahaja na gmajni ob cesti, ki pelje z Opčin proti Repnu in kjer so nekoč Openke prale in se celo učile plavati. Nato so si ogledali še težko dostopno dolino Žburlovco, ki je z dolinami pri Divači, Orleku in Zgoniku (Riselce) ena izmed večjih na Krasu. Prepihane pohodnike je v Prosvetnem domu čakalo kosilo, nato še sokolarska predstava, ki pa je bila zaradi burje, žal, okrnjena. Sicer je številno radovedno občinstvo prisluhnilo zanimivi predstavitvi in lahko pobliže spoznalo orla, sovo uharico, sokole ter njihove instruktorje iz Bojnic na Slovaškem in Milj. Ko se je lep jesenski dan prevesil v večer, so na oder Prosvetnega doma stopili igralci dramske skupine SKD Lipa iz Bazovice, ki so v ogled ponudili kriminalko Umor na plaži avtorja Bogdana Novaka ter v režiji Adriana Rustje. gledališki vrtiljak - V nedeljo popoldne je v Marijinem domu pri Sv. Ivanu stekla druga abonmajska predstava Zabava s čudežnim pralnim strojem Leonardom Predstavo Miše Gerič in Urške Raščan, ki je v Sloveniji doživela že več kot štiristo uprizoritev in prejela nagrado, je odigralo gledališče Ku-kuc iz Lendave Obilo smeha in zabave, pa tudi sporočilo ljubezni in prijateljstva: vse to vsebuje predstava Čudežni pralni stroj Leonard, s katero je gledališče Ku-kuc iz Lendave v nedeljo popoldne razveselilo množico otrok in odraslih, ki so v dveh izmenah prišli v dvorano Marijinega doma pri Sv. Ivanu, da bi prisostvovali drugi abonmajski predstavi v okviru letošnje sezone Gledališkega vrtiljaka. Pravzaprav bi bila morala biti druga predstava drugačna, saj je abonmajska ponudba predvidevala, da bo lendavsko gledališče postreglo z delom Vsi otroci sveta, vendar je prišlo do drugačnega razpleta, za kar pa mali in starejši gledalci gotovo niso nastrada-li, saj so prisostvovali lepi, prisrčni in zabavni igri, ki je v Sloveniji prava uspešnica, saj je, kot piše na spletni strani gledališča Ku-kuc, doživela več kot štiristo ponovitev in prejela prvo nagrado Urada za mladino za najbolj inovativno predstavo. Predstava, ki sta si jo zamislili in režirali Miša Gerič in Urška Raščan, ki v njej tudi igrata, pripoveduje o Leonardu, starem, a čudežnem pralnem stroju, ki se v hiši deklice Polonce znajde, potem ko se je prejšnji stroj pokvaril zaradi nepremišljenega dejanja Polončine najboljše prijateljice Anje, ki je vanj dala plastične igrače in s tem seveda pokvarila igrače in stroj. Zato Polonca tudi grdo odslovi Anjo, potem pa se lo- ti pranja perila in tu se čudežni del zgodbe začne: stroj namreč začne vzklikati in govoriti, iz njega pa poleg opranega in čistega perila skočijo še tri čudežne pojave: po belem perilu snežinka Minka, po pisanem perilu dvorni norček Zvonko, po črnem perilu pa zlobna čarovnica Črnomila, ki je ukradla knjigo o ljubezni in prijateljstvu: slednjo želi začarati, da bi se vse skrivnosti v njej spremenile v hudobijo. A to ji ne uspe, ker Polonci prihitijo na pomoč otroci, ki z vnetim pošiljanjem poljubčkov zapodijo hudobno čarovnico, ki je tako primorana zapustiti knjigo v pravih rokah. Prizori, zlasti tisti, v katerih je nastopal dvorni norček Zvonko, so pri malih in velikih gledalcih sprožali salve smeha, hkrati pa posredovali nekaj pomembnih sporočil, kot to, da ni prav, če človek nima prijateljev oz. da moraš prijatelje sprejeti takšne, kakršni so. Od tod tudi Polončino ponovno zbližanje z Anjo, s katero na koncu tudi zaplešeta skupaj z otroki. Tudi tokrat je Študijski center Melanie Klein poskrbel za kratkočasenje otrok pred predstavo, prihodnje srečanje v okviru sezone, ki jo prirejata Radijski oder in Slovenska prosveta, pa je napovedano za 20. november, ko bo v gosteh Mini teater iz Ljubljane s predstavo Medvedek zleze vase. Mali abo-nenti lahko za takrat prinesejo tudi risbe v okviru natečaja Moj najljubši gledališki junak. (iž) Otroci so na koncu tudi zaplesali skupaj s protagonistkama zgodbe kroma / PRI REDITVE_Sreda, 19. oktobra 2011 1 1 nova gorica - Goriški oktet na turneji po Argentini Vrtnica v deželi tanga Udeležba na festivalu Cantapueblo 2011 v Mendozi - Pet celovečernih koncertov in tri nastope Goriški oktet Vrtnica, ki zadnja tri leta prepeva v nekoliko pomlajeni zasedbi (Edi Florenin, Robert Ličen -I. tenor, Dušan Sedmak, Kristjan Pregelj - II. tenor, Marko Trošt, Fedor Bernard - bariton, Radovan Ličen, Bogdan Brecelj - bas), je pred letom začel praznovanja ob svojem tridesetletnem nepretrganem umetniškem delovanju. Sestav, ki je doslej sodeloval na mnogih pomembnih festivalih v tujini in prejel številne nagrade na domačih in tujih tekmovanjih, je jubilejno sezono začel z odmevnim nastopom na zborovskem festivalu v dolini gornjega Pustertala na Južnem Tirolskem, kjer je bil med drugim razglašen za neuradnega zmagovalca festivala. Nadaljeval je s koncerti v Furlaniji in Venetu, maja pripravil slavnostni koncert v Kulturnem domu Nova Gorica in v teh dneh, ko naj bi izšla tudi nova, tretja zgoščenka, se goriški pevci odpravljajo na koncertno turnejo v Argentino. Ko so organizatorji in umetniški direktor Alejandro Scarpetta znanega in uveljavljenega mednarodnega zborovskega tekmovanja Cantapueblo - ki od leta 1989 dalje v Mendozo privabi na tisoče pevcev z vsega sveta - na posnetku slišali izvedbo bogatega, tudi precej zahtevnega sakralnega programa (posnetek je nastal na koncertu v okviru Glasbe z vrtov sv. Frančiška na Kostanjevici v Novi Gorici lani), so Vrtnico povabili, da kot edini povabljeni zborovski sestav s tematskim programom sakralnih glasbenih umetnin nastopi na odprtju festivala 2. novembra v Teatru Independencia. Go- riški pevci, ki zadnjih pet let marljivo, vestno in resno vadijo pod umetniškim vodstvom priznanega dirigenta, maestra Marka Muniha, so seveda povabilo sprejeli z velikim navdušenjem in ob večmesečnih pripravah na glasbeni »polet« v deželo naravnih čudes, strastnega tanga in deželo, v kateri živi veliko Slovencev, oblikovali eno doslej najbolj pestrih, a hkrati tudi najbolj napornih turnej. Sestav, ki je v preteklih desetletjih gostoval že v Izraelu, Koreji, Avstraliji, ZDA in Kanadi in je Argentino prvič obiskal že leta 1997, bo tokrat imel kar pet celovečernih koncertov in tri nastope, na katerih se bo predstavil z izvedbami več kot tridesetih skladb. Z različnimi programi bo najprej (med 27. in 31. oktobrom) nastopil na prizoriščih v Buenos Airesu (v dveh največjih slovenskih klubih -v slovenskem domu Carapachay in v Slomškovem domu ob 50-letnici društva Slomšek, nastop v društvu Slovenska Pristava ob 50-letnici društva in diplomatski koncert v palači Casa de la Provincia v središču mesta v organizaciji veleposlaništva RS ob 20. obletnici samostojnosti za diplomatski zbor in povabljene goste). Iz Buenos Airesa bo Vrtnica odpotovala v Mendozo. Osrednjem tematskem koncertu na odprtju festivala Cantapueblo 2011 bodo sledili še koncerti v baziliki S. Franciscio, v slovenskem domu Mendoza in nastop na zaključni prireditvi mendoškega zborovskega festivala (6. novembra), na katerem tudi letos pričakujejo več kot 3000 pevcev in številne glasbene strokovnjake z vsega sveta. Tatjana Gregorič sveti jurij ob ščavenci - V soboto Drugi Kristinin večer s Silvano Paletti V soboto, 22. oktobra, bo pri Sveti gori v Občini Sv. Jurij ob Ščavenci zaživel drugi literarni ciklus Kristini-nih večerov, ki ga prireja Turistično društvo Sveti Jurij ob Ščavenci v sodelovanju z ustanovo Poti kulturne dediščine Slovenija. Ciklus večerov je posvečen pesnici Kristini Šuler (1866, Kropa - 1959, Ljubljana) in tokratni gostji večera, pesnici Silvani Paletti iz Rezije. Večer se bo začel ob 18. uri v prostorih Turističnega društva Sveti Jurij ob Ščavnici (v stari šoli) na Stari Gori. Gostje bodo uvodoma predstavili razloge za ciklus Kristininih večerov, ki so kot zapisano posvečeni spominu na pesnico Kristino Šuler, ki je kar nekaj let delovala kot učiteljica na Stari Gori. Večeri so namenjeni spoznavanju in širjenju bogate literarne ustvarjalnosti in dragoceni sporočilni zapuščini slovenskih pesnic in pisateljic nasploh. Osrednja gostja večera bo pesnica in pisateljica Silvana Paletti doma iz Solbice v Reziji. Prelepo dolino bo v soboto predstavil Sandro Quaglia, predstavnik Muzeja rezijanskih ljudi, ki bo udeležencem spregovoril o Re-zijanih, njihovi kulturi, glasbi, plesu in jeziku. V živo bodo nastopili tudi re-zijanski godci s citiro in bunkulo ter re-zijanski plesalci. Gostje bodo s seboj prinesli pesniško zbirko Kristine Šuler Češnja pod mojim oknom in poezije Silvane Paletti ter verjetno tudi kako knjigo in zgoščenko o Reziji. GLEDALIŠČE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče V petek, 28. oktobra ob 20.30 / Vesna Furlanič Valentinčič / »Mama«. Gledališče La contrada Danes, 19. oktobra ob 16.30 / Enrico Luttmann, Francesco Macedonio / »Svola cicogna«, igrajo: Ariella Reggio in Fulvio Falzarano. Ponovitve: v četrtek, 20., v petek, 21. in v soboto 22. oktobra ob 20.30 ter v nedeljo, 23. oktobra ob 16.30. OPČINE Prosvetni dom Danes, 19. oktobra, ob 20.30 / Adrijan Rustja - SSG / »Ma me prou provoci-raste...«. DOBERDOB Sedež društva Hrast V petek, 21. oktobra, ob 20.30 / Adrijan Rustja - SSG / »Ma me prou pro-vociraste...«. TRŽIČ Občinsko gledališče Danes, 19. oktobra, ob 20.45 / Natali-no Balasso: »Ercole in polesine - ovve-ro: il mito greco tra i fiumi della val Pa-dana«. VIDEM Novo gledališče Giovanni da Udine Danes, 19. oktobra, ob 20.45 / William Shakespeare: »Misura per misura«. / Režija: Marco Sciaccaluga / Nastopa: Eros Pagni. / Ponovitve: do sobote, 22., ob 20.45 ter v nedeljo 23. oktobra, ob 16.00. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Nova Gorica Jutri, 20. oktobra, ob 20.00 / Ivan Cankar: »Hlapci«. / Ponovitev: v petek, 21. oktobra, ob 20.00. V soboto, 22. oktobra, ob 10.30 in ob 16.00 / Goriški vrtiljak - Maja Gal Štro-mar: »Cifromanija«. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder Danes, 19. oktobra, ob 19.30 / Maksim Gorki: »Malomeščani«. / Ponovitve: v četrtek, 20., v petek, 21. ob 19.30, v sredo, 26. ob 18.00 in v četrtek, 27. oktobra ob 17.00. V soboto, 22. oktobra, ob 19.30 / Vladimir Stojosavljevic: »Ljubezen in država«. / Ponovitev: v ponedeljek, 24. in v torek, 25. oktobra, ob 19.30. Mala dvorana Jutri, 20. oktobra, ob 19.30 / Vinko Mo-derndorfer: »Nežka se moži«. / Ponovitev: v petek, 21., v sredo, 26. in v četrtek, 27. ob 19.30. V petek, 21. oktobra, ob 20.00 / Ernst Lubitsch: »Ko sem bil mrtev«. V soboto, 22. oktobra, ob 20.00 / Jean Anoulith: »Orkester«. / Ponovitev: v ponedeljek, 24. oktobra, ob 20.00. Slovensko Mladinsko Gledališče Danes, 19. oktobra, ob 20.00 / Klaus Mann - Žanina Mirčevska: »Mefisto«. Jutri, 20. oktobra, ob 18.00 / Ivan Cankar: »Pohujšajnje v dolini šentflorjan-ski«. / Ponovitev: v petek, 21. oktobra, ob 21.00. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Generali Jutri, 20. oktobra, ob 20.30 / »Musical StarTS« / Avtor: Stefano Curti. / Nastopajo: Beatrice Berdini, Riccardo Berdini, Andrea Binetti, Elisa Colum-mi, Cristina D'Amore, Dennis Fantina, Daniele Favento, Eleonora Lana, Mat-tia Lanteri, Tania Polla, Stefania Secu-lin, Gianluca Sticotti, Leana Pipitone in mali "Musical StarTS. Orkester: Fabio Valdermarin - klaviature; Francesco Cainero - bas; Walter Calafiore - saksofon; Antonio Kozina - violina; Marco Steffe - kitara in Marco Vattovani -bobni. / Ponovitve: v petek, 21., ob 20.30, v soboto, 22. ob 16.00 in ob 20.30 ter v nedeljo, 23. oktobra, ob 16.00. V sredo, 26. oktobra, ob 20.30 / »Principals of the New York city ballet«. Režija in koreografije: George Balanchi-ne, Jerome Robbins in Christopher Wheeldon / Nastopajo: Ashley Bouder, Sara Mearns, Tiler Peck, Tyler Angle, Joaquin De Luz, Gonzalo Garcia in Amar Ramasar. V četrtek, 27. oktobra, ob 20.30 / »Miguel Angel Zotto "Puro Tango"« / Glasbe: Claudio Garces / Orkester: Pocho Palmer - prvi bandoneon, Fa- bian Bertero - violina, Miguel Pereiro - klavir, Marco Antonio Fernandez -drugi bandoneon in Nicolas Zacarias kontrabas. / Nastopajo: Gabriel Ponce in Analia Morales, Leandro Oliver in Laila Rezk, Pablo Garcia in Gisele Avanzi ter Lucas Carrizo in Paula Te-jeda. / Ponovitev: v petek, 28. oktobra, ob 20.30. OPČINE Prosvetni dom V nedeljo, 23. oktobra, ob 18.00 / SKD Tabor - Openska glasbena srečanaja sezona 2011/2012 / »Pogovor s klavirjem«, izvaja pianist Antonio Vilardi. V sodelovanju z društvom Nuova Acca-demia iz Trsta. GORICA Velika dvorana Kulturnega doma (ul. Brass 20 Italija) Jutri, 20. oktobra , ob 20.30 / v okviru glasbenega festivala Across the border 2011 / koncert priznane glasbene skupine z Laškega »Tramonto Arancio« iz Tržiča. / Skupino sestavljata Daniele Scochet (glas in klavir) in Pietro-Spanghero (kontrabas in ukulele). Jutri, 20. oktobra, ob 20.30 / v okviru glasbenega festivala »Across the bor-der2011«, koncert priznane glasbene skupine z Laškega »Tramonto Arancio« iz Tržiča. Skupino sestavljata Daniele Scochet (glas in klavir) in Pietro-Spanghero (kontrabas in ukulele). _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Nova Gorica V sredo, 26. oktobra, ob 12.00 in ob 20.00 / Komična uprizoritev / Giovanni Boccaccio, Ira Ratej, Matej Krajnc, Milko Lazar: »Dekameron« KOPER Stolna cerkev v Kopru V soboto, 22. oktobra, ob 20.00 / Nastopa: Mešani pevski zbor Obala Koper; dirigent: Sebastjen Vrhovnik in Obalni komorni orkester; dirigent Aleksandar Spasic. LJUBLJANA Cankarjev dom Gallusova dvorana Jutri, 20. oktobra, ob 19.30 / »Orkester slovenske Filharmonije«. / Dirigent: Aleksander Rudin; Solist: Jaka Stadler - violončelo. V soboto, 22. oktobra, ob 19.30 / »Ter-rafolk in Simbolični orkester«. / Dirigent: Izidor Leitinger / Nastopajo: Bo- jan Cvetrežnik - violina, kontrabas, bouzouki; Danijel Černe - kitara, glas; Marko Hatlak - harmonika; Goran Boj-čevski - klarinet, piščali; Klemen Brač-ko - violina, kitara; Matija Krečič - violina, Miloš Simic - violina; Jani Hace, električni bas; Damir Mazrek, tolkala in drugi člani Simboličnega orkestra. V nedeljo, 23. oktobra, ob 20.00 / Nastopa skupina Gregorian: Temna stran korala (Gregorian - The dark side of the chant). RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Hangar 26 starega pristanišča: do 27. novembra je odprta velika razstava sodobne umetnosti tako imenovanega razpršenega bienala (Biennale diffusa), na kateri se predstavlja 172 umetnikov iz Furlanije-Julijske krajine in držav, ki so včlanjene v Srednjeevropsko pobudo (SEP). V tretjem nadstropju obnovljenega hangarja 26 so razstavljena dela deželnih ustvarjalcev, od uveljavljenih imen italijanske likovne scene (Dorfles, Rosignano, Zigaina) do mladih obetavnih umetnikov. Med razstavljavci so tudi rije tržaški Slovenci: Klavdij Palčič, Franco Vecchiet in Edward Zajec. Urnik: vsak dan od 10.00 do 21.00. Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Gio-vannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di libertà«. DOLINA SKD Valentin Vodnik:je na ogled razstava: »Ignacij Ota: Njegova zgodba« v spomin na 10. obletnico smrti in 80. obletnico rojstva skladatelja. / Urnik: v soboto, 22. - od 15.00 do 18.00, v nedeljo, 23. - od 12.00 do 13.00 in od 15.00 do 18.00, v soboto, 29. - od 15.00 do 18.00 ter v nedeljo, 30.oktobra, - od 12.00 do 13.00 in od 15.00 do 18.00. V tednu za šole, info: 3358020814. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. _SLOVENIJA_ LIPICA Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Stolp na vratih: na ogled je razstava likovnih del avtorice »Klavdije Mozetič«. Razstava bo odprta vse do konca oktobra. Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. DOBROVO Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Dobrovem -poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko po-sodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8.00 in 16.00, sobota, nedelja in prazniki od 12.00 do 16.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. 1 2 Sreda, 19. oktobra 2011 KULTURA / film - Martin Turk in njegov prvi celovečerni film Nahrani me z besedami bo predvsem tržaški Projekt bodo uresničili ob sodelovanju in podpori številnih partnerjev »Zelo me veseli, da sem ta film posnel v Trstu in se pri tem odločil za nekoliko drugačno scenografijo.« Prvi celovečerni film, ki ga režira tržaški Slovenec. Prvi slovenski dolgometražni igrani film, ki je skoraj v celoti posnet v Trstu. Nahrani me z besedami Martina Turka je predvsem in tudi to. Včeraj so se zaključile klape v zgornjih prostorih tržaške pokrite tržnice, danes se bodo nadaljevale v nekem zasebnem stanovanju na Miramarskem drevoredu, nato pa se bo ekipa selila še do Maribora. V resnici bi bili morali snemanje zaključiti že pred par tedni. Eden od protagonistov, Sebastian Cavazza pa se je ponesrečil prav med pripravo filma in zato se je zaključni rok podaljšal za skoraj mesec dni. Pet mesecev bo zdaj trajala montaža, enkrat spomladi bo film dokončan. Najprej ga bodo poskusili ponuditi festivalu v Can-nesu, v sklopu katerega je tudi nastal scenarij te zgodbe. »Če tam ne bo šlo - je včeraj obrazložil režiser Martin Turk - se bomo poskusili prijaviti kam drugam«. Milijon in dvestotisoč evrov dragocen projekt je namreč nastal ob sodelovanju produkcijske hiše Bela film s Slovenskim filmskim centrom, deželno Filmcommission, tehnično podporo Vibe filma in ob kopro-dukciji RTV Slovenija in Deželnega sedeža Rai za FJk. Deležen je bil tudi posebne podpore deželnega Film Funda. V njem nastopajo v glavnih vlogah slovenski in italijanski igralci. Boris in Sebastian Cavazza, Miranda Caharija, eden najbolj perspektivnih mladih slovenskih igralcev, Jure Henigman, Maša Derganc, Maurizio Zacc-higna, Danjel Malalan, Alessandro Mizzi in Franko Korošec. Asistent režije je tudi tokrat, kot v skoraj vseh Turkovih filmih, drug tržaški filmar Jurij Gruden. Za produkcijo pa že tretjič zapored skrbi Ida Weiss, ena osrednjih slovenskih producentk, ki je tudi Tur-kova življenjska partnerica. Tokrat se je prvič preizkusila z delom na italijanskih tleh. »Izkušnja je nadvse pozitivna - je povedala včeraj Weissova -. Vse je steklo kot po olju, od prvega stika, prijave, selekcije pa do samega snemanja. Brez podpore deželnega Film Funda bi težko uspeli uresničiti naš projekt, zelo dobro pa so nas sprejeli tudi ljudje, ki so imeli opravka z nami, od inštitucij, muzejev, hotelov in lokalov. Gostoljubno je bilo tudi SKD Bar-kovlje, kjer smo si od vsega začetka uredili bazo. Upam, da se bodo tudi v bodoče dogajalo čimveč takih sodelovanj«. Laskavo oceno je med včerajšnjim srečanjem izrekel tudi Federico Poilucci, vodja FVG Film Commission »ko bi z vsemi filmskimi ekipami delali kot smo s to, bi bilo naše delo čudovito«. Film nahrani me z besedami sestavljajo tri ločene zgodbe, ki se dogajajo istočasno. Protagonist je tridesetletni Robert, ki odpotuje v Italijo, kjer naleti na nenavadnega brezdomca. Prevzet in zmeden zaradi nenadnega srečanja s tem skrivnostnim moškim mu začne slediti in za Robertom se izgubi vsaka sled. Njegovo izginotje prisili očeta Janeza, da po mnogih letih poišče starejšega sina Mateja. Kljub nerazrešenim sporom iz preteklosti se spet združita in skupaj odpotujeta v Italijo. Ker pa Janez ne more pustiti same svoje žene Irine, ki boleha za de-menco, se k Irini začasno preselita Matejeva žena Ana in njuna hči Veronika. Tudi tu se bo razvila spet drugačna zgodba. (Iga) Levo nasmejani Martin Turk, levo pa režiser s tremi nosilnimi igralci, Zacchigno, Sebastianom in Borisom Cavazzo ter Ido Weiss kroma italijanski igralec v slovenskem filmu - Maurizio Zacchigna »Prepričan sem, da se ti v življenju vselej vrne točno to, kar daš drugim« Zadnji dan, ko je tržaški igralec Maurizio Zacchigna mislil, da se je snemanje filma zanj že zaključilo, mu je ekipa natvezila, da mora ponoviti še eno sceno, češ da tista posneta ni prepričala režiserja. Ko se je v Dolini Drave še enkrat postavil, da bo začel s snemanjem, pa so ga oblili z vedrom ledene vode. »Rekli so mi, da je to krst za igralca, ki se prvič preizkusi v slovenskem filmu«. Zacchigna igra v Turkovem dol-gometražcu brezdomca, skrivnostnega berača, ki ga v Trstu sreča protagonist Robert in v njem spozna Jezusa Kristusa. Vi ste posneli že celo vrsto filmov z italijanskimi režiserji. Je kakšna razlika v načinu dela s slovensko filmsko ekipo? »Razlika je ogromna. Še nikoli nisem snemalfilma in se tako dobro ujel z vsemi. Šlo je za pravo filmsko družino, tako da sem nekega dne na snemanje pripeljal tudi svojega devetletnega sina. Še nikoli nisem občutil ta- ke umetniške atmosfere. Italijanske produkcije so velika industrija. Slovenskih filmov pa snemajo veliko manj, zato so tudi veliko bolj pozorni do vsake najmanjše podrobnosti in seveda tudi do igralcev. Zame je snemanje tega filma prelomnica, dogodek, ki ga ne bom nikoli pozabil.« V Italiji je precej neobičajno, da triintridesetletni režiser posname celovečerni film .. »Martin mi je dal vtis zelo koncentriranega filmarja. Točno ve, kam hoče. Od vsakega je znal pobrati točno tisto, kar je želel. Pred začetkom snemanja smo imeli pripravljalne vaje. VIta-liji so to bolj izjema kot pravilo. Spoznal pa sem, koliko to pomeni«. Zakaj pa ste se odločili za to vlogo? »Martin me je nekega dne poklical, srečala sva se in takoj mi je potrdil sodelovanje. On se baje precej zanese na prvi pogled. Sicer pa sem jaz prepričan, da se ti v življenju vselej vrne točno to, kar daš drugim. Pred leti sem napisal kknjigo in nato tudi odigral monologLere-dita, dell'ostetrica, ki pripoveduje o slovenski prisotnosti v Trstu, ki je zame izredno bogastvo. Od takrat so se časi k sreči nekoliko spremenili in tudi odprtost tega mesta do slovenske prisotnosti. Takrat ni bilo tako. Izredno priložnost sodelovanja v Martinovem filmu doživljam zato, kot nekakšno izmenjavo«. (Iga) poezija Slovo od Andree Zanzotta V bolnišnici v Coneglianu Venetu je včeraj umrl eden najbolj priznanih italijanskih pesnikov Andrea Zanzotto, ki je preteklega 10. oktobra praznoval svoj 90. rojstni dan. Pred dnevi so ga zaradi težav z dihanjem urgentno sprejeli v bolnišnici, od koder se ni več vrnil domov. Zanzotto se je rodil v kraju Pie-ve di Soligo leta 1921. Takoj se je pridružil odporniškemu gibanju v vrstah Giustizia e liberta, kjer si je prizadeval predvsem za tiskovine in propagando. Ob koncu vojne je zapustil Italijo ins e odselilv Švico in nato še v Francijo, od koder se je vrnil leta 1947. Doma se je spet posvetil poučevanju, ki ga je zaradi vojne prekinil. Pisanja se je lotil v mladih letih, usodno pa mu je bilo sodelovanje na umetnostnem tekmovanju San Babila leta 1950. Posebna žirija, ki so jo sestavljali največji takratni pesniki Ungaretti, Montale, Quasimodo, Sinisgalli in Sereni, je njegovim poezijam, ki so leto pozneje izšle pod naslovom Dietro il paesag-gio, dodelila prvo nagrado. Antifašizem in partizanska izkušnja ter seveda srčna navezanost na domačo zemljo, so globoko zaznamovali njegovo pisanje in se pojavljali v socialnih, političnih in okoljskih temah. V njegovem pisanju pa je naposled vselej zaživelo upanje in strastna želja po spremembah, po svobodi. Večkrat se je znašel med kandidati za Nobelovo nagrado za literaturo. V zadnjem intervjuju za dnevnik tretje mreže ob rojstnem dnevu je na vprašanje, kaj je ugotovil v 90-letnem življenju, odgovoril, da nič, saj bi bilo za katerokoli ugotovitev potrebnih vsaj 900 let. tretjič v turkovem filmu - Boris Cavazza »O Martinu lahko samo najboljše« Po filmu ga čaka nov gledališki izziv, saj bo od 29. oktobra v Beogradu spet na odru gledališča Atelje 212 Decembra bo izšla njegova biografija, ki jo prav te dni v Ljubljani zaključuje Vesna Milek. Že 29. oktobra pa bo v Beogradu spet na odru gledališča Atelje 212 s predstavo Gospoda Glembajevi Miroslava Krleže, ki bo nato gostovala tudi na Reki, v Zagrebu, Osjeku, Užicah in Skopju. Še štiri dni pa bo Boris Cavazza v Trstu. Njegov globok, žametni glas, fascinantna, sicer že osivela podoba enega najbolj očarljivih slovenskih igralcev sta še kako razpoznavni med snemanjem filma Nahranime z besedami. »Z Martinom sodelujem že tretjič - pravi Cavazza, ko čaka, da ga Jurij Gruden pokliče pred kamero. Prvič je bilo to v kratkem filmu Vsakdan ni vsak dan, nato v Robutanju koruze, zdaj pa še pri tem dol-gometražcu. Naključno, ker je Martinu rabil igralec, ki bi poosebljal družinskega očeta in ko mi je ponudil vlogo, sem takoj bil za to«. V filmu ste tako kot v resnici Sebastianov oče ... »Res, le da je v tem primeru Sebastianu ime Matej in da nisva ravno v najboljših odnosih (se nasmeje). Sicer pa sem s svojim sinom že večkrat igral, tako kot sem veliko sodeloval z drugim sinom Damjanom, ki je v mojih predstavah skrbel za scenografijo in kostume. Damjan je umrl pred dvema letoma.« Vi ste veliko let poučevali na Agrft-ju. Se vam včasih zgodi, da sina Sebastiana med snemanjen popravljate? »Včasih, a bolj poredko-ma. Pred nedavnim sem mu nekaj svetoval in potem sem opazil, da je moj nasvet vzel resno«. Kaj pa Martin Turk? To je njegov prvi celovečerni film... »O Martinu lahko povem samo najboljše in najlepše. Zelo natančen, pikolovski, resen in studiozen. Pred časom mi je scenografinja pokazala knjižico, nek zvezek: strani, kakih štirideset, je bilo popisanih z zelo majhno, perfektno pisavo, kot da bi bilo to tiskano. Rekla mi je, da so to Martinovi zapisi. No, to tudi nekaj pomeni. Sicer pa ta celovečerec nekako sledi tistim kratkim filmom. Eden je bil tudi nagrajen. Ko se včasih pogovarjamo, se zdi, kot da se v filmu nič ne dogaja. V življenju pa sem videl veliko takih zgodb, kjer se je zdelo, da se bolj malo dogaja, pa so bili mogoče to najlepši filmi. Zgoda je zgodba in mislim, da bo tudi ta Martinova zelo dobra.« Pred leti, ko smo vas nekoč intervjuvali, ste rekli, da vsekakor raje nastopate v gledališču kot pa v filmu. To še drži? »Na odru imaš takoj feedback, odziv občinstva je del predstave. V filmu tega ni. Koncentracija je popolnoma različna, res pa je, da film ostane za večne čase. Ko se včasih kdo odloči, da posname gledališko predstavo, nam ta naredi medvedjo vslugo«. Kaj pa ta vaša »srbska« izkušnja? V Srbiji so igralci in nasplošno umetniki zelo spoštovani ... »Beograd je bil zame izziv. Povabil me je Krleža in sem takoj pristal na to. Z jezikom sem imel nekaj težav, ker govorim boljše hrvaško kot pa srbsko in sem zato dan pred vajo pilil jezik do šestih zjutraj, da bo moja izgovarjava čim boljša. Res pa je, da v Srbiji posebej ljubijo igralce, režiserje, pevce in nogometaše. Pred časom me je neki kolega v Beogradu povabil na večerjo. Z avtom je zavil po enosmerni cesti in to v napačno smer. Ko ga je nekaj metrov potem ustavil policist in ga spoznal, mu je rekel - Ajde, kreni, samo polako -. Pri nas bi se nekaj takega nikoli ne zgodilo.« (Iga) / KULTURA Sreda, 19. oktobra 2011 13 naš intervju - Član umetniškega vodstva Slovenskega stalnega gledališča Boris Kobal: »Ves čas se sprašujem: publika, kje si?« —i— v v/ • v • I • • • f • • V" • V / • • I I I —|— , Tržaški režiser o uvodni premieri Šoferji za vse čase, pričakovanjih, odnosu do Trsta Na mariborskem Borštnikovem srečanju bo jutri nastopilo tudi Slovensko stalno gledališče in uprizorilo uspešnico lanske sezone Zlati zmaj. V tržaškem Kulturnem domu pa v teh dneh potekajo priprave na premiero, ki bo 4. novembra uvedla sezono 2011/12. Komedijo Mira Gavrana Šoferji za vse čase režira Boris Kobal, ki je z Jašo Jamnikom in Sergejem Verčem tudi umetniški vodja SSG. Na tiskovni konferenci, na kateri ste predstavili novo sezono, je bilo slišati, da Šoferji za vse čase v marsičem spominja na vašo uspešnico Afrika ali Na svoji zemlji ... Ne, to so izmišljotine: popolnoma druga tema, druga zgodba in drugi časi. Šoferji za vse čase so v originalu hrvaški tekst, jaz pa sem ga prestavil v naš prostor. V originalu so to zagrebški šoferji, ki vozijo ministre in predsednika republike. Na Hrvaškem in v Sloveniji, ki sta majhni državi, je to popolnoma normalna zadeva, pri nas pa bi bilo neverjetno, da trije zamejski tipi vozijo Berlusconija. Zato sem skušal igro spraviti v bolj provincialne vode, na občinsko raven: eden vozi župana, drugi podžupana, ne glede na barvo, ker se levi in desni spreminjajo, kot nek perpetuum mobile. Mislim, da bi lahko bil ta tekst rojen v Trstu in ne v Zagrebu. Ampak seveda ga je napisal nekdo drug in je bilo treba ta duh samo prestaviti. Tudi v tej predstavi, tako kot v vaši Afriki, pa je glavni igralec "tujec'. Res. V originalu je to Hercegovec: za Hrvate je Hercegovec tisti element tujstva, ki ga lahko imaš za norca, ki je bolj neumen, pokvarjen; tako kot v Sloveniji šiptar ali cigan. Tukaj pa je Slovenec, ki je po rodu Arabec, govori arabsko in zgleda kot Arabec ... a je pač Slovenec, ker je dokončal klasično gimnazijo in je tudi edini, ki je študiral in ima diplomo iz filozofije. In ker je danes muslimanski element za marsikoga nevaren, moteč, smo se držali tega. Idealno bi bilo morda vključiti nek popolnoma tuj element, na primer Kitajca, a vloga je zelo velika in zanjo rabimo dobrega igralca. Imeli smo srečo, da poznam igralca, ki je res Arabec: Ta-rek Rashid se piše, rojen je v Mariboru, šolal se je v Jordaniji in dobro obvlada oboje. Je občina v predstavi tržaška, ali katerakoli občina? Gledalci bodo morda prepoznali tržaško, govorimo o županu in podžupanu, vsak si lahko ustvari svoje mnenje: ni pa nobenega imena, konkretno ne ciljamo na nobenega. Predstava naj bi bila najbolj primeren začetek sezone, ki bo tudi v znamenju komedije, smeha ...in privabljanja občinstva. Komedija se mi zdi dobra, satirična in mislim, da bi lahko bila dober input za začet sezono. Ves ta čas, kar sem tukaj in sedaj med vpisom abonmajev, ki je srednje dober (čeprav nam je uspelo ponovno razpisati goriški abonma in prvič celo čedajske-ga), se sprašujem: publika, kje si? Eden od možnih odgovorov, zakaj je manj publike (in to ni samo naš problem, ampak tudi ostalih teatrov v mestu), je v padcu natalitete. Nisem zelo prisoten na raznih manifestacijah, a se mi zdi, da je tu vedno isti krog ljudi. Če je res, da pada nataliteta, če Trst demografsko pada, padamo tudi mi. Publiko vabimo z mogoče malo bolj sproščenim repertoarjem, ki izhaja iz našega prostora. Tekst, ki ga režiram jaz, je predstavljen kot bi bil naš, potem so tu zgodba o Tigru, Magris ... Tartuffe, ki je univerzalen tekst in govori o hinavščini, ta pa je toliko naša kot svetovna. Pomembno se mi zdi iskati zgodbe, ki izhajajo iz prostora, v katerem teater živi. Ali bo to pripeljalo več publike, pa ne vem. Ekonomska kriza je mogoče eden od razlogov, da ljudje ne kupujejo abonmaja, ampak hodijo raje na posamezne predstave. Iz prejšnjega leta vemo, da je bil obisk posameznih predstav bistveno večji kot sicer. Želim pa si, da ne bi bilo večjega upada abonmajev, ker so abonmaji neka baza, ta del publike je fiksen kapital. Enostavno nisem razumel, kam je šla ta publika, ker ne moreš reči, da v preteklosti nič ni bilo v redu: nekaj je bilo boljše, nekaj slabše, tako kot Boris Kobal, član umetniškega vodstva, je tudi režiser otvoritvene predstave sezone kroma bo letos, za ene okuse bolj, za druge manj. Ne moreš pa se držati samo okusa publike, ker je lahko zelo varljiv. Predstavitev sezone prvič poteka po društvih. Kakšne je odziv? Nekje boljši, nekje ...nič. Dejstvo je, da je verjetno teater izgubil stik z društvi in svojim terenom. Če je to bilo narejeno nalašč, če je bilo hoteno, ne vem, izgubiti svojo publiko pa pomeni izgubiti svoj kapital. Izgubiti publiko na račun tega, da rečeš, delamo odlične predstave, s katerimi bomo hodili po festivalih ... Če pa je doma prazna dvorana, je ne moreš niti unovčiti na Deželi ali v Rimu. Kot cilj smo si postavili vrnitev vsaj dela publike v teater, nisem pa v stanju povedati, če se bo to izpolnilo letos, drugo leto ... Omenili ste goriški in beneški abonma: že veste, kakšen bo tamkajšnji odziv? Odziv se mi zdi, da bo kar dober, za dober abonma: če pomislimo, da je v Kul- turnem domu v Gorici ta teater imel tri abonmaje in prešel na nič, je ponovna vzpostavitev abonmaja, ki bo več ali manj poln, uspeh. Zdaj moramo paziti, da ne bomo spet razočarali publike. Mislim, da bomo naredili pravično razdelitev, katere predstave gredo v Bratuža in katere v Kulturni dom, oba imata pač svojo publiko. Idealno bi bilo, da bi imeli en sam kulturni dom, kamor bi vsi hodili, zgleda pa, da je to imaginarno. Kako bi se glasilo vaše osebno vabilo gledalcem? Škoda bi se mi zdelo, da bi odsotnost gledalcev izničila ta teater, ki ima lahko milijon finančnih kriz, iz katerih se bo več ali manj pobral, ne bo pa se nikoli več pobral, če nima publike. Zato apeliram na nek narodni ponos, da imamo to, kar imamo in da podpremo, kar imamo. Zavedam pa se, da je to premalo, govoriti danes o tem zveni kot bi bili leta 1945, ta leta pa so minila. Gledališče pa lahko še nudi svojevrstno zabavo, v žalostnem, tragičnem ali komičnem smislu. V njem skuša še zmeraj govoriti živi človek živemu človeku, a je vprašanje, če to sploh kaj pomeni danes, ko se lahko pogovarjamo preko računalnika, s tisoči ljudi hkrati, ne da bi gledali v oči. Če je to oblika bodočnosti, potem pomeni, da je v srednjeročnem planu gledališča konec. Vsa ta tisočletja je zdržalo, ker je bil človek nosilec gledališča: tisti, ki je akter, in tisti, ki gleda akterje. Če bo to zmanjkalo, pomeni, da ne potrebujemo več človeka. Zato vsakemu prepuščam razmislek, ali potrebuje ob sebi človeka in ali lahko zaradi tega še prihaja v gledališče. Med novostmi letošnje sezone je trojno umetniško vodstvo. Kako ste si razdelili delo? Vsi delamo na nek način vse, predvsem se skušamo res sproti informirati o vseh zadevah. Veliko dela je treba opraviti tudi v Ljubljani, na primer iskati ljudi, sodelavce, tekste, Sergij pa je mogoče bolj v Trstu. Ni pa enostavno, še vedno nimam občutka, da smo sprejeti stoodstotno. V končni fazi so tudi mediji rabili dolgo časa, da so prišli do nas. Po več letih delate v tržaškem teatru, v katerem ste odraščali in veliko delali. Tu je tudi nastala vaša najbrž največja uspešnica Afrika ali Na svoji zemlji. S kakšnimi občutki se vračate? Od Afrike, torej 15 ali 16 let nisem več delal tukaj, očitno sem se jim zameril. V tem času se je v moji glavi spremenilo veliko stvari, predvsem v odnosu do Trsta, ki je danes popolnoma drugačen. V tem mestu se ne znajdem več, to je samo delno moje mesto, v njem se ne prepoznavam, imam težave z identifikacijo. Naselila se je nova populacija, novi jeziki so prišli, ogromno trgovin ni več, to mesto se mi zdi precej mrtvo ...in ker sem tudi jaz star, bi rekel, da deluje precej gerontološko. Da ne bo nesporazumov, v Ljubljani, kjer živim, ni idealno. Tisti čustveni naboj, ki sem ga gojil do Trsta, pa je šel malo mimo in se ga ne da nazaj priklicati. Ostal je le v spominu. Poljanka Dolhar videm - Guado dell'Arciduca Umetniški projekt Painting Detours Kulturno združenje Guado dellArciduca (po istoimenski palači) iz kraja San Vito al Torre pri Vidmu bo v soboto obeležilo svoje prvo leto delovanja s projektom Painting Detours Andree Bruciatija. Projekt bo zaznamovalo več dogodkov, med katerimi velja opozoriti predvsem na skupinsko razstavo Senza di te, che sarei mai io? (naslov je povzet po delu Ippolita Nieva), na kateri se bodo predstavili umetniki Luca Bertolo, Francesco De Grandi, Maria Morganti in Marco Neri. Razstava bo na ogled v nekdanji konjušnici palače iz 18. stoletja, aprila pa bodo organizatorji projekt še nadgradili, in sicer s prireditvijo enomesečne delavnice, ki se je bo udeležilo deset mladih umetnikov - Riccardo Baruzzi, Thomas Braida, Silvia Chiarini, Sara Enrico, Pesce Khete, Ivan Malerba, Gionata Ozmo Gesi, Dario Pecoraro, Vito Stassi in Lucia Veronesi. Projekt Painting Detours se posveča predvsem ovrednotenju narave in odnosov med platnom in čopičem, med subjektom in objektom. Razstava bo na ogled do 6. decembra v palači Guado dell'Arciduca (v Ulici Julia 30). ljubljana - Rastoča knjiga »S knjigo listam v lepoto ••• « V ljubljanskem parku Navje bo danes dopoldne vsakoletna slovesnost v počastitev projekta Rastoča knjiga. Državni svet Republike Slovenije s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti, občino Ljubljana, Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti (JSKD), Narodno in univerzitetno knjižnico in Društvom Rastoča knjiga že deset let skrbi za rast in razvijanje projekta Rastoča knjiga, ki je nastal kot pomnik knjigi, simbolu slovenstva, a tudi povezovanju z drugimi narodi. Projekt je v tem času prerasel v mednarodni projekt Združene rastoče knjige sveta, ki se mu vsako leto pridruži več držav. Letos se tako knjigam Finske, Indije, Irske, Norveške in Rusije, ki si jih lahko obiskovalci parka po predstavitvi vsake države ogledajo na zaslonih na dotik, pridružujejo še knjige Hrvaške, Avstrije, Madžarske, Italije Francije in Srbije. Simbol rastoče knjige je deklica, katere knjiga se vsako leto dvigne za dva centimetra, ko jo oplemeniti nov verz. Letos so v njeno knjigo vklesali verz Miroslava Košute: »S knjigo listam v lepoto in skrivnost samega sebe.« Prešernov nagrajenec pa bo danes ob 18. uri imel literarni nastop v Vrbi, v izbi Prešernove rojstne hiše. ob 70-letnici Poklon pesniku Tomažu Šalamunu Mednarodno uveljavljeni pesnik Tomaž Šalamun je o sebi večkrat dejal, da je človek, ki ga jezik prehiteva. To je razvidno iz njegove bibliografije, ki obsega kar 42 pesniških zbirk. Ob njegovem 70. rojstnem dnevu so mu pri Študentski založbi pripravili simpozij, ki bo v dveh delih potekal v Zagrebu in Kopru, ter branje njegove poezije v Ljubljani. O Šalamunu je bilo že veliko zapisanega, povsod pa se njegovo ime pojavlja v navezi z velikimi nazivi oziroma besedami. Tako lahko beremo, da je Šalamun »velikan slovenske modernistične poezije«, »eden v svetu najbolj uveljavljenih slovenskih literatov« ali »socialni fenomen, edinstven v povojni slovenski in obenem svetovni književnosti«. Čeprav je ključne postaje svojega življenja razgrnil v številnih pogovorih za medije, ostaja njegova pojava skrivnostna. Šalamunov pesniški jezik je v skoraj petih desetletjih ustvarjanja doživel številne preobrazbe, hkrati pa vplival na številne pesniške kolege z vsega sveta. V svoji poeziji se je leta 1941 v Zagrebu rojeni pesnik poklonil telesnosti, spolnosti in svobodi, pogosto je vanjo vtkal živalske motive ter razmišljal o Bogu in božjem. Njegove pesmi se lahko bere kot vtise nerazumljenih sanj, čeprav je sam nekoč dejal, da je resnica pesmi na njeni pre-očitni površini. Našteto so zgolj fragmenti, ki skušajo sestaviti mozaik jezika, katerega poglavitna značilnost je neulovljivost. Šalamunovo dela so dostopna tudi v številnih prevodih in antologijah. Zadnja z naslovom Kdaj je v Sloveniji ob njegovemu osebnemu jubileju izšla v zbirki Beletrina pri Študentski založbi. Izid izbora pesmi v zbirki Beletrina je napovedal niz prireditev, ki so jih pri Študentski založbi pripravili ob Šalamu-novi 70-letnici. Osrednji dogodek bo mednarodni simpozij z naslovom Slovenska medkulturna avantgarda, podnaslovljen Poezija in svet Tomaža Šalamuna, ki so ga pripravili v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Zagrebu in koprsko Fakulteto za humanistične študije. Na Študentski založbi so dogodke postavili v tri mesta, ki so Šalamuna tako ali drugače zaznamovala. Danes bodo o Šalamu-novem delu in njegovih vplivih, najprej na jugoslovansko in nato na svetovno pesništvo, v Zagrebu spregovorili Zvonko Makovic, Krištof Jacek Kozak, Durdica Či-lic Škeljo, Ivan Majic in Branislav Oblučar. Po predstavitvi referatov bo sledil ogled razstave Ekspresionizem na Hrvaškem, pozno popoldan pa se bo dogajanje preselilo v ljubljanski Konzorcij, kjer bodo priznani slovenski pesniki prebirali Šalamunovo in tudi lastno poezijo. Na literarnem dogodku bo nastopil tudi Šalamun. Celodnevni program je napovedan za drugi del simpozija, ki bo jutri potekal na Fakulteti za humanistične študije v Kopru. Med 9. in 18. uro bo svoj pogled na Šalamunovo poezijo predstavilo kar 17 referentov, med njimi Denis Poniž, Aleš Debeljak, Marcello Potocco, Meta Kušar, Ivo Svetina in Barbara Pregelj. Dvodnevno dogajanje bo sklenil pogovor s Šalamunom v koprski Galeriji Loža, ki ga bo povezoval pesnik, prevajalec in publicist Andrej Medved. (STA) TRST Sreda, 19. oktobra 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - V kratkem imenovanje podjetja, ki bo obnovilo Fabianijevo palačo Pred koncem meseca združenje Trgovski dom Krovni organizaciji za spremembo zakona o krčenju števila rajonov - Še čakajo na srečanje o jaslih Pred koncem tekočega meseca bodo SKGZ, SSO ter NŠK imenovali petčlanski odbor, ki bo skrbel za upravljanje pritličnih prostorov Fabianijeve palače na Verdijevem korzu v Gorici. O ustanovitvi združenja Trgovski dom so se goriški predstavniki SKGZ in SSO dogovorili na sestanku, ki je potekalo v ponedeljek na sedežu SKGZ v nova gorica Russu podaljšali pripor Alex Russo Alexu Russu, 27-letnemu Go-ričanu, ki je od aretacije dalje v solkanskem priporu, so pripor podaljšali za tri mesece. »Postop,ek je v fazi izvajanja personalnih dokazov, vse priče še niso bile zaslišane, v Italijo pa smo zaprosili še za nekatere dodatne podatke o primeru,« pojasnjuje direktor novogoriškega okrožnega sodišča Samo Turel. Russa, ki ga bo na sojenju zagovarjal goriški odvetnik Damijan Terpin, so policisti aretirali 15. septembra v Novi Gorici. Osumljen je poskusa treh umorov in uboja, saj naj bi avgusta z nožem v parku ob no-vogoriški avtobusni postaji porezal štiri ljudi; le v enem primeru je bil napadeni v življenjski nevarnosti. Od aretacije dalje, torej dober mesec, je Russo v solkanskem priporu, ki se mu je podaljšal za tri mesece, vsega skupaj pa pripor lahko traja največ devet mesecev, pojasnjuje Turel. Goričan naj bi se s svojimi agresijami želel maščevati za smrt dveh prijateljev, ki naj bi umrla zaradi prevelikega odmerka mamil. Kupila naj bi ga prav v parku ob avtobusni postaji, kjer se zbira skupinica ljudi z družbenega obrobja, med njimi nekateri tudi prodajajo drogo. Policisti so sicer sumili, da se je tudi na dan prijetja pripravljal na nov maščevalni pohod, vendar ne pri njem, ne v avtomobilu Fiat punto, s katerim se je pripeljal čez mejo, kot se je kasneje po kriminalistični preiskavi izkazalo, niso našli orožja. (km) KB centru. Za SSO so bili prisotni Walter Bandelj, Julijan Čavdek in Ivo Cotič, za SKGZ pa Livio Semolič, Igor Komel, Aleš Waltritsch in David Peterin. Prva točka na dnevnem redu je bil ravno Trgovski dom. Do izbire podjetja, ki bo stavbo obnavljalo, bi moralo priti v kratkem, v drugi polovici prihodnjega leta pa bodo prostori zelo verjetno že oddani uporabnikom. Kot smo že večkrat poročali, bo pritličje Trgovskega doma postalo neke vrste središče za promocijo slovenske realnosti in ponudbe na različnih področjih, od kulture do turizma, ob tem bo v njem imel sedež tudi EZTS. »Vsi soglašamo, da je treba določiti ožji odbor, ki bo prostore upravljal in skrbel za udejanjanje zastavljenih smernic. Zato smo se dogovorili o ustanovitvi združenja Trgovski dom, ki ga bo sestavljalo pet članov,« je povedal pokrajinski predsednik SKGZ Livio Semolič. Krovni organizaciji bosta do konca oktobra imenovali vsaka po dva člana, NŠK pa enega. »Združenje bi tudi skrbelo za iskanje sredstev, ki bodo potrebna za vzdrževanje in delovanje teh prostorov. Tega denarja SKGZ, SSO in NŠK nimajo, iskati ga bo treba drugje, npr. pri Trgovinski zbornici,« je povedal Bandelj, Semolič pa je dodal, da bi bila v tej logiki dobrodošla tudi sinergija z EZTS-jem. Udeleženci ponedeljkovega sestanka so se dalje zaustavili pri odprtju slovenskih jasli v Ulici Rocca, v zvezi s katerimi ostaja še vedno nekaj odprtih vprašanj. »Čakamo na formalni sestanek z županom Ro- Pokrajinski tajništvi krovnih organizacij na ponedeljkovem zasedanju v KB centru (levo), poslopje Trgovskega doma na Verdijevem korzu (desno), ena izmed najbolj prestižnih mestnih palač, ki je nastala po načrtu Maksa Fabianija, načrt za sodobno ureditev njenih pritličnih prostorov pa je izdelal arhitekt Dimitri Waltritsch foto ide, bumbaca molijem, ki nam je neuradno napovedal, da ima rešitev za problem lestvic oz. kriterijev za vpis v slovenske jasli,« je povedal Semolič, po katerem bo predmet preverjanja tudi razpis za izbiro učnega in neučnega osebja jasli. »Tudi pomožno osebje jasli bi moralo obvladati slovenščino, trenutno pa ni tako,« je pristavil Bandelj. Predmet pogovorov je bilo v ponedeljek še krčenje števila goriških rajonov z deset na štiri, ki ga predvideva deželni zakon. SKGZ in SSO sta ocenili, da goriška občina doslej ni naredila vsega, kar bi lahko, da bi dežela pri sestavi kriterijev upoštevala kulturno in jezikovno specifiko Gorice ter ji omogočila ohranitev višjega števila rajonov, zato bosta na prihodnjem srečanju predlagali županu Romoliju, naj zahteva spremembo zakona. V primeru, da drugačnih pogojev za Gorico ne bo mogoče doseči, se bosta krovni organizaciji še enkrat sestali in preverili, ali bi bilo bolje vztrajati pri ohranitvi treh ločenih slovenskih rajonov oz. predlagati združitev Podgore z rajonom Pevma-Štmaver-Oslavje. Semolič je ne nazadnje izrazil upanje, da bosta krovni organizaciji na Goriškem tudi v prihodnje sodelovali pri reševanju raznih manjšinskih problematik. »Želim si, da bi se težko ozračje, ki se je zaradi polemik ustvarilo med SKGZ in SSO na deželni ravni, ne preneslo na pokrajinsko stvarnost,« je povedal pokrajinski predsednik SKGZ. (Ale) gorica - Pokrajina Pol milijona evrov za društva in prostovoljce Pol milijona evrov za društva in prostovoljstvo, dva milijona evrov za evropske projekte in čez sto tisoč evrov za vzdrževanje šolskih objektov in cest. To so glavne postavke, ki jih je goriška pokrajinska uprava vključila v rebalans proračuna za leto 2011, ki ga je pokrajinski svet sprejel na ponedeljkovem zasedanju. Vsebino rebalansa, ki je bil sprejet z glasovi večine (večji del desne sredine se je vzdržal, štirje opozicijski svetniki pa so glasovali proti) je predstavila pristojna odbornica Sara Vito. »Okrog dva milijona evrov, ki so bili že vinkulirani, bo šlo za izvedbo šestih evropskih projektov, ki bodo deležni financiranja v okviru programa Interreg Italija-Slovenija 2007-2013. To so projekt CroC-TaL, ki je posvečen izboljšanju trajnostne mobilnosti in kolesarskim stezam na čez-mejnem območju, pri katerem je pokrajina vodilni partner, projekta Heritaste in So-lum za promocijo značilnih proizvodov, projekt SEA Social Economy Agency za spodbujanje zaposlovanja šibkejših družbenih skupin, projekt Study circles za neformalno izobraževanje odraslih in projekt Futurelights, ki je namenjen načrtovanju strategij za trajnostno javno razsvetljavo,« je povedala Vitova. Druga pomembna postavka, ki so jo vključili v rebalans, je vredna 125.000 evrov. Denar bodo porabili za redno in izredno vzdrževanje šol, objektov in cest v pokrajinski pristojnosti. »Pokrajina posveča veliko pozornost tudi društvom in svetu prostovoljstva. Med raznimi kulturnimi, športnimi, mladinskimi in socialnimi ustanovami bomo porazdelili 510.000 evrov, kar ni zanemarljiva vsota,« je o tretji postavki povedala Vitova. Pokrajinski svet je po dolgi razpravi o osnutku ustavnega zakona o ukinitvi pokrajin sprejel tudi resolucijo, ki poverja predsednika pokrajinskega sveta Genna-ra Falango, da organizira generalne stanove pokrajine na to temo. Pokrajinski svet je ob tem zaupal predsedniku pokrajine Enricu Gherghetti nalogo, da predsedniku dežele Renzu Tondu poroča v zvezi z razpravo, do katere je prišlo na ponedeljkovi seji. Dokument so odobrili soglasno. V ponedeljek je pokrajinski svet ne nazadnje sprejel tudi pravilnik o uporabi poligona za motorje in kolesa, ki se nahaja na območju civilne motorizacije ob nekdanjem mejnem prehodu pri Štandrežu. (Ale) nova gorica - Umor Tržačana Roberta Menicalija Sodišče čaka na osumljenca Stekle aktivnosti policije za izročitev Ljiljane Dalic in Zlatana Blagojevica - Po vsej verjetnosti bosta priprta v Solkanu Na kraju najdbe trupla bumbaca Slovenska policija je te dni sprožila aktivnosti za izročitev dveh bosanskih državljanov, Ljiljane Balič in Zlatana Blagojevica, ki sta v priporu v Črni gori zaradi suma umora Tržačana Roberta Me-nicalija, so včeraj za Primorski dnevnik pojasnili na generalni policijski upravi (GPU) v Ljubljani. »O izročitvi se bomo v nadaljevanju uskladili s črnogorskimi varnostnimi organi,« pojasnjujejo na GPU. Primer, ki ga je preiskovala policija v štirih državah - Sloveniji, Italiji, Bosni in Hercegovini ter Črni gori -, je močno odmeval v javnosti. Žrtev se je z osumljeno dvojico sestala 19. junija v Trstu z namenom, da jima proda avtomobil znamke Mercedes. Truplo Menicalija so policisti iz novogoriške policijske uprave 8. julija našli v bližini spomenika Cerje, pod kupom lesa, na truplu pa so ugotovili težak udarec v glavo. Avtomobil so bosanski policisti našli na avto odpadu v Bosni in Hercegovini, osumljenca pa sta pobegnila v Črno goro. Na podlagi mednarodne tiralice sta bila 11. julija oba prijeta v Črni gori, kjer so tamkajšnji policisti zatem opra- vili tudi hišne preiskave ter ju predali v ek-stradicijski zapor v Podgorici. Od tam naj bi ju torej izročili v Slovenijo, saj jima bodo sodili na novogoriškem okrožnem sodišču, na območju, kjer se je domnevno zgodil umor. Njuna izročitev slovenskim organom pregona se je sicer za nekaj časa zavlekla, saj sta nanjo podala pritožbo, minuli teden pa je črnogorsko ministrstvo za pravosodje v Slovenijo poslalo obvestilo, da se zaradi kazenskega pregona zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja umora izročitev osumljenih dovoli. Na naše vprašanje, kdaj bo torej do izročitve prišlo, na slovenskem pravosodnem ministrstvu, ki je omenjeno obvestilo prejelo, odgovarjajo, da je le-ta v pristojnosti policij obeh držav. Na generalni policijski upravi v Ljubljani pa v zvezi s tem pojasnjujejo, da se izročitve opravljajo v skladu z obstoječimi pravili za tovrstne postopke v policiji, vendar pa da zaradi varovanja teh postopkov podrobnosti glede njihovega časa in kraja ne morejo razkrivati. »Tako je, "tehnične" podrobnosti o izročitvi so v domeni policije. Mi bomo le obveščeni o tem, da sta bila pripeljana, ko se bo to zgodilo,« potrjuje Samo Turel, direktor novogoriškega okrožnega sodišča, kjer se bo odvijalo sojenje dvojici. Glede na to bosta osumljena po vsej verjetnosti priprta na novogoriškem oddelku zavoda za prestajanje kazni zapora Koper. V okviru tega oddelka, ki deluje v Solkanu, tik ob vili Bartolomei, so tudi pripori. »Zgodi se tudi, da so ti včasih polni, zato osumljence prepeljejo v Koper. Tja bi pripornike prepeljali tudi v primeru, da za to obstaja poseben varnostni razlog, na primer, če gre za več oseb iz ene združbe in obstaja nevarnost medsebojnih sporov ali dogovorov, zato bi jih razdelili. Vendar v tem konkretnem primeru ne gre za to. Če bi torej osumljenca zaradi prenapolnjenega pripora v Solkanu namestili v Kopru, bi ju morali voziti na obravnave v Novo Gorico,« dodaja Turel, in pojasnjuje, da bodo zaradi velikega zanimanja za primer takoj, ko bosta osumljenca izročena v Slovenijo, oziroma v solkanskem priporu, mediji o tem obveščeni. (km) / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 19. oktobra 2011 1 l gorica - Predsednik podpisal odlok goriška - V dnevniku Sole 24 Ore Republiško odlikovanje Izložba za Silvina Poletta, »še en čudež Kulturnega doma« za Brda Giorgio Napolitano in Silvino Poletto Silvino Poletto - partizan Benvenuto je v svojem 90. letu pričakal odlikovanje viteza republike. Odlok je podpisal državni poglavar Giorgio Napolitano. Sporočilo s Kvi-rinala je v ponedeljek doseglo Igorja Komela, ravnatelja Kulturnega doma, od koder je bila februarja letos odposlana prošnja v Rim. Tako je: predsednik republike se je s podelitvijo odlikovanja odzval na prošnjo, ki jo je ob Polettovi 90-letnici nanj naslovil Kulturni dom iz Gorice v sodelovanju s krajevno sekcijo VZPI-ANPI. »Kulturnemu domu je uspel še en čudež,« je rimsko vest komentiral Komel, ki je bil ob prejetju sporočila iz generalnega tajništva predsedstva republike najprej presenečen, nato pa počaščen zaradi predsednikove pozornosti. Prošnjo, odposlano v Rim, je Komel utemeljil s pomenljivimi besedami: »Silvino Poletto si državnega priznanja še kako zasluži, saj je izraz tiste goriške družbe, ki od nekdaj veliko daje na sožitje, to pa tudi v luči boja za svobodo, ki je v naših krajih povezal ramo ob rami italijanske in slovenske borce. Poletto predstavlja tisto dušo našega mesta, za katero smo tudi mi angažirani.« Ni zato naključje, da je bila prošnja odposlana 8. februarja letos, na dan slovenskega kulturnega praznika. »Bil je neutruden tkalec dobrososedskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo ter nato med Italijo in Slovenijo: posebej si je prizadeval za pospeševanje prijateljstva in učinkovitega sodelovanja med Gorico in Novo Gorico. Njegov doprinos pa se ni omejil na Goriško, saj je svoje sile zastavljal tudi v uresničevanje miroljubnega sožitja med Slovenci, Italijani in Furlani v Furlaniji-Julijski krajini,« so predlagatelji odlikovanja zapisali v pismo, ki so ga s priloženim Polettovim življenjepisom poslali na Kvirinal, na prefekturo in, v vednost, na državno zvezo vitezov Italije. Naj kot zanimivost navedemo, da se je Napolitano tokrat izognil rednemu postopku ter podpisal odlok o odlikovanju mimo predloga in mnenj predsednika vlade, ki ga bo vsekakor tudi sam podpisal za predsednikom republike. To pravico daje državnemu poglavarju 2. člen statuta reda za zasluge Republike Italije. Napolitano dobro ve, koga je tokrat počastil, saj je s Polettom sodeloval med letoma 1958 in 1963 na sedežu KPI v Ulici Botteghe Oscure v Rimu. Od tedaj ga ceni. Zadovoljstvo za izkazano čast Polet-tu so včeraj izrazili tudi na goriški prefekturi, kjer naj bi bila podelitev odlikovanja še letos, na svečanosti v zadnjem tednu novembra ali prvih dneh decembra. (ide) šport in sola Dijakinji nagrajeni Izstopal tudi 2.A razred šole Trinko V deželnem avditoriju v Ulici Roma v Gorici bodo danes ob 10.30 podelili nagrade dobitnikom natečaja »Sport e scuola« (Šport in šola), ki ga razpisuje goriška pokrajina s pokroviteljstvom deželnega šolskega urada. Priznanja podeljujejo dijakom višjih srednjih šol, ki se izkažejo tako na športnem področju kot v šoli. Med dvajsetimi dijaki, ki bodo prejeli denarno nagrado v višini 150 evrov, sta tudi dve dijakinji slovenskih višjih srednjih šol iz Gorice. Nagrajeni bosta Jasmin Lavrencic, ki obiskuje poklicni zavod za trgovske in turistične dejavnosti Ivan Cankar, in Kaja Obi-dič, ki je julija maturirala na znan-stveno-tehnološkem liceju Simon Gregorčič. V avditoriju bodo danes podelili tudi priznanja »Profitto e sport« (Šolski uspeh in šport), ki jih štirinajstim razredom nižjih srednjih šol podeljuje društvo Atletica Gori-zia. Med zmagovalci je tudi 2.A razred nižje srednje šole Ivan Trinko. tržič - Prometna policija Prevozniku štirinajst glob na en mah Zagrešil je hkrati štirinajst prekrškov in prejel štirinajst glob. Prometna policija je v Tržiču ustavila avtoprevoznika iz Veneta, ki je bil namenjen v tržiško pristanišče. Policisti so mu naložili za 2.800 evrov kazni, ker ni mogel plačati na licu mesta, pa so mu zasegli tovornjak in mu naložili še plačilo dodatnih 780 evrov za prevoz do postajališča. Tržiška prometna policija je avtoprevozni-ka ustavila na poti med ladjedelnico Fin-cantieri, kjer je ravnokar raztovoril tovor, in tržiškim pristaniščem, kjer je nameraval na-tovoriti tovor celuloze. Med pregledom so policisti ugotovili, da je šofer v zadnjih 28 dneh kar sedem krat kršil predpise o urnikih dela in počitka, čeprav le za nekaj minut. Sedem glob je dobil kot šofer, dodatnih sedem pa kot lastnik tovornjaka. Skupno bi moral plačati 2.800 evrov: ker ni imel s seboj dovolj denarja, so mu zasegli kamion. »Pravila je treba spoštovati, včasih pa je strogost pretirana. To močno oškoduje prevozni sektor, ki ga je že hudo načela gospodarska kriza,« pravi Alessandro Conte, predsednik pokrajinske konfederacije obrtnikov in malih podjetnikov CNA iz Trevisa. Iz osrednjega italijanskega finančnega dnevnika tržič Trinajst tisoč slovenskih popisnih pol Popisne pole so v Tržič prišle prejšnji četrtek, njihovo razdeljevanje je zato steklo z zamudo in na drugačen način, kot je bilo sprva predvideno. Občani naj bi jih bili prejeli na dom po pošti, ker pa ni prišlo do dogovora na državni ravni, bodo pole na tržiške domove prinesli popisovalci. Tudi Tržič je dobil isto število slovenskih po-pisnic, kolikor je italijanskih - torej 13 tisoč; kdor bo želel slovensko polo, jo bo moral izrecno vprašati. Do včeraj so našteli deset prosilcev slovenskih popisnic; če bi posameznik potreboval pomoč pri njenem izpolnjevanju, na občini zagotavljajo, da so med popisovalci tudi takšni, ki obvladujejo slovenski jezik. Kot znano, popisno polo je mogoče izpolniti tudi na spletu, zbirna točka pa je v Ulici SantAm-brogio 60 (tel. 0481-494499, censi-mento@comune.monfalcone.go.it, ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih med 9. in 12. uro, ob sredah pa med 11.30 in 13.30 ter med 16. in 18. uro). Avtoprevozniki na muhi policistov arhiv Italijanski dnevnik Il Sole 24 Ore je v prejšnjih dneh odkrival Brda in briška vina. Vrhunski produkciji vinarjev iz Krmina, Oslavja, Števerjana, Koprivnega, Gorice, Do-lenj, Fare, Moša in Šlovrenca je najpomembnejši ekonomski časnik posvetil dober del ponedeljkove priloge »Vino Rapporti«, v kateri so bralci ob oglasih našli tudi številne zanimive članke in fotografije, ki učinkovito opisujejo ponudbo znamenitega vinorodnega okoliša. Prvi članek »Focusa Collio« so posvetili kakovosti in trženju belih vin 200 vinarjev, ki so včlanjeni v konzorcij Collio-Carso-Kras. Novinarka Maria Luisa Colledani se je o promociji, realizaciji in izvozu briških vin pogovorila s predsednico konzorcija Patrizio Fel-luga, ki je na primer napovedala, da bodo z evropskimi prispevki izpeljali obsežno promocijsko kampanjo v ZDA, Nemčiji, na Japonskem, Singapurju in Hong Kongu. Poseben članek govori o zlati rebuli z Oslavja oz. knjigi »Ri-bolla Gialla di Oslavia: The book«, ki jo bo Združenje proizvajalcev rebule z Oslavja konec oktobra predstavilo v San Franciscu. Zanimiv je tudi članek »Tra silenzi e vigne divi-ne« (Med tišino in božanskimi vinogradi), kjer opisuje briško pokrajino, ki jo je mogoče odkrivati tudi s kolesom, naravno in arhitekturno bogastvo goriškega območja ter značilne jedi. Novinarka med drugim omenja slovenski izvor nekaterih krajevnih imen, npr. Ca-priva in Dolegna. Sosednji članek je posvečen rumenim vespam, s katerimi se obiskovalci lahko pripeljejo do muzeja Brincelj na Bukovju in do obnovljenega trga v Števerjanu. (Ale) ročinj - Tridesetletno delo domačina Za hišo mali arboretum z dvesto vrstami dreves Med njimi je tudi več varietet ginkovcev, ki so nastale v času pred dinozavri Rudolf Brezavšček iz Ročinja je na svojem posestvu v zadnjih tridesetih letih posadil okrog 200 različnih vrst dreves, tudi takšnih, kot jih na tistem območju sicer ni: sekvoje, jelke, borovci, ameriške ciprese, tise, cedre, ginko, javor, bor, sofora, smreka ... Sedaj je njegov lepo urejeni park tudi na ogled. Mali arboretum je Brezavšček za svojo hišo začel urejati v osemdesetih letih minulega stoletja. Zelo zanimiva je njegova pripoved, kako je v njem rasla ljubezen do dreves in kako je nasad, ki ga lahko danes občudujemo, sploh skozi dolga leta nastajal. Najstarejše drevo v drevesnici je smreka, ki jo je še kot pet- leten deček prinesel iz očetovega rojstnega kraja Vrše nad Čepovanom, pripoveduje Brezavšček, ki je največ dreves prinesel iz Volčjega potoka, druga drevesa pa je prinašal z vseh koncev sveta, zato da bi jih posadil na svojem posestvu. Med njimi je tudi več varietet ginkovcev, ki so nastale pred 250 milijoni let, pred časom dinozavrov, in so še vedno ohranjena. Park je na ogled po predhodni najavi na tel. 00386-41848250. Obisk zasebnega ar-boretuma je seveda posebej primeren za šole, njegov lastnik pa ga ponuja v ogled tudi šolam v zamejstvu, saj je Ročinj nedaleč od Kanala ob Soči, na poti, ki vodi v Doblar in dlje v Soško dolino. (km) Lepo urejeni park je na ogled Drevesa prihajajo z vseh koncev sveta 16 1 2 Nedelja, 16. oktobra 2011 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Odbor za kandidaturo Giuseppeja Cingolanija Heterogena skupina za preporod mesta Drevi v Kulturnem domu soočenje med štirimi kandidati na primarnih volitvah Hodili bodo od vrat do vrat in prepričevali goriške volivce, da je Giuseppe Cingolani »homo novus« - novi človek, ki ga mesto potrebuje za svoj preporod. To je cilj odbora, ki podpira kandidata Demokratske stranke in Slovenske skupnosti (SSk) na primarnih volitvah leve sredine, ki bodo v Gorici 6. novembra. Odbor za Cingolanija sestavlja med 40 in 50 ljudi: gre za heterogeno skupino, saj so njeni člani aktivni na najrazličnejših področjih, od šolstva in kulture vse do gospodarstva in sociale. O sebi pravijo, da imajo za sabo drugačne izkušnje in politične nazore, danes pa jih združujeta predvsem ljubezen do Gorice in prepričanje, da je Cingolani v tem trenutku najboljši županski kandidat. »Kdor je aktiven v politiki, mora delati za javno dobrobit. Cingolaniju so občani pri srcu,« je povedala profesorica Rosa Tucci, ki je skupaj s trgovcem Alessiom Destrom koordinatorka odbora. Michele Bressan, ki je aktiven v goriških katoliških društvih, je izpostavil Cingolanije-vo odprtost, direktor državne knjižnice Marco Menato pa je pohvalil njegovo dosedanje delo v Demokratski stranki. Predstavitve odbora sta se dalje udeležila koordinator občinske sekcije SSk Bernard Spazzapan in pokrajinski tajnik SSk Julijan Čavdek. Slednji je poudaril, da mora Gorica staviti na čezmejno sodelovanje, Cingolani pa bi bil za slovenske sosede odličen sogovornik. Svojo podporo Cingolaniju je izrekel tudi Boris Peric, predsednik finančne delniške družbe KB 1909 in obenem družbeni delavec. »Da se Gorica izogne nazadovanju, potrebuje kakovostni preskok. Pogoj zanj pa je generacijski preskok, ki ga Cingolani uteleša,« je povedal Peric. Da je Cingolani transparenten, resen in motiviran kandidat je povedala Anna Maria Gaggioli, ki delu- Giuseppe Cingolani bumbaca je v prostovoljstvu, Alessio Destro pa je ocenil, da bo znal Cingolani najbolje sin-tetizirati potrebe Goričanov in izkoristiti energije mesta. »Sestava odbora jasno prikazuje, kako nameravamo doseči preporod mesta, in sicer s sodelovanjem različnih sil in najrazličnejših ljudi,« je zaključil Cingolani, ki bo drevi z ostalimi tre- NOVA GORICA Območni odbor stranke znova kandidira Brulca Dosedanji novogoriški poslanec Mirko Brulc bo po vsej verjetnosti znova kandidiral na parlamentarnih volitvah. Novogoriški območni odbor stranke Socialnih demokratov (SD) je namreč v ponedeljek izmed devetih kandidatov, ki so podali soglasje o kandidaturi, in na podlagi predhodne javnomnenj-ske ankete za mestno območje predlagali Boruta Pahorja in Mirka Brulca, v okolju pa Mirka Brulca in Katjušo Žigon. Predlog je v ponedeljek potrdil volilni štab druge volilne enote (Postojna), o njem pa bodo v štirinajstih dneh odločali še na konvenciji stranke, kjer bodo med štirimi predlaganimi imeni izbrali dve: enega za mesto in enega za okolje. (km) mi kandidati na primarnih volitvah sodeloval na javnem srečanju v goriškem Kulturnem domu. Ob 18.30 bodo svoje poglede na mesto ob Cingolaniju predstavili kandidat Foruma za Gorico Andrea Bellavite, kandidat Levice ekologije in svobode Paolo De Ponte in kandidat Italije vrednot Mauro Valentinsig. Mirko Brulc nova gorica »Vse še ni izgubljeno« Dimitrij Rupel o odnosih s Hrvaško Večina Slovencev si želi dobrih odnosov s Hrvaško, vendar pa se moramo s Hrvati pogovarjati o rešitvi državne meje na morju, ki je temelj nesoglasij med državama, je na ponedeljkovi predstavitvi svoje knjige v Novi Gorici dejal Dimitrij Rupel. Kot sicer meni, vse še ni izgubljeno, čeprav se je Slovenija pri arbitraži postavila »pod raven Hrvaške«. Največji problem Slovenije je v tem, da bi tudi v prihodnje obdržala prosti stik z odprtim morjem in je ne bi na tej poti nihče kontroliral. Korak v to smer je pomenil sporazum Drnovšek-Račan, arbitražni sporazum pa pomeni korak nazaj, je menil bivši zunanji minister. »Zato je arbitražni sporazum slab, ker nas vrača v čas pred sporazumom leta 2001. Hrvaška je namreč v svoj dokument za arbitražo zapisala, da Slovenija nima izhoda na odprto morje, in tudi zato lahko sodišče odloči drugače, kot sta se državi med seboj že dogovorili,» je dejal Rupel. Dodal je še, da je sedanja Dimitrij Rupel slovenska vlada z arbitražnim sporazumom zadolžila ne sebe, pač pa druge, ki se tega sploh ne zavedajo, saj do rešitve še ne bo prišlo tako kmalu. Rupel se je dotaknil tudi drugega mednarodnega in aktualnega domačega dogajanja. Meni, da sedanji protesti proti finančnim institucijam povsod po svetu ne morejo prerasti v novo revolucijo. Vendar pa nikoli več ne bomo živeli tako, kot smo doslej. Prav tako se ne strinja s tem, da se namesto novih strank ustanavljajo liste. »Te niso nobena alternativa strankam, pač pa se na tak način poskuša izigrati demokracijo,« je še dejal avtor predstavljene knjige »Slovenija na svetovnem prizorišču«. Prav tako se Rupel ne strinja s tem, da v politiki potrebujemo nove obraze, saj za te ljudi volivci ne morejo vedeti, kaj so že naredili in kaj lahko v prihodnosti od njih pričakujejo. Gospodarstvo v FJK Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici (Ulici Carducci) bodo jutri ob 11.30 predstavili novinarjem raziskavo o »konjunkturi italijanskega severo-vzhoda: fokus na deželo FJK«. Raziskavo je naročila hranilnica dežele FJK, izvedla pa jo je septembra letos fundacija Nord Est, ki je gospodarsko sliko sestavila na podlagi telefonske ankete. Soudeleženih je bilo tisoč lastnikov podjetij z vsaj desetimi uslužbenci iz FJK, Veneta in Južne Tirolske. Ugotovitve bodo komentirali predsednik goriške zveze industrialcev Gianfranco Di Bert, izvedenec s področja podjetništva pri omenjeni hranilnici Silvano Midena, Silvia Oliva iz raziskovalne ekipe fundacije Nord Est in Boris Peric, predsednik finančne delniške družbe KB 1909. Uvod z mislimi o Di Ioriu V deželnem avditoriju v Ulici Roma v Gorici bo jutri ob 17. uri svečani uvod v 26. akademsko leto goriške univerze za tretje starostno obdobje UTE. Ravnatelj Državne knjižnice iz Gorice Marco Menato bo imel osrednji nagovor na temo »Nekaj misli o goriškem umetniku Mariu Di Ioriu«. Na hitri cesti zagorel vlačilec V ponedeljek je na odseku hitre ceste Vi-pava-Ajdovščina zagorel vlačilec s pol-priklopnikom, naložen s predivom za preproge. Po dosedanjih ugotovitvah je bil vzrok požara na tovornem vozilu kratek stik na električni napeljavi. Škodo ocenjujejo na 100.000 evrov. Cesta je bila šest ur zaprta za promet. (km) Pesmi rodoljubja in upora Zgodovinsko društvo za Severno Primorsko in občina Šempeter-Vrtojba pripravljata danes ob 19. uri predstavitev pesniške zbirke Mire Cencič »Primorske pesmi rodoljubja in tigrovskega upora«; potekala bo v Coroninijevem dvorcu v Šempetru. Gre za doslej manj znane ali neznane pesmi Tigrovcev, intimne, družbene, emigrantske, predvsem pa rodoljubne pesmi, prežete z bolečino, upornostjo in hkrati upom primorskega človeka. Pogovor z avtorico bo vodila goriška novinarka Erika Jazbar. (km) štmaver - V gosteh skupina iz Savinjske doline Na Benellijih in Tomosih navezujejo prijateljstvo Domala v vsaki družini smo nekdaj premogli »motorin«, ki je v 50. in 60. letih minulega stoletja pomenil stopiti stopničko višje od tedanjega povprečja, kasneje pa je dvokolesnik postal idealno prevozno sredstvo v kaotičnem mestnem prometu. Stare mopede smo v glavnem zavrgli in kupili nove. Najdejo pa se ljudje, ki starega ne zavržejo, pa naj bo hišni predmet, avtomobil ali motorček. Takšni ljudje se zbirajo v klubu Quei del Benelli, pri katerem negujejo svoje 50-kubi-čne Benellije. Na njihovem čelu je Armando Rogan-tini, več kot polovica članov pa je goriških Slovencev. Nekajkrat letno se odpravljajo na večdnevno potepanje po Italiji, pa tudi po Sloveniji in Hrvaški. Lani so se s svojimi »konjički« povzpeli na prelaz Stelvio (2798 metrov), letos pa so že bili v Celju in v Pesaru na praznovanju stoletnice Benellija (pot so opravili skozi Dalmacijo do Zadra in s trajektom do Ancone). V Sloveniji so navezali prijateljstvo s sorodno skupino iz Vrbja v občini Žalec v Savinjski dolini. Žalča-ni, ki negujejo starodobne Tomose, so Goričanom vrnili obisk. Svoje Tomose raznih tipov so »zajahali« v so- Člani prijateljskih združenj iz Gorice in Savinjske doline s svojimi motoriziranimi »konjički« in z udeleženci štmavrskega praznovanja bumbaca boto ob 8. uri v Žalcu (temperatura je bila okrog ničle), v Gorico pa so se pripeljali okrog 13. ure. Goriča-ni so prijatelje pričakali pri Rdeči hiši, jih pogostil na sedežu društva Sabotin v Štmavru, nakar so odrinili na krajši potep. Bili so na Oslavju in v Števerjanu, se spustili do Jazbin, na Majnici so si ogledali Grattonov muzej starodobnih avtov, se pomudili na kozarcu vina v Villanovi pri Fari, zvečer pa so se vrnili v Štma-ver. Tam jih je pozdravil predsednik Krajevnega sveta Lovrenc Persoglia; med motoristi iz Savinjske doline je bil tudi predsednik Krajevne skupnosti Vrbje, Jože Meh. Sledila je projekcija videofilma o potovanju »benellijevcev« v Pesaro; video zapis je z veliko mero domišljije pripravil Marko Kenda iz Podgore. Gostje iz Savinjske doline so prespali v Štmavru (gostitelji so zanje pripravili vojaške železne postelje), naslednje jutro pa so krenili na pot vrnitve. Omembo še zasluži, da bo Armando Rogantini, ki je vnet zbiratelj posnetkov iz prve svetovne vojne, pripravil fotografsko razstavo, ki bo novembra na ogled v Žalcu. (vip) goriška brda - Razvoj oljkarstva Briško torkljo predali v upravljanje Vinski kleti Zagnali jo bodo prihodnji teden - Na voljo bo tudi za zunanje uporabnike Prvega oktobra je briška torklja prešla v upravljanje Vinske kleti Goriška Brda. Občinski svetniki v Brdih so to odločitev občine podprli že na septembrski seji. Torklja je že od zagona pred šestimi leti nameščena v prostorih Vinske kleti in glede na to, da imajo tam tudi usposobljen kader za izvajanje te dejavnosti, sta se občina in Vinska klet dogovorili o tem, da jo slednja prevzame v upravljanje oz. jo dobi v brezplačen najem. Ponovno jo bodo zagnali okoli 22. oktobra, ko se bo začelo obiranje letošnjega pridelka. »Četudi bo torklja prešla pod naše upravljanje, se, glede njenega delovanja v primerjavi s preteklimi leti, ne bo nič spremenilo. Še vedno bomo sodelovali z oljkarskim društvom Brda, na voljo bo tudi za zunanje uporabnike, kot doslej,« zagotavljajo v Vinski kleti Goriška Brda. Lani so na tej torklji stisnili 115 ton oljk, letos pa naj bi jih po sedanjih ocenah med 140 in 160 ton. Pri nakupu oljarne so Brici koristili evropska sredstva, saj so na razpis Interreg Slovenija-Ita-lija 2000-2006 prijavili projekt UE-LI-JE I, ki je poleg nakupa in postavitve oljarne zajemal še promocijo, prodajo in raziskovanje na področju oljkarstva. Projekt je Občina Brda peljala z Društvom oljkarjev Brda, ki ima nekaj članov tudi iz Števerjana, Moša in drugih okoliških krajev v zamejstvu, italijansko Regionalno agencijo za razvoj podeželja (ERSA) in italijanskim inštitutom ITAS iz Čedada, partnerice pri projektu so bile tudi vse ostale goriške občine. S postavitvijo in začetkom delovanja edine oljarne na severnem Primorskem v prostorih Vinske kleti se so se uresničila dolgoletna prizadevanja Bri-cev, da oljkarstvo znova pridobi na nekdanjem pomenu. Odkar so Brici leta 1978 ponovno zasadili oljke, ki so bile na tem območju zelo razširjene do pozebe leta 1929, se je ta dejavnost namreč zelo dobro prijela, nekoč pa je bila v Brdih celo bolj razširjena kot vinogradništvo. V okviru naslednjega, 36 mesecev trajajočega projekta UE-LI-JE II pa je predvi- Briška torklja foto k.m. deno pospeševanje oljkarske dejavnosti in dvig kakovosti oljčnega olja v čezmejnem območju Goriških Brd, Vipavske doline, Goriške regije, Trsta, Gorice, Pordenona, Trevi-sa, Padove in Ravenne. V tem okviru bodo nadaljevali raziskave in proučevali kakovosti oljčnega olja, nadaljevali z razmnoževanjem avtohtonih sort oljk, usposabljali lokalne ocenjevalne komisije za senzorično ocenjevanje olja, nabavili pa bodo tudi dodatno opremo. V Občini Brda bodo nabavili stroj za izko-ščičenje in kalibrator ter stroj za stekleniče-nje oljčnega olja. Pripravljajo pa se tudi na prijavo projekta, povezanega z vzgojo, predelavo, promocijo in prodajo sadja s čez-mejnim partnerjem - občino Moš. V okviru tega sodelovanja naj bi se uresničila postavitev sušilnice sadja, kar bi tudi potekalo v prostorih Vinske kleti Goriška Brda. (km) / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 19. oktobra 2011 1 l CI3 Lekarne fl Razstave DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, Ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. ~M Gledališče ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v organizaciji Prosvetnega društva Štandrež: v nedeljo, 6. novembra, ob 17. uri v župnijski dvorani v Štandrežu komedija »Pelikan ali otroci po želji« (Marcel Franck) v režiji Jožeta Valentiča, nastopa KUD Svoboda - Zalog; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). »ZABAVNO V NOVO SEZONO PO NAŠIH DRUŠTVIH« v organizaciji SSG s predstavo »Ma me prou pro-vociraste... « (igrata Minu Kjuder in Adrijan Rustja): v četrtek, 20. oktobra, ob 20.30 na sedežu društva Hrast v Doberdobu, sodelujeta PD Hrast in SKD Jezero. GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD v Kulturnem domu v Gorici: v soboto, 22. oktobra, ob 20.30 »El ava-ro« (Molier), nastopa Otroteatro iz Madrida in »Emilie«, nastopa cirkus Mlejn iz Prage; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: v torek, 8. novembra, ob 20.45 koncert Glorie Gainor; informacije pri blagajni gledališča ali po tel. 0481-383602 in na spletni strani www3.comune.gori-zia.it/teatro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU bo do 12. novembra potekala abonmajska kampanja za sezono 2011-12; informacije na spletni strani www.artistiassociatigorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: v ponedeljek, 7. novembra, ob 21. uri »La cena dei cretini«, igrata Zuz-zurro&Gaspare; informacije po tel. 0481-532317 ali na spletni strani www.artistiassociatigorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: danes, 19. oktobra, ob 20.45 gledališka predstava z Natalinom Balas-som »Ercole in Polesine. Ovvero: il mito greco tra i fumi della Valpada-na«; informacije po tel. 0481-494369, na teatro@comune.monfalcone.go.it in na spletni strani www.teatromon-falcone.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: v četrtek, 20. oktobra, ob 20. uri (Ivan Cankar) »Hlapci«; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: v soboto, 29. oktobra, »Pinocchio di sabbia«, David Riondino / Giano Pro-duzioni; informacije in predprodaja abonmajev do 11. novembra v uradih CTA, Ul. Cappuccini 19/1 v Gorici od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15. in 16.30, ob petkih med 10. in 14. uro (tel. 0481-537280, 335-1753049, info@ctagorizia.it, www.ctagorizia.it). U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.10 »This must be the place«. Dvorana 2: 17.30 - 19.40 - 22.00 »I tre moschettieri« (digital 3D). Dvorana 3: 17.50 - 20.00 - 22.10 »Cowboys & Aliens«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 19.50 -22.00 »This must be the place«. Dvorana 2: 18.00 - 22.00 »Amici di let-to«; 22.15 »Final destination 5« (digitalni projekciji). Dvorana 3: 17.30 - 19.40 - 22.00 »I tre moschettieri« (digital 3D). Dvorana 4: 17.50 - 20.00 - 22.10 »Cowboys & Aliens«. Dvorana 5: 17.45 - 20.00 - 22.10 »A Dangerous Method«. NA SEDEŽU DRUŠTVA NUOVO LA-VORO v Raštelu 72-74 v Gorici bo do 23. oktobra na ogled razstava goriškega kiparja Sergia Pacorija. V OBČINSKEM MUZEJU V KRMINU bo na ogled do 6. novembra razstava »Inquiete stanze« Giorgia Valvasso-rija; ob četrtkih, petkih in sobotah od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10.30 do 12.30 in od 16. do 19. ure; vstop prost. Informacije po tel. 0481637152, na spletni strani www.comu-ne.cormons.go.it ali na cultura@com-cormons.regione.fvg.it. DRUŠTVO ARS vabi v galerijo Ars na Travniku 25 v Gorici na ogled razstave slik Aleksandra Pece. PRODAJNA RAZSTAVA »STAMPAN-TICA 2011« (»Goriška kolekcija, risbe in slike med 17. in 20. stoletjem«) bo na ogled bo do 5. januarja 2012 od torka do sobote med 9. in 12.30 ter med 15.30 in 19.30, v decembru tudi ob nedeljah in ponedeljkih. POSOŠKI FOTOGRAFSKI KROŽEK BFI vabi v gostilno Ai tre Amici v Ul. Oberdan v Gorici na ogled fotografske razstave Arnalda Grudnerja z naslovom »Birmanske beležke (Appun-ti birmani)«. V GALERIJA DIMENZIJA NAPREDKA, Velika pot 15, v Solkanu je na ogled razstava slikarjev Piera Lerde in Gian-franca Galizia; do 20. oktobra. V PILONOVI GALERIJI V AJDOVŠČINI bo v petek, 21. oktobra, ob 19. uri odprtje razstave slikarskih del Stanislava Rapotca, ki je postavljena ob stoti obletnici umetnikovega rojstva. GORIŠKI MUZEJ IN DRUŽINA KROF-LIČ vabita v soboto 22. oktobra, ob 11. uri na odprtje dokumentacijske razstave »Iz zapuščine Josipine Žida-nik - Zmagoslave« in na predstavitev donacije Goriškemu muzeju. Razstava je postavljena na ogled v hiši družine Kroflič v Podkraju št. 104 a v Co-lu (http://g.co/maps/7k4up); na ogled bo do 15. marca 2012; informacije za ogled razstave v Goriškem muzeju, tel. 003865-3359811 in pri Brede in Marjanu Krofliču, tel. 0038614293200. FOTOKLUB IZ LOČNIKA vabi v občinsko središče na Trgu San Giorgio 37 v Ločniku na ogled skupinske razstave z naslovom »A. & M.«. Razstavljata Enrico Sverzut iz Moše in Michele Andreossi di Foljana; do 23.oktobra ob delavnikih med 17.30 in 19.30, ob nedeljah med 10. uro in 12.30; vstop prost, informacije na fotoclublucini-co@yahoo.it in na www.fotoclubluci-nico.org. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA- TUŽ v Gorici je na ogled razstava Adriane Maraž z naslovom »Vedno novo iz vedno starega sveta« do 23. oktobra ob prireditvah in po domeni. V GALERIJI MARIA DI IORIO v državni knjižnici v Gorici je na ogled fotografska razstava Enza Tedeschija z naslovom »Luoghi non luoghi«; do 31. oktobra od ponedeljka do petka med 10.30 in 18.30, ob sobotah med 10.30 in 13.30. V GALERIJI LA BOTTEGA v Ul. Nizza 4 v Gorici je na ogled razstava slikarke Sabrine Alessandrino; do 3. novembra od torka do sobote med 10.30 in 12. uro ter med 16.30 in 19. uro, ob nedeljah in praznikih med 10.30 in 12. uro. RAZSTAVA »PRIHODI/ODHODI - Izseljevanje iz goriške pokrajine skozi podobe« je na ogled na železniški postaji v Redipulji; do 13. novembra od ponedeljka do petka med 10. in 14. uro, ob sobotah in nedeljah ter od 1. do 4. novembra med 10. in 18. uro; vstop prost. V OBČINSKI GALERIJI V TRŽIČU (Trg Cavour 44) je v organizaciji Fundacije Goriške hranilnice iz Gorice na ogled razstava »Le stazioni termali dell'Impero degli Asburgo e le Terme di Monfalcone«; do 20. novembra ob petkih med 15.30 in 19. uro ter ob sobotah in nedeljah med 10. in 13. uro ter med 15.30 in 19. uro s prostim vstopom. V FUNDACIJI GORIŠKE HRANILNICE v Ul. Carducci 2 v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Rivelazioni. Quattro secoli di capolavori«; do 15. januarja. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA vabi v grad Dobrovo ob 20. obletnici njegove obnove in delovanja galerije Zorana Mušiča na ogled razstave z naslovom »Miha Maleš - Zoran Mu-šič. Prijatelja in sodelavca«; do 15. februarja 2012. V GALERIJI SPAZZAPAN V GRADIŠČU v Ul. Battisti 1 v Gradišču (0481960816) je na ogled razstava likovnih del Liliane Cossovel; do 11. marca 2012 ob torkih, sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro, ob sredah, četrtkih in petkih med 15. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto. Ob nedeljah ob 16. uri brezplačni vodeni ogled; informacije po tel. 0481-960816. M Izleti Koncerti V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo danes, 19. oktobra, ob 20.15 iz niza »Art sredica« jazz koncert skupine JPC 4tet, ki jo sestavljajo mladi glasbeniki iz Furlanije Julijske krajine: kitarista Nicola Privato in Jan Sturia-le, kontrabasist Marco Privato in bobnar Igor Checchini, kot gostujoči glasbenik se jim bo pridružil ameriški trobentač J. Kyle Gregory, s katerim je zasedba tudi posnela zgoščenko imenovano »Libra« in jo bodo na tem koncertu tudi v celoti predstavili. V soboto, 22. oktobra, ob 11. uri bo nastopila zasedba Christy Do-ran's New Bag. Koncert sodi tudi v festival Jazz & Wine of Peace iz Krmi-na; informacije na spletni strani www.kulturnidom-ng.si. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA prireja niz koncert z naslovom »Gorizia classica«: v soboto, 22. oktobra, ob 17. uri v dvorani pokrajinskih muzejem v grajskem naselju 13 v Gorici bo koncert violončelistke Miriam Prandi; vstop prost. KULTURNI DOM NOVA GORICA obvešča, da bo koncert skupine Carmina Slovenica z naslovom »Zvoki Azije«, ki je odpadel zaradi bolezni, v torek, 25. oktobra, ob 20.15. Vsi, ki so vstopnice kupili in bi jih želeli vrniti, bodo dobili povrnjeno vstopnino pri blagajni Kulturnega doma Nova Gorica; informacije pri blagajni Kulturnega doma Nova Gorica, tel. 0038653354016 od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15. in 17. uro in uro pred predstavo (www.kultur-nidom-ng.si). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: v petek, 28. oktobra, ob 20.45 na-topata Patrick Beaugiraud (oboa) in Lamia Bensmail (klavir); informacije po tel. 0481-494369, na teatro@co-mune.monfalcone.go.it in na spletni strani www.teatromonfalcone.it. VEČERNI KONCERT združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici: v petek, 4. novembra, ob 20.45 koncert filharmonije Jora iz Bacaua v Romuniji ob 100-letnici rojstva Nina Rote; informacije in rezervacije na lipizer@lipizer.it in www.li-pizer.it. 9 Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da so objavljene začasne zavodske lestvice 3. pasu slovenskih šol v tržaški in goriški pokrajini. Rok za morebitne prizive je 10 dni (do 26. oktobra). Kandidati, ki so oddali prošnjo na italijanskih šolah v Trstu, so vezani na termin, ki je za te šole določen do 24. oktobra. NATEČAJ »PROGETTI IN ERBA«, ki ga organizira Studio Bensa PM iz Gorice v sodelovanju z neprofitno družbo Project Management iz Milana in občino Gorica je namenjen otrokom med 6. in 11. letom starosti, ki bi želeli pridobiti izkušnje vodenja in priprave projektov. Letos bodo poleg šol in izobraževalnih ustanov z Goriškega sodelovale tudi šole iz Nove Gorice in Šempetra-Vrtojbe. Rok za prijave zapade 28. oktobra, prošnje pa je treba oddati v Studiu Bensa PM na Korzu Italia 86 v Gorici. Po prijavi bo organizator poskrbel za dve informativni srečanji z učitelji oz. vzgojitelji, nakar bo v obliki mentorstva spremljal celotno izvajanje del, ki bodo lahko gledališke predstave, naravovarstvene raziskave, razstave fotografij in podobno. Sodelujoče skupine bodo projekt morale razviti do 16. marca 2012, do 31. marca pa bodo razglasili zmagovalca; nagrajevanje bo v deželnem avditoriju v Gorici; informacije nudi Giorgio Bensa po tel. 048130236 in 348-2334298 ali na naslov formazione@bensapm.it. ZDRUŽENJE ESTORIA prireja nova izleta z eStoriabusom 22. in 29. oktobra, ko bo odpeljal udeležence v Navarons, kjer je leta 1864 prišlo do uporov avstrijskemu cesarstvu. Izleta, ki so ju poimenovali »La banda delle Alpi friulane«, prirejajo ob 150-letnici ze-dinjenja Italije. Avtobus bo odpotoval iz Pordenona, število mest je omejeno; informacije po tel. 0481-539210 ali naslov eventi@leg.it. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo v soboto, 12. novembra, enodnevni avtobusni izlet z obiskom kmetije v kraju Pavia di Udine, pršu-tarne v San Danieleju in ogled gradu v Villalti; vpisovanje do 25. oktobra v trgovini Mila (tel. 0481-78398), gostilni Ivica (tel. 0481-78000) in pri Milošu (tel. 380-4203829). ZDRUŽENJE NATURA & STORIA PATRIA prireja v nedeljo, 30. oktobra, pohod po tržiškem Krasu po poteh utrdb prve svetovne vojne; zbirališče ob 13.30 pri vodnjaku leva Sv. Marka na drevoredu San Marco (na končnem delu drevoreda v smeri Krasa) v Tržiču; pohod je brezplačen in bo potekal ob vsakem vremenu. □ Obvestila INFORMACIJE ZA IZPOLNJEVANJE POPISNIH POL nudijo na brezplačni tel. številki ISTAT 800-069701 in v zbirnem centru v pritličju goriške občine, ki je odprt od ponedeljka do četrtka med 9. uro in 17.30, ob petkih in sobotah med 9. uro in 12.30 (tel. 0481-383690-691-692 v slovenščini in furlanščini). OF IN UPOR: vsak torek ob 18. uri Radio Trst A oddaja pripovedni niz o uporu proti raznarodovanju in nepravičnim družbenim odnosom v obdobju 1924-1945 na severno primorskem ozemlju. Pripravlja ga Aldo Rupel; ponovitve ob sredah kakšno minuto po 10. uri. OKENCE ZA MANJŠINSKE JEZIKOVNE SKUPNOSTI je odprto ob ponedeljkih med 9. in 12. uro ter ob sredah med 15.30 in 17.30 v prostorih goriške občine (3. poslopje, 1. nadstropje) na Trgu Municipio 1 v Gorici; tel. 0481-383459 (slovenščina) in tel. 0481-383451 (furlanščina). SPDG obvešča, da poteka za društvene člane splošna rekreacijska telovadba ob sredah med 19.30 in 20.30 v telovadnici Kulturnega doma v Gorici pod vodstvom Dušana Carlija; informacije po tel. 338-7995474 (Aldo Bauzon). UTE - Univerza za tretje starostno obdobje iz Gorice obvešča, da poteka vpisovanje za akademsko leto 201112; ob ponedeljkih med 9.30 in 11.30 ter med 16. in 18. uro, ob sredah med 16. in 18 uro, ob torkih, četrtkih in petkih med 9.30 in 11.30. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) je+ odprta od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure. KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE organizira v sklopu praznika Sv. Martina prvo tržnico umetniških izdelkov in domačih dobrot. Sovodenjski občani ali skupine, ki bi želeli prodajati lastne izdelke ali dobrote na prazniku, ki se bo vršil pri Kulturnem domu v Sovodnjah v nedeljo, 13. novembra, zjutraj; informacije in vpisovanje po tel. 329-7411459 (Ljubica). V PRENOVLJENIH PROSTORIH DOMA ANDREJ BUDAL v Štandrežu potekajo v organizaciji KD Oton Župančič in v sodelovanju s slovenskim športnim društvom Vadba+ raznovrstne vadbe: sprostilna telovadba (Do-rella Cingerli, ob sredah 17.30-18.30), joga (Alessandra Simoneti, ob sredah 20.30-22.00), pilates (Suzana Komel, ob ponedeljkih 19.00-20.00 in sredah 20.00-21.00 ), zumba (Suzana Komel, ob torkih 19.00-20.00 in petkih 18.0019.00) in spinning (Boris Nardin, ob ponedeljkih 20.15-21.10 in sredah 19.00-19.50). Interesenti se lahko vpišejo na enega ali več tečajev, tudi pred začetkom vadbene ure, možne so enkrat ali dvakrat tedenske ter kombinirane vadbe; informacije po tel. 3478800556 ali na suzana.komel@tmail.si. SOVODENJSKA OBČINSKA ENOTNOST se zbere danes, 19. oktobra, ob 20. uri v prostorih društva Vipava na Peči. Na dnevnem redu obračun de- la na polovici mandatnega obdobja in priprava na vaške posvete. Organizatorji vabijo člane in somišljenike. SPDG priredi v nedeljo, 23. oktobra, vsakoletno druženje ob kostanju na domačiji Štekar v Števerjanu od 12. ure do mraka. Ob priložnosti bosta pohod in vožnja z gorskimi kolesi, start bo pri športni hali v Podgori ob 10. uri (zbirališče ob 9.45). SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane deželnega in pokrajinskih svetov SKGZ, da bo seja v ponedeljek, 24. oktobra, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicu v dvorani SKD Igo Gruden v Nabrežini. SEKCIJA VZPI-ANPI Dol-Jamlje prireja tradicionalni partizanski piknik v nedeljo, 6. novembra, v gostilni Štir-na v Opatjem Selu od 13. ure dalje; vpisovanja (do 30. oktobra) po tel. 0481-419946 (Jordan Semolič) in 0481-78192 (Jožko Vižintin). TEČAJ PRVE POMOČI ZDRUŽENJA LA SALUTE IZ LOČNIKA bo potekal v dvorani Faidutti na sedežu zadružne banke v Ločniku. Prvo od desetih srečanj, ki jih bodo vodili kvalificirani inštruktorji pod vodstvom zdravnika Paola Crivellija, bo v petek, 4. novembra; vpisovanje poteka od ponedeljka do petka med 15.30 in 17.30 po tel. združenja La Salute (0481-39170). Prireditve V KNJIŽICI V RONKAH prirejajo pravljične popoldneve za otroke od 3. do 7. leta starosti med 17. in 18. uro: 20. in 27. oktobra v sloveščini, 19. in 26. oktobra pa v italijanščini. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo v četrtek, 20. oktobra, ob 18. uri Hana Gasparac predstavila svojo knjigo »Poesie di una donna trentenne«; v petek, 21. oktobra, ob 18. uri bo Elsa Fonda predstavila svojo knjigo »La cresta sulla zampa«. GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA v sodelovanju z občino Kanal ob Soči prireja predstavitev monografije Franca Križnarja in Štefana Maurija »Biti sam - (avto)portret skladatelja Štefana Maurija«. Predstavitev bo v okviru Kogojevih dnevov v Gotski hiši v Kanalu v petek, 21. oktobra, ob 19. uri. Sodelovala bosta soavtorja Štefan Mauri in Franc Križnar, povezoval bo urednik Zoran Božič. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško v sodelovanju s KRUT-om vabi člane in prijatelje na prireditev »Starosta mali princ«, ki bo v nedeljo, 23. oktobra. Zjutraj bo krajši izlet s postankom v Gonarsu za po-klon žrtvam in v Palmanovo. Kosilu v Ogleju bo sledila vožnja v Gorico, kjer bodo v Kulturnem domu ob 17. uri nastopili upokojenski zbori Primorske; informacije in prijave po tel. 0481 532092 (Emil D.) in 0481 390688 (Saverij). LETOŠNJE PRAVLJIČNE URICE V FEI-GLOVI KNJIŽNICI bo oblikovala pravljičarka Martina Šolc s stalno sodelavko muco Lino; skupaj bosta pripovedovali pravljice o mucah iz vsega sveta 24. oktobra ter 7. in 21. novembra ob 18. uri v Feiglovi knjižnici v Gorici. SKRB ZA ZDRAVJE JE NAŠA DOLŽNOST: občina Sovodnje in Združenje prostovoljnih krvodajalcev iz Sovo-denj vabita na predavanje o boju proti raku dojk, drugih oblikah raka in preventivi v sredo, 26. oktobra, ob 20. uri v dvorani Zadružne banke Doberdob in Sovodnje, Prvomajska ulica. Spregovorili bosta zdravnica Mojca Senčar, predsednica slovenskega Združenja »Europa Donna« in medicinska sestra Tatjana Kumar, članica upravnega sveta. Pogrebi DANES V GORICI: 10.30, Rosalia Peressini por. Samero iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ane in na glavno pokopališče; 12.00, Sergio Gorini v kapeli bolnišnice Sv. Justa in na glavnem pokopališču. DANES V TRŽIČU: 13.00, Lucia Costa vd. Bruschina (ob 12.15 iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Nikolaja in na pokopališču. DANES V ŠTARANCANU: 11.00, Egle Celli por. Marin (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. 18 Sreda, i9- °ktobra 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu nogomet - Tretji krog lige prvakov »Evropski« Inter deluje Napoli zaustavil Bayern evropska liga Zaradi Siona zaplet v skupini z Udinesejem BASEL - Evropska nogometna zveza (Uefa) je neuradno priznala sklep švicarskega sodišča, ki je dal prav švicarskemu Sionu, da je bil ta neupravičeno izključen iz tekmovanja evropske lige. Šlo naj bi za nepravilnosti pri pogodbah Sionovih igralcev, a je sodišče zdaj odločilo v korist Siona in dalo predlog treh rešitev. Ena možnost je, da bi se vsi izidi odigrani do zdaj v skupini I razveljavili. V tej skupini igrajo še Atletico Madrid, Udinese, Stade Rennes in Celtic, skupina pa bi odigrala od začetka s petimi klubi. Druga možnost je, da se Sion priključi skupini in da obveljajo vsi doseženi izidi, medtem ko tretja možnost predvideva vključitev Siona v drugi del evropske lige po sistemu izpadanja. Uefa je ob tem poudarila, da je vsak izmed predlogov možen le, če se z njim strinjajo vse ekipe v skupini, veliko težavo pa bo predstavljal razpored, saj bi Sion igral v zimskem premoru, ko imajo klubi aktivni počitek. Tako je Napolijev vratar Morgan De Sanctis ubranil Gomezov kazenski strel ansa NEAPELJ - Pred več kot šestdeset tisoč glavo množico na neapeljskem San Paolu (v društvene blagajne je prišlo rekordnih 2,54 milijona evrov) je Mazzarijev Napoli iztrgal točko nemškemu Bayernu, ki je na zadnjih enajstih tekmah le enkrat igral neodločeno in desetkrat zmagal. Vratar Neuer je bil kar 1108 minut nepremagan. Nemški vratar pa je moral v mestu pod Vezuvom pobrati žogo iz svoje mreže v 39. minuti, ko jo je nesrečno v svoja vrata preusmeril branilec Badstuber. Bayern je pred tem že v 2. minuti povedel s Kroosom, po lepi podaji Boatenga. V začetku drugega polčasa so imeli gostje še eno zlato priložnost za gol. Can-navaro se je v kazenskem prostoru dotaknil žoge z roko (sodnik mu je pokazal le rumeni kartin in ne rdečega), z bele točke pa ni bil natančen Gomez. Domači vratar De Sanctis se je lepo »stegnil« in strel odbil v kot. Domači navijači so se oddahnili. Mazzarijevi varovanci bi lahko na koncu zmagali: La-vezzi pa je pred nasprotnikovimi vrati nerodno zgrešil. Inter je v Franciji dokazal, da ni v krizi. Trener Ranieri se je tokrat odločil, da zaupa Sneijderju in Pazzi-niju. Ko slednji doseže zadetek, ponavadi črno-modri zmagajo. In tako je bilo tudi tokrat. Akcijo, ki je pripeljala do Interjevega vodstva je začel Sneijder, ki je najprej podal Pazziniju in nato Zarateju. Slednji je z natančno podajo serviral Pazzinija, ki je z močnim in natančnim strelom zatresel francosko mrežo. Lille sicer ni stal križem rok in se je upiral Milančanom, pri katerih je z dobrimi posegi stopil v ospredje vratar Julio Cesar. Interjev trenerjev se je nato odločil za bolj obrambno postavitev. Na igrišče je poslal Stankovica. Poteza pa je bila učinkovita, saj so Interjevi igralci, kljub močnemu pritisku, zdržali do konca in odnesli domov tri pomembne točke. V preostalih skupinah sta suvereno slavila zmago Real Madrid in Manchester United. Presenečenj ni bilo. Zagrebški Dinamo je na domačem Mak-simiru izgubil tudi proti Ajaxu. Zagrebčani ostajajo tako brez točk na lestvici v skupini D. Danes ob 20.45 Skupina E: Bayer Leverkusen -Valencia; Chelsea - Genk. Skupina F: Olympiakos Pirej - Borussia Dortmund; Olympique Marseille - Arsenal. Skupina G: Porto - Apoel Nikozija; Šahtar Donjeck - Zenit St. Peterburg. Skupina H: Milan - Bate Borisov; Barcelona - Viktoria Plzen. Skupina A IZIDA 3. KROGA Manchester City - Villareal 2:1, Napoli - Bayern München 1:1 Bayern 3 2 1 0 5:1 7 Napoli 3 1 2 0 4:2 5 Manchester City 3 1 1 1 3:4 4 Villareal 3 0 0 3 1:6 0 PRIHODNJI KROG (2.11.): Bayern München - Napoli, Villareal - Manchester City Skupina B IZIDA 3. KROGA CSKA Moskva - Trabzonspor 3:0, Lille - Inter 0:1 Inter 3 2 0 1 4:3 6 CSKA Moskva 3 1 1 1 7:5 4 Trabzonspor 3 1 1 1 2:4 4 Lille 3 0 2 1 3:4 2 PRIHODNJI KROG (2.11.): Lille - Inter, Trabzonspor - CSKA Moskva Skupina C IZIDA 3. KROGA Basel - Benfica 0:2, Otelul - Manchester United 0:2 3 2 10 3 12 0 3 1 Benfica Manchester U. Basel Otelul 1 1 3 0 0 3 4:1 6:4 5:6 1:5 PRIHODNJI KROG (2.11.): Benfica - Basel, Manchester United - Otelul Skupina D IZIDA 3. KROGA Dinamo Zagreb - Ajax 0:2, Real Madrid - Lyon 4:0 Real Madrid 3 3 0 0 8:0 9 Ajax 3 1 1 1 2:3 4 Lyon 3 1 1 1 2:4 4 Dinamo Zagreb 3 0 0 3 0:5 0 PRIHODNJI KROG (2.11.): Ajax - Dinamo Zagreb, Lyon - Real Madrid Napoli - Bayern 1:1 (1:1) Strelca: Kroos v 2. in Badstuber (avt.) v 39. Napoli (3-4-2-1): De Sanctis, Campagnaro, Cannavaro, Aronica, Maggio, Inler (Dzemaili), Gargano, Zuniga, Hamšik (Santana), Lavezzi, Cavani (Mascara). Trener: Mazzari. Bayern (4-2-3-1): Neuer, Boateng, Van Buyten, Badstuber, Lahm, Timoščuk, Schweinsteiger, Muller, Kroos, Ribery (Gustavo), Gomez (Alaba). Trener: Heynckes. Lille - Inter 0:1 (0:1) Strelec: Pazzini v 21. Lille (4-3-3) Enyeama; Debuchy, Basa, Chedjou, Beria; Balmont (Gueye), Mavuba, Pedretti (Payet); J.Cole (Obraniak), Sow, Hazard. Trener: Garcia. Inter (4-3-1-2) Julio Cesar; Maicon, Lucio, Chivu, Nagatomo; J.Zanetti, T.Motta, Cambiasso; Sneijder (Stankovic); Zarate (Obi), Pazzini (Milito). Trener: Ranieri. kolesarstvo - Predstavili Tour 2012 Primerno za Evansa Trasa pisana na kožo letošnjega zmagovalca - Alpe pred Pireneji PARIZ - Organizatorji kolesarske dirke po Franciji v svoji že 99. izvedbi so v Kongresni palači v Parizu predstavili traso dirke za leto 2012. Start 3479 kilometrov dolge dirke Franciji bo 30. junija v Liegeu. Že četrtič v zgodovini bo začetek Toura v Belgiji. Na sporedu bosta dva dolga posamična kronometra, prolog in tri etape s ciljem v klanec. Kar devet etap bo ravninskih, pomembni bodo tudi vsi tri posamične vožnje na čas, katerih skupna dolžina bo znašala 96 kilometrov. Cilj dirke bo 22. julija na Eli-zejskih poljanah v francoski prestolnici. Kolesarska karavana bo krenila na pot en teden prej kot po navadi, razlog so poletne olimpijske igre v Londonu. Predstavitve sta se udeležila tudi španski kolesarski zvezdnik Alberto Contador, ki ne taji, kaj bo njegov glavni cilj v prihodnji sezoni, seveda, če se bo trikratni zmagovalec Toura dirke prihodnje leto sploh lahko udeležil. Španec še vedno čaka na sodbo športnega razsodišča po padcu na dopin-škem testu leta 2010. Njegov osrednji tekmec bo letošnji zmagovalec Avstralec Cadel Evans. Contador sicer sramežljivo meni, da je trasa pisana na kožo prav Avstralcu: »Ne vem, najbrž je pa res bolj za Evansa.« »Tokrat je več voženj na čas, v celoti gledano pa bo dirka bolj ravninska kot letos. Mislim, da je druga polovica prava zame,« napoveduje Avstralec. Cadel Evans, Tour 2012 mu je pisan na kožo ansa »To bi morala biti razburljiva dirka. Tisti, ki bodo želeli napasti mnogo pred ciljem, bodo to lahko storili,« je s traso zadovoljen direktor Toura Christian Prudhomme. Trasa bo kolesarje najprej popeljala v Alpe ter nato v Pireneje, karavana bo prečila tudi Vogeze, se približala Atlantiku (Normandija) in Sredozemskemu morju. Col du Grand Colombier, eden najtežjih v Franciji (17,4 kilometra pri 7,1 odstotka, z odseki, ki presežejo tudi 12 odstotkov) bo prvič na sporedu, in sicer v 10. etapi. Še en nov vzpon bo na Mur de Pe-guere, z naklonom tudi do 18 odstotkov, kar je redkost v zgodovini Toura. (STA) Pogodba kariere Slovenski kolesar Gregor Gazvoda bo srečo iskal pri tujem profesionalnem klubu. Tridesetletni Mariborčan bo pri francoski ekipi AG2r La Mondiale nasledil Tadej Valjavca, ki je za to ekipo vozil tri leta, lani pa jo moral zaradi dopinške afere moštvo predčasno zapustiti. Gazvoda je tako v zrelih kolesarskih letih dobil priložnost, da se meri z najboljšimi, doslej je z njimi bolj ali manj tekmoval le na svetovnih prvenstvih, ko je Slovenijo nekajkrat zastopal v kronometru, v katerem je kazal velik talent. Sin smučarskega trenerja Jožeta Gaz-vode, ki je sicer večji del kariere preživel pri Perutnini Ptuju, se je sicer v tujini že preizkusil, vozil je za avstrijsko in japonsko ekipo. nogomet Slovenija novembra proti ZDA LJUBLJANA - Slovenska nogometna reprezentanca bo 15. novembra v Ljubljani odigrala prijateljsko srečanje z reprezentanco Združenih držav Amerike. Vodstvi nogometnih zvez sta se dogovorili za srečanje, ki bo predstavljalo uvod v priprave na kvalifikacijski ciklus za svetovno prvenstvo, ki bo leta 2014 v Braziliji. Reprezentanca ZDA bo novembra na pripravah v Evropi. Najprej se bodo pomerili s Francijo, potem pa bodo varovanci nemškega selektorja Jurgena Klinsmanna obiskali še Slovenijo. Klinsmann je vodenje reprezentance ZDA prevzel konec julija 2011, ko so se Američani razšli z Bobom Bradleyem, doslej je ZDA vodil na petih tekmah. Premagal je Honduras in re-miziral z Mehiko, premoč pa priznal Ko-stariki, Belgiji in Ekvadorju, vselej v prijateljskih tekmah. Izbrana vrsta Združenih držav Amerike se lahko pohvali tudi z nekaj velikimi nogometnimi imeni, kot so Clint Dempsey, Tim Howard, Carlos Bo-canegra, Jozy Altidore, Landon Donovan in Michael Bradley. Doslej se je Slovenija z reprezentanco ZDA pomerila enkrat, in sicer na zadnjem svetovnem prvenstvu leta 2010 v Južni Afriki. Takrat sta se reprezentanci razšli brez zmagovalca z rezultatom 2:2. »Na tekmo s Slovenijo gledam kot na še eno zelo dobro priložnost za naše fante, da bodo še nadgradili tisto, kar smo delali v zadnjih nekaj mesecih. Slovenija je sicer majhna država, ki pa je dosegla veliko. Dvakrat so se kvalificirali na svetovno prvenstvo, kar je pravzaprav neverjeten dosežek. Videl sem jih igrati v kvalifikacijah in na zadnjem svetovnem prvenstvu in moram reči, da sem bil navdušen,« je slovenskim re-prezentantom polaskal Klinssman. Del Piero se bo poslovil ob koncu sezone Predsednik Juventusa Andrea Agnelli je potrdil ugibanja, da se bo Alessnadro Del Piero, ki pri Stari dami brca žogo že od leta 1993, po sezoni poslovil. »To bo njegova zadnja sezona v dresu našega kluba. Mislim, da si bo res zaslužil ogromen aplavz za vse, kar je storil,» je povedal Agnelli. Del Pieru, ki bo novembra dopolnil 37 let, pogodba poteče ob koncu sezone. Nekdanji italijanski reprezentant je v be-lo-črnem dresu odigral 682 tekem in zabil kar 285 golov. POKAL - Nogometaši Rudarja Velenja so v prvi četrtfinalni tekmi slovenskega pokalnega tekmovanja Pokala Hervis premagali Hit Gorico z 2:1 (2:0). SELEKTOR - Radovan Curčič je začasni trener nogometne reprezentance Srbije. Novega bodo izbrali novembra. Za glavnega favorita velja Milovan Rajevac, ki je Gano na SP 2010 v Južnoafriški republiki popeljal do četrtfinala. EVROLIGA - V ponedeljek zvečer se je s tekmo Žalgiris - CSKA začela letošnja evroliga. Na prvi tekmi sezone je Žalgiris iz Kaunasa v skupini B moral s 74:87 priznati premoč gostom, moskovskemu CSKA. Union Olimpija bo svojo prvo tekmo sezone igrala jutri v Stožicah proti Barceloni. AFRIŠKA HIŠA - V času olimpijskih iger prihodnje leto v Londonu bodo Afričani v londonskem parku Kensigton Gardens odprli tudi prvo afriško hišo v zgodovini iger, kjer bodo lahko zbrani proslavljali morebitne afriške kolajne. Hišo bo lahko hkrati obiskalo 2000 ljudi, vstop pa bo prost. Afriška hiša bo tako kot pri drugih reprezentancah delovala v vlogi spre-jemnice za afriške športnike, politične in gospodarske veljake. V času iger mnoge reprezentance pripravijo «svoje hiše», vendar pa bo tokrat prvič, da bo svojo, «ce-linsko» hišo pod okriljem afriških olimpijskih komitejev pripravila tudi Afrika. ŽREB - Rokometaši velenjskega Gorenja so na žrebu na Dunaju dobili tekmeca v tretjem krogu evropskega pokala EHF. Slovenski podprvak se bo za preboj v osmino finala pomeril s španskim Valladoli-dom. Prva tekma bo 26. ali 27. novembra v Velenju, povratna pa 3. ali 4. decembra v Valladolidu. Sreda, 19. oktobra 2011 košarka - Euro 2013 Ali Ptuj potrebuje dvorano? ŠPORT / naš pogovor - Kras Repen po šestih krogih ni prvi na lestvici Predsednik G. Kocman »Kriza? Niti zdaleč!« Radenko Kneževič (desno) je v letošnji sezoni dvakrat (na tekmi proti Virtusu Corno) zatresel nasprotnikovo mrežo. Na sliki spodaj beloruski trener Sergej Alejnikov, zgoraj predsednik Goran Kocman kroma »Kriza? Niti zdaleč!,« je prepričano zanikal Krasov predsednik Goran Kocman. Kras je po šestih krogih z desetimi točkami osmi na lestvici elitne lige. Vodilni Lignano pa ima sicer le štiri točke prednosti (14). Ali ste zadovoljni z začetkom letošnje sezone? Seveda, zakaj ne bi bil. Po naravi sem optimist. Imamo še precejšnje rezerve. V določenih trenutkih igramo zelo dobro, nato pa malo manj. Nihanja v igri so še prevelika. Prepričan sem, da bomo kmalu rešili tudi te težave. V soboto smo v Az-zanu Decimu prejeli gol v zadnjih minutah. To se pač lahko zgodi komurkoli. Moštvo še ni uigrano in potrebuje še nekaj časa, saj smo med poletjem popolnoma prenovili igralski kader. V drugem polčasu ste popustili tudi proti Virtusu Corno in tržiški ekipi UFM. Proti Virtusu smo v drugem delu igrali slabo. Tista tekma je bila posebna. Naleteli smo na črn dan. Negativna epizoda, ki, o tem sem prepričan, se ne bo več pripetila. Tudi to je šola za naprej. Ali so fantje fizično dobro pripravljeni? Absolutno. Treningi so intenzivni in kakovostni. O trenerju Sergeju Alej-nikovu ne bi izgubljal besed. Za fizično pripravo odlično skrbi Matej Bombač. Treniramo štirikrat na teden. Več kot ostali. Prepričan sem, da bodo rezultati trdega dela kmalu prišli na površje. Podobno, malo slabše, je v lanski sezoni začela tudi Gradisca, ki je nato v drugem delu prvenstva brez večjih težav napredovala v višjo ligo. Tako tudi Porde-none pred nekaj sezonami. Nekateri so očitali prav trenerju Alejnikovu, da je na tekmi v Azzanu Decimu storil nekaj napak. Če bi zmagali, potem ne bi govorili o napakah. Tega ne bom ocenjeval. Sergej je dovolj izkušen, tako da se ne bom spuščal v njegovo delo. Alejnikovo moštvo tudi ne smemo primerjati s tistim izpred nekaj sezon. Tokrat ima Sergej na razpolago solidne in izkušene posameznike. Kras je bil v zadnji sezoni sinonim neke vrste tržaške amaterske reprezentance. Ali niso bile spremembe v moštvu po lanski sezoni preveč drastične? Izbrali smo drugo pot. Po lanski sezoni smo pač končali nek uspešen ciklus, ki je trajal nekaj sezon. Letos smo se odločili, da zgradimo ekipo za prihodnost. Lani smo pač prišli do za- ključka, da se zgolj s tržaškimi nogometaši ne da igrati v D-ligi. Letošnja zasedba je kvalitetna in fantje so pravi. Prav zaradi tega, ker smo startali kot favoriti, se proti nam vsi maksimalno potrudijo. Mi se moramo le zbrati in koncentracijo obdržati vseh 95 minut. Navijači seveda zahtevajo samo dobre rezultate. Normalno. Tudi jaz bi bil bolj zadovoljen, če bi imeli osemnajst točk na lestvici. Če bi zmagali proti Azzaneseju, bi za vodilnim Lignanom zaostajali le za dve točki. Prvenstvo je še dolgo in zelo odprto. Potrebna je le določena mera potrpežljivosti. Igrati moramo še proti vsem neposrednim tekmecem za prvo mesto. V razmahu štirih točk je kar osem ekip. Če se spomnite, smo pred dvema letoma v elitni ligi startali odlično in smo v uvodnih petih krogih prav tolikokrat zmagali. Na koncu sezone pa smo bili drugi. Kapetan Kneževič pa (še) ni v najboljši formi. Velja, ampak sem prepričan, da bo kmalu, saj vneto in resno trenira. Ra-denko bo tudi letos dal svoj doprinos. V lanski sezoni v D-ligi je dosegel 14 golov. Vsekakor ostaja naš kapetan naš zastavonoša, saj je v vseh teh sezonah dokazal, da je zelo navezan na Kras. Zbral je okrog 160 golov, kar ni najbrž uspelo še nikomur v naši deželi. Kako pa je situacija v mladinskem sektorju? Organizacija zahteva veliko truda. Prepričan sem, da delamo dobro in da se lahko še veliko izboljšamo. Zapletov ni. Veseli me, da se je k projektu združenih mladinskih ekip znova pridružilo tudi Primorje, ki s predsednikom Zuppinom in odbornikom Meriggioli-jem aktivno sodeluje in nam pomaga. Kras bo v nedeljskem 7. krogu v Rep-nu (15.30) gostil solidni Pro Cervignano, ki ima le točko več na lestvici. Še ena pomembna preizkušnja za belo-rdeče. Jan Grgič PTUJ - Ptujski mestni svet je, potem ko je bila odločitev na prejšnji seji preložena, dokončno potrdil odlok o sofinanciranju evropskega košarkarskega prvenstva, ki ga bo Slovenija gostila leta 2013. S tem so se Ptujčani, ki bodo gostili eno od predtekmovalnih skupin, zavezali Košarkarski zvezi Slovenije plačati 550.000 evrov koncesije. Kot predvideva odlok, bo Mestna občina Ptuj prvi obrok v višini 150.000 evrov plačala najpozneje do 15. marca prihodnje leto, drugega v višini 200.000 evrov najpozneje do 15. marca leta 2013, zadnjega v enakem znesku pa najpozneje do 15. marca 2014. Vendar pa glede na sprejete sklepe plačilo kotizacije ni povsem dokončno, saj so na zahteve svetnikov, ki na prejšnji seji odloka brez dodatnih pojasnil niso želeli podpreti, sprejeli še tri dodatne sklepe, ki plačilo več kot pol milijona evrov med drugim pogojujejo s tem, da bo država pri gradnji nove športne dvorane sodelovala z 2,5 milijona evri. Ob tem se je ptujski župan Štefan Čelan skupaj z upravo z danes sprejetima sklepoma tudi zavezal, da si bo pri gradnji dvorane prizadeval za sklenitev takšnega javno-zasebnega partnerstva, da bo športni del dvorane ostal v lasti mestne občine, pri tem pa mestna občina prav tako ne sme prevzemati odgovornosti za zapolnitev tržnega dela objekta. Načrtovana ptujska športna dvorana bo morala zadostiti zahtevam za organizacijo tekem evropskega prvenstva, mnogi na Ptuju pa se bojijo, da bo 5000 sedežev preveč za siceršnjo tamkajšnjo športno realnost. Finančna konstrukcija objekta po Čelanovih besedah znaša 17 milijonov evrov, vrednost same dvorane pa okoli šest do sedem milijonov. Dvorana se bo gradila po principu javno-zasebnega partnerstva, mestna občina pa bi vložila zemljišče in 2,5 milijona evrov, ki naj bi jih pridobila na razpisu ministrstva za šolstvo in šport. Glede na sedanje načrte bodo gradbeno dovoljenje pridobili do konca januarja 2012, gradbena dela se bodo pričela marca 2012 in končala marca 2013. V zvezi s prihodnjimi načrti v dvorani na ptujski občini načrtujejo, da bo ta delovala po principu pokrivanja stroškov z izvajanjem oddajanja dvorane v najem vrhunskim domačim in mednarodnim košarkarskim, rokometnim in drugim športnim ekipam, v ostalem času pa bo namenjena ostalim prireditvam kot so kurentovanje, dobrote slovenskih kmetij, zaključki maturantov ter domačim športnim ekipam. »Računamo, da iz proračuna mestne občine ne bo potrebno zagotoviti več kot okoli 100.000 evrov. Za primerjavo lahko povem, da za delovanje športne dvorane Ljudski vrt iz proračuna zagotavljamo 76.000 evrov,« je še pojasnil Čelan in dodal, da bodo še ta teden verjetno uskladili vse potrebno za začetek razpisnih postopkov. (STA) mladinski nogomet - Deželno prvenstvo Krasovi mladinci v ■ • • se ne meljejo DEŽELNI MLADINCI Kras Repen - Pro Cervignano 0:1 (0:0) Kras: Paolich, Simeoni, Gobbo, Ri-dolfi, Cinque, Curelli (Carli), Vesnaver, Bovino, Osman (Di Somma), Furlan, Rossone (Kuret). Trener: Speranza. Krasovi mladinci so v prvem polčasu igrali dobro in imeli so nekaj priložnosti za gol. Odločilni gol ekipe iz Červinjana je padel v 65. minuti, ko je Krasov branilec Cinque z roko ubranil strel na gol črti. Sodnik je izključil Krasovega igralca in pokazal na belo točko. Gostje so povedli in na koncu zmagali. Bolj pravičen pa bi bil neodločen izid. Na tržaški ekonomski fakulteti je uspešno dokončal triletni študij PETER LISJAK Našemu košarkarju čestitamo vsi pri ŠD KONTOVEL Vrstni red: San Luigi, Trieste Calcio 18, Romans 15, UFM 13, Cervignano 12, Audax 10, S. Andrea 8, Ronchi 6, Vesna, Zaule, Kras, Ponzia-na 4, Costalunga 3, Muggia 2. Prihodnji krog: Zaule - Vesna, S. Andrea - Kras. NAJMLAJŠI Juventina - Cormonese 0:0 Juventina: Ferro, De Fornasari, To-madin, Visintin, Clancis, Marchesini (Lutman), Cosani (Bernardinis), M. Antonini, Barbiero, Komjanc, Forc-hiassin; Wacher, S. Antonini, Falcone, Cadeddu. Trener: Ledri. Najmlajši štandreške Juventine so prvič po več kot enem letu končali tekmo brez zadetkov. Trener Ledri je bil z nastopom zadovoljen: »Igrali smo dobro. Zaslužili bi si zmago. Tokrat moram pohvaliti vse svoje varovance.« Ostali izidi: Aris - San Vito 3:1, Gradisca - Audax 3:0, Pro Gorizia - Villa 0:0, Romans - Pieris 11:0. Prihodnji krog: Pieris - Juventina. košarka - Državno prvenstvo under 19 Prelahek začetek Nedoraslo Barcolano so Jadranovi mladinci po pričakovanjih povsem nadigrali Stefano Floridan kroma Devin-Nabrežina: Prijavite se na nagrajevanje Januarju 2012 bo uprava Občine Devin Nabrežina nagradila športnike s stalnim bivališčem v občini, ki so v minuli sezoni dosegli pomembne uspehe na deželni ravni (samo za prve uvrščene) ali na državni, evropski in na mednarodni ravni (1., 2. in 3. mesto) . Nagrajena bodo tudi športna društva s sedežem v občini, ki so dosegla pomembne rezultate. Društva, ki nameravajo sporočiti imena športnikov, naj to storijo najkasneje do 30. novembra na Uradu za šolstvo, kulturo, šport in prosti čas po faksu na št. 040201307. Za informacije tel.št. 040 2017370. Jadran - Barcolana 94:54 (28:8, 47:24, 67:39) Jadran: Batich 20, Daneu 17, Škerl 6, Floridan 15, Tritta 7, Valič 2, Ma-jovski 7, Žerjal 4, Zhok 2, Ridolfi 14, Longo, trener Andrea Mura. TRI TOČKE: Batich 2, Daneu in Škerl 1. Prosti meti: 14:23; izgubljene žoge 34; pridobljene žoge 32; skoki obramba: 27; skoki napad 12; podaje 7; tri točke 4:11 Nedoraslo Barcolano so Jadrano-vi mladinci v prvem krogu po pričakovanjih povsem nadigrali. Za gladko zmago in miren ponedeljkov večer je bila v bistvu dovolj prva četrtina, v kateri so domači pustili daleč za sabo goste po zaslugi res odlične obrambe. V nadaljevanju je trener Mura dal veliko priložnosti vsem fantom, da se izkažejo. Poleg bolj izkušenih nosilcev sta se izkazala Valič in Žerjal v fazi obrambe in najmlajši v ekipi Ridolfi. Ostali izidi 1. kroga: UBC - Ve-nezia Giulia 72:64, Roraigrande - Gemona 65:41, Cordenons - Falconstar sinoči, Codroipo - Servolana nocoj. 20 Četrtek, 20. oktobra 2011 ŠPORT / rolkanje - Konec uspešne sezone za kriške rolkarje Vsi lahko še napredujejo S tekmama državnega pokala v kraju Valdobbiadene se je zaključila letošnja rolkarska sezona. Tudi ta konec tedna so Mladinini rolkarji posegli po visokih uvrstitvah: med naraščajnicami je v sobotnem sprintu prvo mesto osvojila Jasna Vitez, druga pa je bila Dana Tenze, ki je že teden pred zaključkom sezone osvojila prvo mesto na skupni lestvici sprinterskih in ravninskih preizkušenj državnega pokala (5 tekem). Med mladinci pa je tretje mesto osvojil Niki Hrovatin, ki mu je v polfi-nalu spodrsnilo, tako da je ostal brez finala. Na skupni razvrstitvi je osvojil prav tako tretje mesto: »Žal mi je, da v letošnji sezoni ni pokazal, česa je zmožen. Na prvih tekmah sezone mu ni šlo najbolje, tako da se naposled ni uvrstil med reprezentante, kar je bil tudi njegov cilj,« je pojasnila trenerka in bivša vrhunska tekmovalka Mateja Bogatec. Hrovatin, 17 let, tudi plavalec Bora, je bil namreč že lani član reprezentance in se udeležil nekaterih tekem svetovnega pokala: »Lahko pa še vedno napreduje in si ponovno pribori mesto v reprezentanci,« je prepričana Bogatčeva. Najboljše rezultate je skozi sezono dosegal Mladinin tekmovalec Nicola Iona, ki si je priboril mesto v reprezentanci in nastopil tudi na svetovnem pokalu, osvojil pa je tudi tri državne naslove (v strmini, prosti tehniki in dvojnem zasledovanju), na končni lestvici državnega pokala v strmini pa je tudi bil pričakovano najboljši. »Tudi on se lahko še izboljša: kot je dokazal tudi na mednarodni ravni, je on izrazit dolgoprogaš. Z njim sem imela že ob prvi trenerski izkušnji veliko zadoščenj, pa tudi večjo odgovornost,« je povedala Bogatčeva, ki je med tekmovalci starejše osemčlanske skupine, ki jo je trenirala z bratom Davidom, omenila še Jasno Vitez, ki je bila najbolj motivirana, in Dano Tenze, ki je s prvim mestom na skupni lestvici državnega pokala (sprint in ravnina) zaključila uspešno sezono. Z izjemo Ione so vsi ostali bolj nagnjeni k sprintu in tekmam v ravnini, Hrovatin pa se razvija v izrazitega sprinterja. Najmlajše sta trenirala Erik Ten-ce, tudi predsednik kriškega kluba, in Aleksander Tretjak. Desetčlanska skupina se ni udeležila vseh tekem italijanskega pokala, izjema je bila v kategoriji najmlajših (2000-03) Sara Tenze, ki je končala nekaj več tekem in osvojila med tri leta starejšimi tekmovalkami tudi prvo mesto na končni lestvici državnega pokala v sprintu in ravnini, v strmini pa sta na najvišja mesta uvrstila Peter Chenda (2.) in Nik Košuta (3.) med tekmovalci letnikov 2002 in 2003. Prav onadva sta se izkazala tudi na zadnji tekmi v reber v kraju Vald- Rolkarji kriške Mladine obbiadene, kjer je bil Chenda prvi, Košuta pa drugi. Na končni društveni lestvici je Mladina osvojila v sprintu in ravnini zelo dobro 2. mesto, v strmini pa 4. K temu so več točk prispevali tudi veterani, ki so se izkazali predvsem na tekmah v strmino. Predsednik in trener Tence je sezono ocenil za pozitivno: ob visokih uvrstitvah v državnem pokalu so letos osvojili tudi osem državnih naslovov v mladinskih kategorijah. Opomnil pa je, da bi nekateri starejši tekmovalci lahko trenirali včasih tudi individualno, saj je konkurenca v višjih kategorijah ostrejša. »Nekateri se ukvarjajo tudi z dvema športoma, kar pa se pozna pri rezultatih. Zato bi bilo dobro, da bi izbrali enega,« je še dodal Tence. KONČNA LESTVICA DRŽAVNI POKAL -SPRINT IN RAVNINA Najmlajši ženske (2000-2003, 15 udeležencev): 1. Sara Tenze, 4. Maja Chenda, 8. Petra Prašelj, 11. Tayrin Tence, 13. Nikita Fermo. Najmljaši moški (2000-2003, 22 udel): 9. Nik Košuta, 12. Peter Chenda, 13. Jan Sedmak, 16. Tarek Neslon, 18. Jan Godnič, 21. Luka Sedmak. Naraščajnice (1996-1999, 12 udel.): 1. Dana Tenze, 2. Jasna Vitez. Naraščajniki (1996-1999, 25 udel.): 4. Luka Ghira, 13. Federico Ferluga, 21. Sebastiano Capellari. Mladinci (1991-1995, 15 udel.): 3. Niki Hrovatin, 8. Nicola Iona. Članice (1995 in starejše, 16 udel.): 7. Mateja Bogatec. Master (1970-1961, 26 udel.): 6. Leonardo Mecchia, 7. Enz Cossaro, 21. Luigi Crosilla. Društvena lestvica (39 klubov): 1. Montebelluna (Veneto) 10.405 točk, 2. Mladina (FJK) 8.446, 3. Monte Cervino (Dolina Aoste) 5.229. KONČNA LESTVICA DRŽAVNI POKAL -REBER Najmlajši ženske (2002-03, 9 udel.): 4. Sara Tenze. Najmlajši moški (2002-03, 12): 2. Peter Chenda, 3. Nik Košuta, 6. Nelson Tarek, 10. Luka Sedmak. Začetnice (2000-01, 19): 5. Maja Chenda, 7. Tayrin Tence, 14. Petra Prašelj. Začetniki (2000-01, 26): 16. Jan Sedmak, 24. Nicola Zoppirolli. Deklice (1998-99, 27): 4. Jasna Vitez, 5. Dana Tenze. Dečki (1998-99, 33): 20. Sebastiano Capellari. Naraščajnice (1996-97, 19): 18. Jana Prašelj. Naraščajniki (1996-97, 29): 21. Federico Ferluga. Mladinci (1993-94, 25): 1. Nicola Iona, 6. Niki Hrovatin. Mlajši članice (1993-91, 11): 9. Katarina Kariz. Over 50 ženske: 1. Patrizia Turchet. 4. Chiara Di Lenardo. Over 40 moški: 8. Leonardo Mecchia, 20. Maurizio Casali. Over 60 moški: 1. Enzo Cossaro, 12. Valter Tedesco. Društvena lestvica (33 klubov): 1. Brianza 31.756, 4. Mladina 13.520. namizni tenis - Državni turnir pri Piacenzi Uspešna Carlijeva Igralka Krasa v močni konkurenci do četrtfinala - Izkazala se je tudi Katja Milič Eva Carli kroma Koristna izkušnja za gimnastičarke Bora V duhu športnega in strokovnega druženja med vsemi društvi in klubi, ki delujejo v A1 programu ritmične gimnastike, smo v imenu Gimnastične zveze Slovenije organizirali 1. Strokovno sodelovanje tekmovalk in trenerjev nižjih kategorij omenjenega programa. Dekleta so bila razdeljena v 4 skupine, ki so izmenjaje obravnavale različne teme vadbe in sicer: balet, osnovne elemente dela s telesom (gibljivosti, ravnotežja, skoki, piruete) ter delo z rekviziti (kolebnica, žoga, obroč, kiji). Prisotni so bili naslednji klubi/društva: ŠZ Bor Trst, KRG Narodni dom, KŠRG Šiška, ŠD Kranj, ŠD Moste, ŠD Sokol Bežigrad - ŠRG Zala, ŠK Bleščica, GD Vrhnika. Tako je gla- vna organizatorka in vodja A1 programa Urša Cvetko predstavila skupne priprave za deklice in kadetinje, ki so potekale v Ljubljani 1. in 2. oktobra. Tekmovalke Ana Cossutta, Maša Kocijančič, Emilie Chini, Karol Kovic, Martina Stargonšek in Katarina Polojaz so pod vodstvom trenerk iz osmih klubov pred začetkom sezone utrdile osnove ritmične gimnastike, spoznale nove elemente in se spoprijele z novimi izzivi. Trenerki Petra Dilli in Valentina Oblak pa sta spoznali metode dela ostalih trenerk, kar jim je gotovo bilo v veliko korist. Priprave so bile koristna izkušnja, ki je obogatila vse udeleženke, in je še enkrat podrla namišljeno mejo med nami in matico, ki ostaja zakoreninjena v naših mislih. Trenerke upajo, da se bo to medsebojno sodelovanje lahko še nadaljevalo. (vo) Ta konec tedna je bila v kraju Cortemaggiore pri Piacenzi državna preizkušnja, namenjena smetani italijanskega namiznega tenisa, se pravi prve in druge kategorije. Tudi na tem tekmovanju je bilo opaziti Krasove barve, branili pa sta jih le dve igralki, in sicer Eva Carli in Katja Milič. Dobro pa sta opravili svojo nalogo in v konkurenci 40 vpisanih dosegli zanimive rezultate. Najbližja stopničkam je bila Eva Carli, ki je šele v četrtfinalu izgubila proti bivši državni reprezen-tantki, naturalizirani Italijanko Wang Yu. Proti njej ni bila brez možnosti, »zmanjkalo pa mi je moči na koncu«, je povedala temperamentna Eva. Pot do tega zelo dobrega rezultata ni bila ravno najlažja. V kvalifikacijski skupini je zgubila z zelo solidno Irrero, v naslednjih dveh dvobojih pa je stisnila zobe in gladko premagala bodisi Bartolomeijevo kot Walterjevo. Zunaj skupine se je v predkrogu srečala z vedno nevarno Južnotirolko Pic-hlerjevo, a se ni pustila presenetiti in jo je premagala s 3:0. Sledil je dvoboj z novim upom italijanskega namiznega tenisa, igralko, ki brani barve mladinske reprezentance, Cristiano Du-mitrache. S preudarno igro in tehnično zrelostjo ji ni prepustila niti seta, česar niti Eva po pravici ni pričakovala. Kljub porazu v naslednejm krogu, pa je nasploh rezultat med 8 najboljših povsem zadovoljil Carlijevo. Poleg nje je nastopala tudi dolgoletna krasovka Katja Milič. Prav tako kot soigralka se je prebila iz skupine kot drugouvrščena, saj je klonila le pred Wang Yu. Z dobro igro je strla odpor solidne in zaradi oblog nevarne Francesce Trotti (3:1 v setih). Tudi ona nastopa z mladinsko italijansko reprezentanco, kar pa očitno ni ustrašilo Katje. Tudi tretjekategornica Mace-done ni predstavljala večjih težav za Miličevo. V predkrogu jo je čakala dobra blokerka Giovanelli, ki je mučila krasovko celih pet setov. V osmini finala se je spopadla s samim pojmom italijanskega namiznega tenisa Alessio Arisi. »Škoda, da sem se takoj srečala s kasnejšo zmagovalko turnirja«, je povedala Katja, »a rezultat ostaja vsekakor pozitiven!« (R) tenis - Ladies Ženski finale po okusu Gaje Kot že več let je teniški odsek ŠZ Gaja tudi letos pripravil pokrajinsko prvenstvo za veteranske kategorije žensk in moških nad 35 oziroma 45 let starosti. Skupno je nastopilo okrog 50 igralcev in igralk, kar res ni malo. Gaja se ni izkazala le kot organizator, uspešni so bili namreč tudi njeni tekmovalci in tekmovalke. Ženski finale je bil v celoti Gajevo obarvan. V njem sta se pomerili nesporna favoritinja Cirila Devetti in Magda Gojca, ki je v polfinalu s 6:4, 3:6 in 7:6 presenetljivo, in po odlični igri, premagala Ornello Galante (Krožek škedenj-ske železarna). Devettijeva, ki je v polfina-lu s 6:0 in 6:3 premagala Gabriello Mati-jevic, je klubsko tovarišico v finalu odpravila z dvojnim 6:1. Finalista je Gaja imela tudi v moški kategoriji nad 35 let. Massimo Marchesi je v njem pred Francescom Franzinom (TCT) klonil s 3:6, 6:3 in 6:3. Do polfinala se je prebil še en predstavnik Gaje, to je Claudio Zecchini. V tej kategoriji nekateri boljši igralci iz naše pokrajine niso nastopili. Odlični Franzin je bil finalist tudi v kategoriji nad 45 let. Igral je proti Diegu Ziodato in zmagal s 4:6, 7:6 in 6:2. SK Devin na Moelltalerju Pretekli konec tedna so mladi tekmovalci SK Devin preživeli skupaj na koroškem ledeniku Molltalerju. Skupina, ki jo vodi Aleš Sever so tokrat sestavljali Ales-sandro Deluisa, Caterina Šinigoj, Erik in Veronika Bordon, Francesco in Irene Lo-preiato, Maks Skerk, Nicholas Ciacchi, Petra Udovič, Sara Craievich. Vreme je bilo ponovno naklonjeno, tako da je bil trening optimalno izpeljan. Otroci, ki so se na novo pridružili, so se dobro vključili v skupino. Kot prejšnji trening, je bil tudi ta posvečen večinoma tehniki v prostem smučanju. Začeli pa so že s prvimi slalomski-mi in veleslalomskimi poligoni za pridobivanje ritma. Trener je glede na to, da je bil to šele drugi trening v jesenskem obdobju, s pripravljenostjo otrok zadovoljen. Tudi skupina dečkov in naraščaj-nikov je tokrat z dvodnevnega trenin-gana ledeniku odnesla veliko, saj so opravili uspešen trenig ob krasnem vremenu in odličnih razmerah na progi. Oba dneva so postavili veleslalomske količke in izpeljali veliko zavojev. Tokrat so bili prisotni Andrea Craievich, Petra Basezzi, Tommy Pilat, Samuel Purič, Enrico Rožič, Rudy Škerk in Matej Udovič. Že drugič pa je trenerju Mateju Štolfi pri delu pomagal Matija Rožič, ki bo v tej sezoni spremljal delo te tekmovalne skupine. □ Obvestila ŠD KONTOVEL - rekreacijska sekcija organizira v nedeljo, 23. oktobra pohod v Dolino Glinščice (približno 3 ure hoje). Zbirališče ob 9.00 pred telovadnico na Kontovelu ali ob 9.30 na parkirišču KD F. Prešeren v Boljuncu. AŠD SK BRDINA organizira tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme v prostorih Doma Brdina, Proseška ul. 109, na Opčinah. V četrtek, 10. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Dnevi in urniki odprtih vrat sejma: petek, 11. novembra, od 18. do 21. ure; sobota, 12. novembra, od 16. do 21. ure; nedelja, 13. novembra, od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure. SK DEVIN prireja smučarski sejem od 2. do 13. novembra 2011 v Domu Železničarskih delavcev - Nabrežina postaja. 2. in 3. 11 zbiranje opreme od 10.do 19.30, prodaja od 5. do 13.novembra: sobote in nedelje od 10. do 19.30, ob delavnikih od 16. do 19.30. AŠD BREG sporoča, da v občinskem športnem centru S.Klabjan v Dolini potekajo sledeče dejavnosti: rekreacija odrasli, ob ponedeljkih in petkih ob 21.00. rekreacija odrasli, ob torkih 10.30 - 11.30 in četrtkih ob 08.30 - 09.3. otroška telovadba ob sobotah, skupina starejših ob 09.00 in skupina mlajših ob 10.00. AŠD BREG vabi na redni občni zbor, ki bo v torek, 25. oktobra ob 20.30 v prvem in ob 21.00 ob drugem sklicanju, v društvenih prostorih občinskega športnega centra Silvana Klabjana. MO SPDT prireja v nedeljo, 23. oktobra avtobusni izlet za družine na Slivnico. Za informacije pokličite na tel 338 5953515 (Katja) ob večernih urah ali na mladinski@spdt.org. Prijava do jutri, 20. oktobra! www.primorski.eu1 / MNENJA, RUBRIKE Sreda, 19. oktobra 2011 21 O NAŠEM TRENUTKU Gibanje ogorčenih in politični izraz Ace Mermolja_ Gibanje »ogorčenih«, ki demonstrirajo po evropskih in ameriških prestolnicah, ima tehtne razloge za protest, ki ga množica utaplja v molčečem razočaranju in strahu. Nobelov Nagrajenec Paul Krugman je zapisal, da je podcenjevanje zahtev ogorčenih neupravičeno in je istočasno povabil svoje kolege ekonomiste, naj bodo ponižnejši in naj prisluhnejo ljudem. Premnoge analize in napovedi ekonomistov so se namreč izkazale kot povsem napačne, stiska ljudi pa je danes realna. Finančniki in banke imajo pri sedanji krizi neopravičljive odgovornosti. O tem, da razume stališča mladih, je že nekajkrat potrdil bodoči guverner Evropske centralne banke Mario Draghi. Skratka, ogorčeni s svojimi stališči in zahtevami niso sami. Žal pa imajo spontana gibanja, ki se rojevajo po spletnih mrežah, šibkost vseh današnjih in včerajšnjih nastopov »iz duše«. Nimajo organizacije, nimajo čvrste politične osnove, nimajo stabilnega zaledja in so zato izpostavljena mnogim manipulacijam, populizmu, ki prihaja »iz baze« in pastem, ki jih nastavljajo oblast in prizadete inštitucije s svojimi lobiji. Sobotna rimska demonstracija, ki se je izrodila v veliko nasilje, je dokaz moje trditve. Mene ne bo nihče prepričal, da je več sto maskiranih mladcev in mladenk, zavarovanih s čeladami, oboroženih z železnimi koli in opremljenih s fračami lahko nekaj "spontanega". Niti ne gre le za običajne obiskovalce socialnih centrov ali za jezne mladeniče. Nasilje v Rimu je bilo natančno premišljeno in vodeno. Strukturi italijanskega terorizma nismo prišli do dna. Ostajajo mnoge senčne plati in to kljub skesancem, ki so danes na svobodi. Prav tako ne moremo z enostavnimi razlagami izpodbijati dejstvo, da lahko neki najstniki oblečeni v črno in »skritimi« za različnimi siglami, sprožijo do potankosti premišljeno mestno gverilo in držijo v šahu sile javnega reda. Nasilneži so v Rimu dokazali nenavadno bojno sposobnost in veliko koordinacijo. Sile javnega reda so se izkazale kot nepripravljene in torej nemočne, množica povsem mirnih ogorčenih je postala objekt nasilja. Na ta način je propadla demonstracija, izginile so upravičene zahteve ogorčenih, zmagalo je nasilje in omogočilo desnemu tisku, da je zavpil znano zgodbo o levičarskih skrajnežih in in o nevarnosti socialnih centrov. Pojavile so se zahteve po strožjih kaznih, po okrepitvi policije itd. Ni torej potrebno veliko razmišljati, komu koristi napad s čeladami in špran-gami in koga delegitimira nasilje. Desnica ni slučajno kritizirala bodočega evropskega guvernerja Drag-hija in si dodatno zapravila dragocenega zaveznika. Še huje: dosedanji guvernerji so uživali v osrednji banki podporo matičnih držav. Draghi bo moral sredi nevihte krmariti sam in ne bo usmiljen do Italije. Wf Ta vlada nas tako vodi v prepad, obenem pa je jasno, da potrebujejo spontana gibanja »iztok« v organizirano politično fronto: potrebujejo politične zaveznike in organizacijo. Politika ni preminula kategorija, kot nam to skušajo dopovedati demagogi na oblasti in populistični trzljaji z »baze«. S trditvijo prehajam k drugemu argumentu, ki se navezuje na politiko. Večkrat namreč berem ali slišim, kako je ta ali oni »vezan« na določeno politično stranko. Nekateri polemično uporabljajo to »navezo«, kot da bi šlo za sveto zavezo med izvoljenim ljudstvom in Bogom. Ta svet je minil, teh »zavez« ni več. Včasih se pojavijo kot podtikanje negativnih teženj tega ali onega medijsko opaznejšega človeka celo na straneh našega dnevnika. Tisti, ki se politično opredeljujemo, ne delamo tega kot verniki, ampak kot ljudje, ki so sposobni določenega kritičnega mišljenja tudi glede lastnih strank in voditeljev. Vsaj najbolj pošteni in nezainte-resirani mislimo podobno. Dodal bi še več: kritična politična opredelitev brez posebnih interesov je v tem svetu dragocenost. Sedanji italijanski parlament je žal dokaz tega, kako je lahko »zaveza« samo stvar koristi in benefi-cijev. To je jasno predvsem na desni, kjer se med parlamentarnimi hodniki odvija pred vsako zaupnico vladi kravji semenj. Groteskne so osebnosti, ki so priskočile na pomoč Berlusconijevemu dvoru z levih strank. K sreči, da teh kramarskih prehodov (z leve na desno) ni veliko, drugače bi lahko samo obupali. Pretirani dohodki poslancev in poznejše neupravičene pokojnine so v najvišji državni inštituciji, to je v parlamentu in senatu, lepilo, ki deluje kot podporni steber za vlado na robu kome. Ni povsod tako. Slabi zgledi vsekakor podpirajo to, o čemer sem pisal v začetku članka: spontana gibanja imajo tehtne razloge, razen enega: nočejo postati politika. Politika jih odbija in tu se prične »bazični« populizem. Ni povsod isto, niso vsi enaki. Navezanost na stranke ostaja tudi v najplemenitejši obliki premišljena opredelitev in ne vera, kot je to veljalo v prejšnjem stoletju velikih ideologij in prav tako velikih demagogij. Kljub temu ostajajo stranke še vedno najboljša možnost za politična dejanja, ki nočejo biti le čustveni izbruhi, čeprav so čustva v politiki in drugje še kako pomembna. Politična opredelitev pa nikakor ne preprečuje svobodne misli, delovanja v civilni družbi, vere in podobnih reči. To velja v svetu in to velja v naši majhni manjšini. Deliti politične etikete, kot bi bile ognjeni žigi, je nerealno in žali razum. Premišljena pripadnost je odlika in ne napaka. Res pa je, da je tak način pripadnosti pogostokrat redkost in da višje gremo, vidnejši postaja interes in manjši je razlog razuma. pisma uredništvu «I V V» • I t II t Slovenščina in zabojniki Članek v PD z dne z dne 14.10.2011 izpod peresa Marjana Kemperleta opremljen s kar štirimi fotografijami, naravnost poje hvalnico Cosoliniju in tovarišem, ki so poskrbeli, da je na zabojnikih za smeti prisotna tudi slovenščina in to ne le v okoliških vaseh, ampak tudi v samem mestu. To, da naj bi mestna uprava z namestitvijo večjezičnih nalepk naredila velik podvig, izhaja tudi iz povzetka tiskovnega sporočila občinskega svetnika Stefana Ukmarja, ki je bil objavljen v PD v nedeljo, 16.10.2011, v katerem med drugim piše: »Po zaslugi nove napredne mestne uprave je podjetje Acegas Aps preplavilo celotno ozemlje tržaške občine, vključno z mestnim središčem s stotinami, morda s tisočimi slovenskimi napisi in zaradi tega nihče ne protestira, oziroma nihče razen Igorja Gabrovca«. Dejstvo, da je slovenščina prisotna na zabojnikih ob nemščini in angleščini v formatu, ki je desetkrat manjši od italijanskega, pa je za naše »napredne« upravitelje povsem postranska zadeva. V resnici pa je bistvena! Slovenščina je namreč danes, kot jezik EU, ne samo pri nas, ampak širom po Italiji!!!, prisotna na neštetih prehrambenih, tehničnih in drugih proizvodih priznanih italijanskih, evropskih in svetovnih proizvajalcev s tisoči, sto-tisoči, milioni napisov ... »in zaradi tega nihče ne protestira«. Prav v tem grmu pa tiči zajec: na ozemlju, kjer živimo Slovenci v Italiji, bi morala imeti slovenščina, skladno z mednarodnimi obvezami Republike Italije, isto dostojanstvo kot ga ima italijanščina, saj je jezik tega okolja, žal pa temu ni tako. »Naš« nesrečni zaščitni zakon, »velik dosežek« takratnih levih demokratov in prenoviteljev, ki sta ga krovni ob letošnji 10. obletnici kar nekaj mesecev kovali v zvezde, je razstrelil Posebni sta- Mlfl tut in Osim-ski sporazum, saj je slovenščina, ki bi morala biti na našem naselitvenem ozemlju ob italijanščini uradni jezik, postala neuradni, priložnostni dodatek uradnega jezika. Predvsem bivši levi demokrati, danes samo še demokrati, skladno s filozofijo zaščitnega zakona strumno korakajo naprej po tej poti in pometajo vprašanje dvojezično-sti v Trstu pod preprogo oz., sam zaščitni zakon in danes nalepke na zabojnikih nam dokazujejo, da so ga že davno odvrgli v zabojnik za smeti. Namesto z nesrečnim, bogokletnim bilingv-izmom, bi se morali Šljovenceljni zadovoljiti in odprtih rok sprejeti evropsko (in še to neenekopra-vno, vsaj na zabojnikih za smeti) večjezičnost, saj je to bolj napredno, evropsko in sodobno od staromodne dvojezičnosti (zanimivo je, da so imeli pred leti, pred zaščitnim zakonom, prvi zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov nalepke CARTA / PAPIR . »in ni zaradi tega nihče protestiral«). Zanimiva je tudi ugotovitev, da nas je na podoben način, ko smo prihajali na dan z zahtevami po dvojezičnosti, prepričeval tudi bivši župan Di-piazza, ko je trdil, da problem dvojezičnosti ne obstaja več, saj smo v Evropi, kjer je itak angleščina skupni jezik. Dragi občinski upravitelji: napredna mestna uprava, tista kateri sem zaupal svoj glas, bi morala na zabojnike nalepiti tak napis: ITALIJANŠČINA - SLOVENŠČINA (in morebiti še) angleščina - nemščina. Tega ta »naša« in »napredna« uprava ni storila, zato z Igorjem Gabrovcem protestiram tudi jaz. David Malalan odprta tribuna O združevanju slovenskih šol O slovenskih šolah v Italiji se je že ogromno pisalo in govorilo. Še posebej v zadnjih časih, ko nesmotrni vladni ukrepi režejo vsevprek prav na tako delikatnem in važnem področju namesto, da bi varčevali na privilegijih politične kaste. Slovenska skupnost je o tem izrekla zelo jasna stališča, z razliko od ostalih strank, za katere volijo Slovenci, ki samo govorijo o neki nejasni racionalizaciji slovenskih šol za neko domnevno njihovo »boljšo kakovost«, ne da bi pri tem povedali, na kaj mislijo in kaj točno hočejo. V razne pobude so seveda vpeti tudi šolski funkcionarji in organi, ki se ukvarjajo s slovenskimi šolami v naši deželi, sicer ne vsi, ker so nekateri pri tem še kar tihi. V zadnjih dneh so pa pljusknile na dan razburljive novice, ki izhajajo iz časopisov in iz pogovorov med šolniki: vodstvo Demokratske stranke in zgleda tudi drugih strank levice močno pritiska na svoje izvoljene na občinski, pokrajinski in deželni ravni, da bi vertikalizirali vse slovenske šole, ki še nimajo združenih ravnateljstev med osnovno in nižjo srednjo šolo. Torej v Dolini, Devinu Nabrežini in na Opčinah. Prosek so nam itak že odvzeli. Med ravnatelji naj bi se razširilo prepričanje, da moramo na to pot, verjetno celo združiti ravnateljstva višjih srednjih šol na samo dva pola, licejski in tehniški (strokovne ni več, ker so šolski organi tam spremenili usmeritev). Deželni šolski urad je seveda za tako rešitev. Glede na politično sestavo deželne posvetovalne šolske komisije za slovenske šole si z lahkoto predstavljamo, da bo blagoslovila isto rešitev. Ob tem moramo beležiti »oglušujoči molk« Sindikata Slovenske šole, ki se omejuje le na ocene dogajanja na Goriškem. Iz časopisov in drugih razgovorov pa zvemo, da se je Livio Semolič, ne vemo, če kot predsednik SKGZ za Gorico ali kot sodelavec senatorke Blažinove, pogovarjal z deželno šolsko ravnateljico Beltramejevo, da bi rešil špe-trsko šolo in njeno avtonomijo, da pa se strinja s tem, da bi rezali avtonomijo šol na Tržaškem z vertikalizacijo. Tudi senatorka Blažinova je to povedala, ker naj bi s tem »izboljšali kakovost« slovenske šole. Očitno je torej, da je za krčenjem samostojne šolske mreže slovenskih šol širok političen načrt leve sredine - ki pa je enak načrtu vladne desnice -, ki počasi curlja na dan, ko se bliža zapadlost rokov, ki jih imajo občine, da se o tem izrečejo (30.10.), nato pokrajine (30.11.) in potem dežela, kjer je odbor sestavil svoj racionali-zacijski načrt po zgledu državnega finančnega manevra. Načrt, ki daje večjo avtonomijo šolam v goratih območjih (predsednik Tondo ni slučajno iz Karnije), kot pa slovenskim. In to kljub temu, da je ministrica Gelmini-jeva predsednikoma krovnih organizacij izjavila, da slovenskih šol se ne bo dotikala in da odbornik Molinaro tudi obljublja spoštovanje posebnosti naših šol. Po drugi strani pa smo priča, kako velike množice, ki se priznavajo v DS in levici zasedajo italijanske trge in ulice ter protestirajo proti rezanju finančnih sredstev na področju šolstva. Vertikalizacija pomeni, da med osnovno in srednjo šolo zgine en ravnatelj, torej, da imamo samo enega namesto dveh in da zgine tudi tajnik, torej, da Slovenci zgubimo intelektualna vodilna delovna mesta. In za to se potegujemo mi sami, v obdobju krize zaposlovanja, še posebej intelektualnih kadrov! V zameno naj bi dobili podpore iz dežele, ki pa so velikokrat in to že leta na ničli, nekatere združene šole so dobile po združitvi celo manj kot prej. Oziroma nam oblast grozi, da ne bo več pošiljala pomožnega osebja (beri: slug), kar pomeni, da bomo morali zapreti nekatere šole ali skrajšati popoldanski oziroma podaljšan pouk. Kaj ima opravka pomožno osebje z vertikali-zacijo, ve verjetno samo minister Tremonti. Obvezno šolanje traja v Italiji danes deset let - do druge višje - in je ustavna pravica, torej za državo obvezna ter priznana v vseh mednarodnih standardih. Slovenske šole v Italiji so mednarodno zaščitene in obvezne manjšinske šole so na splošno predvidene kot pravica po vseh mednarodnih standardih. Vsak pripadnik manjšine pa ve, da je šola podlaga za poznavanje jezika in kulture, torej bistvena sestavina za obstoj in razvoj manjšine same. Iz tega izhaja, da o tako delikatni zadevi kot je manjšinska šola ne morejo in ne smejo odločati posamezni politiki, ki poleg vsega ne vemo v čigavem imenu nastopajo; ali posamezne stranke - še manj tiste, za katere smo Slovenci eden od problemov in ne glavna skrb -; niti ravnatelji, ki niso za to pooblaščeni in si ne morejo kot javni funkcionarji prevzemati pravic, ki niso po zakonu določene; niti posvetovalna komi- sija. Izvoljeni predstavniki pa ne morejo sklepati po navodilih tajništev ali z vrha (to dela Berlusconi), temveč se morajo o tem soočati s svojimi volilci, ki so deležni šolskih storitev in s prebivalstvom po občinah. SSk je senatorki Blažinovi in Liviu Semo-liču na sestanku manjšinske koordinacije jasno povedala, da o racionalizaciji slovenskih šol v Italiji morajo odločati vse komponente manjšine, ki so na šolo vezane, torej ne samo politiki ali krovni organizaciji ali vodilni funkcionarji, temveč tudi učno in neučno osebje, starši ter vsaj na višjih šolah tudi dijaki. Nihče v manjšini si ne more in ne sme lastiti mednarodno zaščitenih šol! Naše šole so se že množično skrčile glede na preteklost, deloma zaradi osipa leta 1948, ko je kominform z Vidalijem na čelu ukazal somišljenikom, naj prepišejo svoje otroke na italijanske šole, da jih ne bodo učili »titovci« ali »belogardisti« in smo skoraj čez noč zgubili 1200 otrok (!), deloma zaradi osipa rojstev. Naša manjšinska skupnost je raztresena in zato moramo nuditi šolsko storitev ravno tako na celotnem naselitvenem ozemlju manjšine. Poleg tega naše šole so bile zgrajene v avstrijskih časih in zato ne morejo fizično sprejemati preko določenega števila otrok. Bomo zato spravili vse v nek razpadajoči geto? Ali je bolje in bolj kvalitetno, da imamo več šol po manj učencev, ki jim ni treba na drugo stran občinskega ozemlja? Ali šola ni tudi kulturna duša za celotno vas ali naselje, kjer se nahaja? Vprašajte ljudi, kaj o tem mislijo in ne hodimo po njihovih glavah, prepričani, da itak politika ima vedno prav in točno ve, kaj je za ljudi dobro! Tudi ni res, da se ne da od oblasti itak nič iztržiti, če nastopimo odločno in skupno. Če tako mislimo, je bolje, da zapremo vse naše politične in krovne strukture. Samo ena pot na šolsko ministrstvo je rešila kar nekaj tržaških problemov, ki so zgledali nerešljivi. Seveda je odvisno od tega kdo in kako nastopi. Kdo pa je rekel, da en sam ravnatelj dela bolje kot dva, ki si med seboj govorita? Ali so programi, didaktika in organizacija vrtca in osnovne šole oziroma nižje srednje šole ena in ista stvar? Absolutno ni res! In isti ravnatelj, ki mora skrbeti za deset stavb vrtca in osnovne šole bo skrbel še za nižjo srednjo šolo, ki zahteva celega človeka? Bo to delal podravnatelj, ki je plačan in oproščen pouka? Zakaj pa ne nameščeni ravnatelj? Učijo nas, da z združitvijo šol dobimo primerno število osebja. Ali ni zmanjkalo osebja, ker so ga enostavno odvzeli, tudi na združenih šolah (glej npr. Doberdob in Sv. Jakob)? Torej ta teza je neosnovana in nas z njo želijo pripeljati žejne čez vodo. Skratka izgovori italijanskih oblasti o majhnosti naših šol so popolnoma neutemeljeni in domnevni ogromni stroški za našo šolsko mrežo so neresnični. Za manjšino ne morejo veljati isti kriteriji kot za večino, po definiciji. Občina Koper se poteguje za ohranitev majhne italijanske šole v Sečovljah proti osrednji slovenski vladi, ki bi jo zaprla, naši župani pa bodo ukinjali samostojnost manjšinskih šol? Je sploh kaj normalnega v tem? Ali je to delo proti manjšinskim pravicam, da »discipliniramo« to stvarnost, z zmanjšanjem njenega vodilnega kadra, ki je tako lažje »pod kontrolo«? Če je tako, gre za načrt, ki je značilen za nedemokratične režime. Zakaj ne raje nastopimo vsi skupaj in zahtevamo za naše šole tiste izjeme, ki nam pripadajo po vseh naravnih pravilih? Zakaj še nasedamo ideološkim izbiram, ki so proti interesom manjšine? Kdo je rekel, da manj šol pomeni večjo kvaliteto šolske ponudbe? Ne gre tu za ohranitev večrazrednic s tremi dijaki, ampak za avtonomijo slovenskih osnovnih in nižjih srednjih šol, ki so nam (smo si jih) že hudo oklestili. Moramo vedno mi plačevati dolgove Italije? Zakaj se pustimo izsiljevati na ustavnih in osnovnih človekovih in manjšinskih pravicah? Zakaj sindikati ne branijo delovnih mest? Ko so starši zasedli deželni šolski urad, so bili naenkrat imenovani manjkajoči šolski pomočniki! Ustavimo vsi skupaj nepotrebno in škodljivo krčenje delovnih mest in avtonomnih manjšinskih šol, postavimo se po robu oblastem in politiki, ki dela proti našim interesom, o katerih se moramo med nami resno pogovoriti. SSk je že večkrat zahtevala sklicanje celotnega manjšinskega omizja o šolstvu, a žal do danes ni bilo sodelovanja. Celo vse njene pripombe na osnutek zakona za slovenske šole niso bile s strani senatorke sprejete, ne vemo zakaj. Bomo torej morali svojo pot? Saj zgleda, da v manjšini ne bomo edini, ki se ne bomo ozirali na druge. Gre pa za apel vsem slovenskim predstavnikom, osebju, staršem, dijakom. Je že zadnji čas, da ukrepamo. Peter Močnik, tržaški pokrajinski tajnik Slovenske skupnosti 22 Sreda, 19. oktobra 2011 SVET / bližnji vzhod - Izrael v zameno izpustil več sto palestinskih zapornikov Izpuščeni izraelski vojak Gilad Šalit naposled doma Izrazil je upanje, da bo dogovor o zamenjavi zapornikov pripomogel k miru TEL AVIV - Izraelski vojak Gilad Šalit se je po več kot petih letih ujetništva včeraj naposled vrnil domov. V domači vasi Micpe Hila na severu Izraela, kamor so ga prepeljali s helikopterjem, ga je pozdravila večtisočglava množica navdušenih Izraelcev. Šalita je palestinsko gibanje Hamas včeraj izpustilo v zameno za palestinske zapornike. Številni navdušenci, oblečeni v majice s podobo zdaj že slavnega vojaka, so se v vasi začeli zbirati že več ur pred njegovo vrnitvijo. Nato se je množica zbrala ob cesti do hiše izpuščenega vojaka, kjer so nosili zastave, ploskali in nosili bele vrtnice in nageljne. "Gilad se je varno vrnil domov," so vzklikali in se objemali, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Šalita so v domačo vas prepeljali iz letalskega oporišča Tel Nof na jugu Izraela, kjer so ga pričakali družinski člani in izraelski državni vrh. Hamas je Šalita v okviru dogovora o zamenjavi zapornikov včeraj zjutraj na mejnem prehodu Rafa najprej predal egiptovskim oblastem. Z Rafe je nato prispel na mejni prehod Ke- rem Šalom med Egiptom in Izraelom. Na zdravniškem pregledu so ugotovili, da je zdravstveno stanje 25-letnika "dobro in zadovoljivo". Kmalu po osvoboditvi je Šalit v pogovoru za egiptovsko televizijo dejal, da se počuti dobro. Zahvalil se je vsem, ki so si prizadevali za njegovo izpustitev, in izrazil upanje, da bo dogovor o zamenjavi zapornikov pripomogel k miru med Izraelci in Palestinci. Na svoje domove se je medtem vrnilo že tudi več sto palestinskih zapornikov, ki so v osmih avtobusih že zjutraj iz Izraela dopotovali na mejnih prehod Rafa v Egiptu. V Gazi so jih pričakali vodilni predstavniki Hamasa in njihove družine ter množica okoli 200.000 ljudi. Sledile so uradne slovesnosti ob vrnitvi zapornikov. Več avtobusov izpuščenih palestinskih zapornikov se je vrnilo tudi na Zahodni breg, kjer jih je v Ramali pozdravil palestinski predsednik Mahmud Abas. Izrael je v zameno za Šalita včeraj izpustil 477 Palestincev, nato pa naj bi v dveh mesecih izpustili še drugo skupino 550 palestinskih zapornikov. (STA) libija - Uporniške sile zavzele Bani Valid Clintonova nenapovedano IVI I • I v» prišla na obisk s pomočjo TRIPOLI - Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je včeraj nenapovedano obiskala Tripoli. ZDA naj bi med njenim obiskom Libiji namenile novo pomoč v vrednosti 11 milijonov dolarjev (osem milijonov evrov), vključno z oskrbo ranjenih pripadnikov nacionalnega prehodnega sveta ter zagotavljanjem varnosti orožja. Hillary Clinton Med kratkim obiskom, ki je potekal ob močno poostrenih varnostnih ukrepih, se je vodja ameriške diplomacije sešla z vodjo libijskega nacionalnega prehodnega sveta Mustafo Abdeldžalilom ter ministroma za nafto Mahudom Džibrilom in finance Alijem Tarhunijem. Vse podrobnosti njenega programa sicer niso znane iz varnostnih razlogov. Sile libijskega nacionalnega prehodnega sveta pa so včeraj sporočile, da so v celoti zavzele Bani Valid, eno od zadnjih utrdb sil, zvestih nekdanjemu voditelju Moamerju Gadafiju. Eden od poveljnikov prehodnih sil Musa Junis je potrdil, da so mesto zavzeli v ponedeljek zvečer. Po padcu Bani Valida ostaja v rokah Izraelski vojak Gilad Šalit v spremstvu predstavnikov palestinskega gibanja Hamas zda - Mesec dni po začetku delovanja finančna kriza Na borzah prevladal pesimizem FRANKFURT - Osrednje evropske borze so včeraj trgovalni dan večinoma sklenile v rdečih številkah. Med vlagatelji je prevladal dvom o sposobnosti voditeljev območja evra za razrešitev dolžniške krize, k temu pa jih je navedlo zlasti včerajšnje opozorilo bonitetne hiše Moody's, da bi lahko znižala obete za bonitetno oceno Francije. Evro se je pocenil, nafta pa podražila. Moody's je opozoril Francijo, da bi lahko znižal obete za njeno zdaj najvišjo bonitetno oceno Aaa v negativne. Kot razlog za to je bonitetna agencija navedla oslabitev moči drugega največjega evropskega gospodarstva. Ta novica je še poslabšala razpoloženje borz-nikov. Njihov optimizem, ki so se mu predali pretekli teden, je splahnel že v ponedeljek, ko so iz Nemčije prišla opozorila, da od nedeljskih vrhov območja evra in EU ne gre pričakovati preveč, in da ukrepi, ki jih bodo sprejeli evropski voditelji, dolžniške krize ne bodo razrešili čez noč. Nemir je na trge vnesla tudi novica, da je Kitajska v tretjem četrtletju letos zabeležila 9,1-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), kar je slabše od pričakovanj ekonomistov. (STA) Vse več podpore protestnikom gibanja Okupiraj Wall Street ansa Gadafijevih privržencev le še Sirta. "Mesto Bani Valid je povsem osvobojeno," je povedal poveljnik Saif al Lasi, ki vodi brigade Zliten v okviru sil libijskega prehodnega sveta. Te so v ponedeljek zavzele 90 odstotkov te puščavske enklave jugovzhodno od Tripolija, med drugim tudi strateško pomembno središče mesta. V mestu ni več odpora, večina Gadafijevih privržencev je pobegnila in za seboj pustila vozila, tisti, ki so ostali, pa ne nudijo odpora, so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedali predstavniki prehodnih sil. (STA) NEW YORK - Gibanje Okupiraj Wall Street je mesec dni po začetku delovanja sporočilo, da so od podpornikov zbrali 300.000 dolarjev za nadaljevanje protestov v parku Zuccotti na Manhatt-nu, vsak dan pa dobivajo tudi materialno podporo. Anketa univerze Quinnipiac medtem ugotavlja, da protestnike podpira 67 odstotkov prebivalcev New Yorka. Anketa ugotavlja tudi, da 87 odstotkov Ne-wyorčanov podpira pravico protestnikov, da, dokler spoštujejo zakone, taborijo v parku Zuccotti nedaleč od Svetovnega trgovinskega centra in borze. Protestnike podpira 81 odstotkov demokratov ter le 35 odstotkov republikancev v New Yor-ku. Manj kot polovica pa jih odobrava postopke policije proti protestnikom. Gibanje ima korenine v pozivu kanadske revije Adbusters k veliki ljudski vstaji na Zahodu po vzoru arabske pomladi. Kakih tisoč ljudi je hotelo 17. septembra zavzeti območje pri Wall Streetu, kjer je velik kip bika, ki pomeni dobre čase na borzi. Policija jih je razgnala in za- tekli so se v park Zuccoti, kjer taborijo in od tam organizirajo večje proteste tudi s pomočjo sindikalnih organizacij. Kljub nejasnim ciljem se gibanje, katerega bistvo je protestiranje proti temu, da odstotek najbogatejših in najvplivnejših odloča o usodi drugih 99 odstotkov ljudi v ZDA in po svetu, širi. Zagon je dobilo 24. septembra na protestih na trgu Union Square, ko je policist po nepotrebnem s solzivcem poškropil dekleta in se nato umaknil, posnetek pa je zaokrožil po spletu. Prvega oktobra je policija na Broo-klynskem mostu aretirala 700 ljudi, protestniki pa so pomembno zmago zabeležili 14. oktobra z uporom čiščenju parka Zuccotti. Pod pretvezo čiščenja parka je želel župan Michael Bloomberg z nepremičninskim podjetjem, ki je lastnik parka, protestnike odstraniti. V podporo nekaj sto ljudem v parku se je zbralo kakih 3000 ljudi in čiščenje je bilo odpovedano. Dan kasneje je bil svetovni dan protestov, v New Yorku pa so se nadaljevale aretacije. Med pohodom od parka Zuccotti proti Times Squareu so iz različnih razlogov aretirali prek 70 ljudi. V Chicagu so aretirali 200 ljudi, protesti in aretacije pa so se vrstili tudi v drugih ameriških mestih. Kot kaže, bodo protestniki vztrajali. Vsak dan dobijo od podpornikov v park 300 škatel s hrano, zdravili, oblekami in drugimi potrebščinami. Preko spleta zbirajo denar, ki ga nalagajo v banko Amalgamated, ki je v 100-odstotni lasti sindikatov. Mimo njih ne morejo niti politiki, pri čemer jih republikanci večinoma obsojajo, demokrati pa z njimi iščejo skupni jezik. Gibanje je za zdaj še preveč neopredeljeno, da bi lahko vplivalo na volitve leta 2012. Anketa Gallupovega inštituta ugotavlja, da 60 odstotkov Američanov proteste spremlja, vendar jih večina ne ve, za kaj gre. Američani za svoje težave večinoma krivijo Washington (64 odstotkov), le 30 odstotkov pa jih bremeni Wall Street. (STA) kitajska - V središču pozornosti tudi internet Vodstvo komunistične partije za večji vpliv kitajske kulture PEKING - Centralni komite Komunistične partije Kitajske je na plenarnem zasedanju sprejel smernice, katerih cilj je ohranitev varnosti in širitev vpliva kitajske kulture, je po koncu letnega zasedanja poročala kitajska tiskovna agencija Xinhua. Država si bo prizadevala za povečanje "identitete in zaupanja v kitajsko kulturo" pri državljanih, so sporočili po štiridnevnem plenarnem zasedanju, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Letno zasedanje centralnega komiteja Kitajske komunistične partije - z več kot 80 milijoni članov največje politične stranke na svetu - je potekalo za zaprtimi vrati na skrivni lokaciji v Pekingu. Kot so poudarili, se Kitajska mora soočiti z izzivom zaščite "kulturne varnosti" in povečanjem svoje "mehke oblasti", torej zmožnosti vplivanja brez uporabe sile, in "mednarodnega vpliva svoje kulture". Po zasedanju, na katerem je imel po poročanju Xinhue predsednik Hu Jintao, ki je tudi generalni sekretar partije, pomemben govor, so delegati sprejeli dokument, v katerem so tudi zapisali, da bo "kitajska kulturna industrija igrala pomembnejšo vlogo v gospodarskem in družbenem razvoju države". Država naj bi tako državljanom zagotavljala ne le bogato materialno življenje, ampak tudi zdravo in bogato kulturno življenje. Kot ključno pa so izpostavili promocijo temeljnih socialističnih vrednot z njihovo vključitvijo v izobraževanje, gradnjo stranke in etični napredek. Analitiki ocenjujejo, da je bil cilj zasedanja predvsem v krepitvi nadzora stranke nad mediji in internetom, navaja AFP. Medtem ko je število uporabnikov interneta na Kitajskem doseglo več kot pol milijarde, več kot 200 milijonov pa jih na svetovnem spletu spremlja mikrobloge, so oblasti vse bolj zaskrbljene zaradi moči interneta pri vplivanju na javno mnenje v državi, ki ima klasične medije pod nadzorom. Willy Lam, strokovnjak za kitajsko politiko na Kitajski univerzi v Hongkongu, meni, da je cilj kulturne reforme doseči, da bi mediji, filmi, internet in drugo služilo ciljem komunistične partije za vzpodbujanje domoljubnih in nacionalističnih občutkov. To po njegovih besedah pomeni "še večji nadzor nad svobodo izražanja, še posebej na internetu", navaja AFP. To je bilo sicer zadnje zasedanju centralnega komiteja pred za prihodnje leto načrtovanimi generacijskimi spremembami v vodstvu države. Oktobra 2012 naj bi namreč prišlo do zamenjave generacij v vodstvu, saj se takrat izteče drugi petletni mandat predsedniku Huju, leta 2013 pa še vladi premiera Wen Jiabaa. Na zasedanju so tudi odločili, da bo 18. kongres partije, na katerem bodo potrdili novo vodstvo do leta 2017, potekal v drugi polovici prihodnjega leta. Po pričakovanjih naj bi podpredsednik Xi Jin-ping nasledil Huja na čelu stranke in države, namestnik premiera Li Keqiang pa naj bi postal premier. (STA) kitajska - Medtem ko se veča represija Med Tibetanci novi samosežigi in protesti PEKING - Protesti Tibetancev proti kitajski okupaciji se stopnjujejo, prav tako pa nasilni odgovori kitajskih oblasti. Iz protesta se je v pokrajini Sečuan na jugozahodu Kitajske zažgala mlada budistična nuna, kitajski policisti pa so ustrelili dva tibetanska protestnika, so sporočile skupine tibetanskih izseljencev. 20-letna nuna je zaradi posledic sa-mosežiga umrla. To je že deveta smrtna žrtev protestnih samosežigov Tibetancev v Sečua-nu od marca oz. že peta zgolj v tem mesecu, so sporočili iz organizacije Free Tibet s sedežem v Londonu. Nuna Tenzin Wangmo je protestni samomor storila na poti v bližini njenega samostana nedaleč stran od mesta Aba oz. Ngaba po tibetansko. Po navedbah prič naj bi pred tem pozvala k verski svobodi in vrnitvi tibetanskega verskega voditelja dalajlame iz izgnanstva. Kakšna je usoda dveh ustreljenih protestnikov, za zdaj ni znano, še navajajo v organizaciji Free Tibet. Protesti za "svobodo in Tibet" so potekali v kraju Khekor. V organizaciji Free Tibet so opozorili pred morebitno zaostritvijo razmer v Tibetu. "Število in pogostost samosežigov je brez primere," je opozorila predstavnica organizacije Stephanie Brigden. Informacije z območja nakazujejo, da je vse več Tibetancev pripravljenih na samomor, da bi tako opozorili na nevzdržne in brutalne kršitve človekovih pravic proti Tibetancem, je opozorila. Tudi novi politični vodja tibetanske vlade v izgnanstvu Lobsang Sangay je opozoril pred jasnimi znaki "globoke zagrenjenosti in ogorčenosti" Tibetancev. Zavzel se je za nujno reševanje njihovih problemov in to pri samih koreninah. Brigdenova pa je še opozorila, da sa-mosežig ni tradicionalna oblika protesta med Tibetanci. Prvi se je zgodil marca ob tretji obletnici krvavega zatrtja velikih protestov Tibetancev v Ngabi leta 2008, ko je bilo ubitih 13 tibetanskih protestnikov. Kitajske oblasti naj bi se na ta dogodek ostro odzvale. Tako so na območju močno okrepili navzočnost varnostnih sil, ki izvajajo oster nadzor prebivalstva. Prihaja do samovoljnih aretacij, racij po hišah, uvedli so številne zapore cest in omejitve gibanja, prekinjene pa so internetne in druge komunikacijske povezave. (STA) / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 20. oktobra 2011 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Martina in ptičje strašilo - Benetke 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 9.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 11.00 Dnevnik in vremenska napoved 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Aktualno: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Ver-detto finale 15.15 Aktualno: La vita in di-retta 16.50 Dnevnik - Parlament in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 1.30 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Kviz: Soliti ignoti 21.10 Nan.: La donna che ritorna (i. V. Lisi) 23.15 Dnevnik - kratke vesti 23.20 Aktualno: Porta a porta 0.55 Nočni dnevnik in vremenska napoved Rai Due ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.0010.00 Dnevnik 8.40 Aktualno: La telefonata di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-Vetrine 14.45 Aktualno: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.20 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.05 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia 21.10 Nan.: Un amore e una vendetta 23.30 Aktualno: Matrix 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved C/ Italia 1 6.50 Risanke 8.55 Nan.: Nini 9.55 Variete: Mistero Files 10.55 Dok.: Deadly 60 11.55 Dok.: Spose extralarge 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Big Bang Theory 15.35 Nan.: Chuck 16.30 Nan.: Glee 17.25 Risanka: Zig & Sharko 17.30 Risanka: Mila e Shiro - Due cuori nella pallavolo 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 6.00 Nan.: 7 vite 6.30 Risanke: Cartoon flakes 10.00 Aktualno: Tg2 punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktualno: L'ltalia sul Due 16.10 Nan.: Ghost Whisperer 16.50 Nan.: Hawaii Five-O 17.45 Dnevnik - kratke in športne vesti 18.45 Nan.: Numb3rs 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 20.35 Nogomet: Milan - Bate Borisov (Liga prvakov) 23.25 Dnevnik 23.45 Dok.: Sbarre 0.25 Nan.: Close to Home 1.10 Dnevnik - Parlament 1.20 Film: I sentimenti (dram., Fr., '03, r. N. Lvovsky, i. J.P. Bacri) 6.00 Dnevnik in Il caffe di Corradino Mineo 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Aktualno: La Storia siamo noi 11.00 Aktualno: Ap-prescindere 11.10 Dnevnik - kratke vesti 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved, Rubrike 15.00 Dnevnik -kratke vesti 15.05 Dok.: Figu 15.10 Nan.: The lost world 15.55 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Sabrina, vita da strega 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Chi l'ha visto? 23.15 Dok.: Doc3 0.00 Tg3 Linea notte, Deželni dnevnik in vremenska napoved 1.05 Aktualno: Crash - Contatto Impatto convivenza u Rete 4 7.00 Nan.: Zorro 7.30 Nan.: Starsky e Hutch 8.30 Nan.: Hunter 9.55 Nan.: RIS 3 - Delitti imperfetti 10.50 Aktualno: Ricet-te di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan.: La si-gnora in giallo 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distret-to 2116.15 Nad.: Sentieri 16.35 Film: Kramer contro Kramer (dram., ZDA, '79, r. R. Benton, i. D. Hoffman) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 19.25 Nan.: Dr. House Medical Division 20.20 CSI - Scena del crimine 21.10 Show: Le Iene Show 0.00 Talk show: Invincibili 1.25 Show: Poker1mania 2.15 Dnevnik -pregled tiska ^ Tele 4 7.00 Dnevnik 7.35 Variete: Dopo il Tg... Nel baule dei tempi (pon.) 8.00 Aktualno: Le-zioni di pittura 8.30 Dnevnik 9.00 Dok.: Patrimonio dell'Unesco 9.30 Nan.: Maria Maria 10.30 Aktualno: Gli incontri al caffe de la Versiliana 12.05 16.00 Dok.: Italia da scoprire 12.35 Šport: Super Sea 13.00 Aktualno: Mukko Pallino 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualnosti 14.35 Dok.: Agrisapori 15.05 Dok.: Cuore Tuareg 15.30 Aktualno: Italia magica 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: In contatto... con la Trieste Trasporti 19.30 Večerni dnevnik in športne vesti 20.05 Aktualno: Rotocalco ADNKronos 20.25 Aktualno: TG Agenparl 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Nan.: Police Rescue 22.40 Aktualno: Pagine e foto-grammi 23.02 Nočni dnevnik 23.40 Film: Angelo (dram., ZDA, '37, r. E. Lubitsch, i. M. Dietrich) La 7 LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.40 Aktualno: Coffe Break 10.35 Aktualno: L'aria che tira 11.05 Aktualno: (ah)iPiroso 12.00 19.30 Show: G'Day 12.25 Variete: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: L'erba del vicino e sempre piu verde (kom., ZDA, '60, r. S. Donen, i. C. Grant) 16.15 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mon-di 17.30 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 2.00 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Nan.: Millennium - La regina dei castelli di carta 23.15 Nan.: Crossing Jordan 0.40 Dnevnik 1.00 Nan.: N.Y.P.D. ščine (pon.) 12.00 Poročila 12.05 Dok. film: Ko je Norveško zajela groza (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Tednik (pon.) 14.20 Duhovni utrip (pon.) 14.35 Črno beli časi (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak (pon.) 15.45 Ugriznimo znanost (pon.) 16.05 O živalih in ljudeh (pon.) 16.20 Globus (pon.) 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 23.30 Turbulenca 18.00 Nad.: Vrtičkarji 18.35 Risanke 18.55 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved Novice 17.00 24 UR popoldne, Novice 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Kmetija išče lastnika 21.00 Nan.: Policijska družina 22.00 24UR zvečer, Novice 22.30 Film: Resnica o Charlijeju (ZDA) A Kanal A 7.30 11.05 Obalna straža (akc. serija) 8.20 Svet (pon.) 20.00 Film tedna: Črni balon 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Prava ideja! 0.05 Nad.: Usodna nesreča 0.55 Dnevnik (pon.) 1.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.55 Infokanal Jr Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 2.05 Zabavni infokanal 11.10 Dobro jutro (pon.) 13.30 18.55, 1.10 Videozid (pon.) 14.45 Dok. serija: Z Montyjem Donom po najlepših italijanskih vrtovih 15.45 Glasb.: Rita DArcangelo, Aljaž Beguš 17.05 City folk 17.30 Mostovi - Hidak (pon.) 18.05 Dok. film: Chalk & chocolate (pon.) 19.50 Žrebanje lota 20.00 Londonski vrtiljak 20.30 20 let Olimpijskega komiteja Slovenije 21.35 Športni izziv 22.30 Bleščica, oddaja o mod 23.00 Slovenska jazz scena Slovenija 3 6.00 7.00 Sporočamo 8.30 Novice 9.00 Redna seja državnega zbora 17.25 Slovenska kronika 18.00 Danes 19.00 Tv dnevnik Tvsl 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče 22.00 Odkrito Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Ciak Junior 15.00 Dok. odd.: Benečija 15.30 Potopisi 16.00 Biker Explorer 16.30 Glasb. odd.: Boben 17.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 18.00 Na obisku 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.15 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Risanka: Nell 20.00 Alpe Jadran 20.30 Dok. odd.: City Folk 9.15 Tom in Jerry (ris.) 9.40 Super heroji (ris.) 10.10 Požeruh (ris.) 10.3513.25 Nan.: Vsi županovi možje 12.0015.40 Faktor strahu ZDA (resničnostne serije) 12.55 TV prodaja, Reklame 13.40 Film: Tako globoko kot ocean (ZDA) 17.05 CSI - Na kraju zločina (krim. serija) 18.0019.45 Svet, Novice 18.55 CSI: New York (krim. serija) 20.00 Uefa Liga prvakov: Marseille - Arsenal 23.00 Liga prvakov - vrhunci dneva 23.30 Dok. film: Cristiano Ronaldo: Do roba vzdržljivosti 0.35 Film: Označevalec (ZDA) 21.00 Folkest 201122.15 Solarolo Festival 2011 fr* Slovenija 1 P P Pop ^^ * ft Tvnrnrtaia 7 n*> 1/L OO Oi 21.10 Film: Die hard - Duri a morire (akc., ZDA, '95, r. J. McTiernan, i. B. Willis) 0.00 Film: Daylight - Trappola nel tunnel (akc., ZDA, '96, r. R. Cohen, i. S. Stallone) 6.10 Kultura (pon.) 6.15 Odmevi (pon.) 7.00 Dobro jutro 10.10 Ris. nan.: Marči Hlaček 10.35 Ris.: Fifi in Cvetličniki 10.45 Otr. serija: Ribič Pepe 11.00 Otr. odd.: Zlat-ko zakladko (pon.) 11.25 Nan.: Pustolov- 6.35 Tv prodaja 7.0514.00 Oprah show (pogovorna odd.) 8.0014.50 Dram. serija: Ne-brušeni dragulj 8.5510.05, 11.30 Tv prodaja, Reklame 9.10 15.45 Nad.: Tereza 10.35 16.45, 17.10 Nad.: Larina izbira 12.00 17.55 Nad.: Ko se zaljubim 13.00 24 UR, radio trst a 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (Boris Devetak in Marko Sancin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan: Vstala Primorska si v novo življenje (Aldo Rupel); 11.00 Studio D; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Korak za korakom (vzgojna posvetovalnica s klinično pedagoginjo Francesco Simoni); 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music Box; 17.30 Odprta knjiga: Jerome Klapka Jerome: Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo, 4. nad.; 18.00 Glasbeni magazine; 19.35 Zaključek oddaj. radio koper (slovenski program) 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev; 10.00 Živalski blues; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Na re-šetu; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Zborovski utrip; 22.00 Zrcalo dneva; 22.300.00 Effe's inferno. radio koper (italijanski program) 6.00-8.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Accadde oggi; 8.35, 17.33 Eu-roregione news; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 21.30 Economia e dintor-ni; 11.35 Play list; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Commento in studio; 13.33 Fegiz files (od novembra dalje); 14.00, 23.00 Finestra sul FVG; 14.35, 21.00 Move your MP3; 15.00 La biblioteca di Babele; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 18.00 In orbita; 20.00 Proza; 22.00 Classica-mente, liricamente, sonoramente classici; 23.30 Nel paese delle donne; 0.00 RSI. slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Priimkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. slovenija 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 7.00 Kronika; 8.10 Večer; 8.15 Dobro jutro!; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.15 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20, 17.35 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Odbita do bita; 17.15 Evropa osebno; 17.30 Novice; 18.00 Hip hop/R'n'B; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Na piedestal. slovenija 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor in glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. radio koroška 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Sreda, 19. oktobra 2011 VREME, ZANIMIVOSTI c:lj: s/16 LJUBLJANA 5/16 s-, N. MESTO 6/1B ¿(f1 M. SOBOTA O 4/18 MARIBOR »"»i • O 6/17 yv-, PTUJ O /P .*"■** ZAGREB 5/18 O OS/13 W ¡-¿v-" koCEvje _ o ' ČRNOMELJ REKA 7/14 PAZIN O ÍNAPOVED ZA DANES Zjutraj bo sprva spremenljivo oblačno, po nižinah se bodo pojavljale meglice. Čez dan bo oblačnosti vedno več in ponekod se bodo začele pojavljati rahle padavine, ki bodo verjetnejše od večera. Sprva bo meja sneženja na okoli 1800-2000m visoko. Ob morju bo pihal zmeren jugozahodni veter. Ponoči poslabšanje s padavinami. V vzhodni Sloveniji bo še sončno. Drugod se bo pooblačilo, v zahodnih hribovitih krajih bo pričelo deževalo. Pihal bo jugozahodni veter, zvečer ob morju jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do 5, ob morju 7, najvišje dnevne od 13 do 17, na vzhodu države do 19 stopinj C. J V noči na četrtek bo deželno območje dosegla izrazita hladna fronta; nad severnim Jadranom bo nastalo ciklon-sko območje in bodo začeli dotekati hladni severovzhodni tokovi v vseh plasteh n ozračja. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.26 in zatone ob 18.13 Dolžina dneva 10.47 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 22.32 in zatone ob 13.55. Nad Sredozemljem je še šibko območje visokega zračnega tlaka, drugod pa je obsežno ciklonsko območje s središčem nad Skandinavijo. Hladna fronta bo čez dan zajela Alpe. Z jugozahodnim vetrom bo dotekal nad naše kraje topel in postopno bolj vlažen zrak. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje bo ugoden. Spanje občutljivih ljudi v noči na sredo bo moteno. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 17,2 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 7.48 najvišje 18 cm, ob 14.24 najnižje 5 cm, ob 17.55 najvišje 9 cm, ob 24.56 najnižje -35 cm. Jutri: ob 7.50 najvišje 27 cm, ob 14.01 najnižje -5 cm, ob 17.04 najvišje 18 cm, ob 18.30 najnižje 17 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........12 2000 m . 1000 m ..........10 2500 m . 1500 m............5 2864 m . . .3 . .1 . -1 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 3 in v gorah 3,5. CELOVEC O 5/5 O TRŽIČ 7/B grAdec ' 6/7 ,OS/S S. GRADEC O KRANJ O LJUBLJANA 8/9 POSTOJNA O 9/10 /V KOČEVJE 8/15 PORTOROŽ O ^ J 13/14 r-- „GOLT REKA 11/14 OPATIJA CELJE 7/8 O MARIBOR O 6/6 PTUJ O M. SOBOTA O 7/7 N. MESTO 8/9 O ZAGREB 8/9 O r N NAPOVED ZA JUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Oblačno in deževno bo, na vzhodu bodo padavine obilne. Možna bo tudi kakšna nevihta. V Alpah bo snežilo do nadmorske višine 500m, v Predalpah pa bo meja sneženja nekoliko višja (800m). Zjutraj bo še pihal zmeren jugo a tekom dopoldneva bo po nižinah zapihal močan severni veter, ob morju in na Kraški planoti pa močna burja v sunkih tudi nad 100km/h. V četrtek bo oblačno s padavinami. Meja sneženja se bo spustila do okoli 500 m nadmorske višine. Zapihal bo severni do severovzhodni veter, na Primorskem burja. V petek bo oblačno, ponekod bo še rahlo deževalo. Še bo pihal severovzhodnik. nemčija - Obnovitvena dela je vodil ameriški arhitekt Libeskind V Dresdnu po sedmih letih odprli prenovljen vojaški muzej Arhitekt Daniel Libeskind pred prenovljenim muzejem ansa DRESDEN - V Dresdnu so 66 let po padcu nacistične diktature v Nemčiji minulo soboto odprli nov vojaški muzej, ki predstavlja nemško vojaško zgodovino. Stavbo muzeja so prenovili po načrtih svetovno priznanega ameriškega arhitekta Daniela Libeskinda. Vojaški muzej se lahko pohvali s 13.000 kvadratnih metrov razstavnih površin, kjer je predstavljena zgodovina nemških vojaških sil. Na ogled je tako preprosto orožje iz 14. stoletja kot orožje iz obeh svetovnih vojn in misije v Afganistanu. Muzej je vrata za obiskovalce odprl po sedmih letih prenove, ki je stala 62,5 milijona evrov. Libeskind je stari muzejski stavbi iz 19. stoletja dodal še novejši del iz betona, jekla in stekla. "Vojaški muzeji so običajno tehnični muzeji. Ta muzej pa je v prvi vrsti zgodovinski muzej," je povedal kustos Gorch Pieken. Obenem bo muzej tudi prostor za širše debate in izražanje mnenj obiskovalcev, je dodal. Obiskovalci se lahko sprehodijo skozi niz tematskih razstav, naslovljenih Vojna in spomin, Politika in nasilje, Živali in vojaško življenje ter Vojna in igra. V sklopu slednje je med drugim prikazano, kako so plastični vojaki postali priljubljena otroška igrača. Veliko prostora so namenili tudi holokavstu. Daniel Libeskind je 65-letni Američan, čigar predniki so preživeli holokavst. Med drugim je oblikoval judovski muzej v Berlinu, trenutno pa v New Yorku sodeluje pri projektu na točki nič, kjer sta nekoč stala dvojčka Svetovnega trgovinskega centra (WTC). Nemško mesto Dresden sicer velja za simbol nemškega trpljenja, saj je v času druge svetovne vojne v njem umrlo več 10.000 ljudi. Pismo z vrtne razprodaje zmedlo poznavalce Beatlov LONDON - V knjigi, ki je bila naprodaj na vrtni razprodaji v Liverpoolu, so našli pismo, ki na novo osvetljuje zgodovino zasedbe The Beatles. V pismu iz leta 1960 je Paul McCartney pozval k sodelovanju neznanega bobnarja, tik preden se je skupina podala na dvomesečno ustvarjalno bivanje v nemški Hamburg, kjer so izoblikovali zanje značilni rock'n'roll slog. Pismo, ki ga bodo prihodnji mesec dali na dražbo pri avkcijski hiši Christie's, je presenetilo poznavalce skupine. Bilo je napisano dve leti pred tem, ko je skupina odpovedala sodelovanje z bobnarjem Peteom Bestom zato, da se jim je priključil Ringo Star. The Beatles so nato kmalu osvojili Anglijo in pozneje ves svet. Pismo je 12. avgusta 1960 napisal Paul McCartney. Namenjeno je bilo neznanemu naslovniku, ki je le štiri dni pred tem v lokalnem časniku Liverpool Echo objavil oglas, da išče skupino, s katero bi sodeloval kot bobnar. Šifra nepodpisanega oglasa se je glasila "Bob-nar_mlad_svoboden", je poročala ameriška tiskovna agencija AP. (STA) sodišče eu - Človekovo dostojanstvo Prepovedan patent za embrionalne matične celice LUXEMBOURG - Sodišče Evropske unije je včeraj odločilo, da uporabe matičnih celic iz človeškega zarodka ni mogoče patentirati za znanstveno raziskovanje. V primeru, da je za pridobitev matičnih celic treba uničiti zarodek, to predstavlja kršitev človekovega dostojanstva, so odločili sodniki v Luxembourgu, kjer ima sodišče EU svoj sedež. Včerajšnja razsodba omejuje uporabo matičnih celic le na znanstvenike. Sodišče dopušča, da je uporaba matičnih celic za zdravljenje ali diagnostiko, ki je v korist človeškega zarodka, lahko predmet patenta, vendar pa njihove uporabe za znanstveno raziskovanje ni mogoče patentirati, so zapisali na spletni strani sodišča. Odločitev velja za patente na embrionalne matične celice pa tudi za postopke za njihovo pridobivanje. Uporaba embrionalnih matičnih celic je zelo sporna, saj se celice pridobivajo iz človeških zarodkov, ki jih je pri tem treba uničiti. Po mnenju sodišča pomeni to kršitev človekovega dostojanstva. Človeški zarodek je treba po mnenju sodišča pojmovati široko, v tem smislu pa je treba vsako oplojeno človeško jajčno celico šteti za človeški zarodek, saj lahko ta sproži proces razvoja človeka. Sodišče v Luxembourgu je o zadevi razsojalo na prošnjo nemškega vrhovnega sodišča, ki je pred tem obravnavalo spor med okoljevarstveno organizacijo Greenpeace in nemškim nevrobiologom Oliverjem Brustlejem. Greenpeace je namreč vložil tožbo na zvezno patentno sodišče, ki je razglasilo ničnost patenta, Brustle pa je nato vložil pritožbo na nemško vrhovno sodišče. Brustle je imetnik patenta, ki je bil prijavljen leta 1997 in se nanaša na pridobivanje živčnih predniških celic iz embrionalnih matičnih celic. Te pred-niške celice se uporabljajo za zdravljenje živčnih bolezni, kot sta Parkinsonova bolezen ali multipla skleroza, poroča nemška tiskovna agencija dpa. (STA)