Poitnlna plačana v gotovlnt Stev. 222 V Ljubljani, sobota 28. septembra 1940 Leto V Vojna se širi na Azijo in Ameriko Vojaška zveza med Nemčijo, Italijo in Japonsko, podpisana včeraj v Berlinu, nalaga Japoncem, da stopijo v vojno z Združenimi državami ali Sovjeti, če bi se ti državi pridružili Angliji Berlin, 28. septembra. DNB: Včeraj so v slavnostni dvorani nove palače državnega kanclerstva podpisali vojaško zvezo med Nemčijo, Italijo in Japonsko. Po podpisu je bilo slovesno kosilo, ki so mu prisostvovali kancler Hitler, člani italijanskega in japonskega poslaništva, mnogi nemški ministri in visoki strankarski dostojanstveniki, zastopniki oborožene sile in zastopniki domačega in tujega tiska. Zvezo je v imenu Nemčije podpisal zunanji minister v. Ribbentrop, v imenu Italije zunanji’ minister grof Ciano, v imenu japonske vlade pa berlinski poslanik Kurusu. Besedilo se glasi: Nemška, italijanska in japonska vlada mis-“i°>. da je eden izmed pogojev za trajen mir, da dobi vsak narod na svetu prostor, do katerega ^na pravico. £ato so sklenile, da bodo v duhu svojih teženj na področju Vzhodne Azije in v Evropi zmerom z ramo ob rami nastopile tudi v bodočih sporih, pri čemer vidijo najbolj vzvišeni cilj v tem, da ustvarijo in ohranijo nov red, ki bo pripomogel k napreku in blaginji narodov, živečih na tem področju. Tri vlade žele razen tega razširiti svoje dosedanje sodelovanje tudi na narode v drugih delih sveta, ki so voljni usmeriti svoje težnje tako, da se morejo uresničiti težnje teh narodov, ki jim je svetovni mir končni dlj. Zaradi tega so nemška, italijanska in japonska vlada sklenile tole: 1. Japonska priznava in bo spoštovala vodstvo Italije in Nemčije pri ustvarjanju novega reda v Evropi. 2. Nemčija in Italija priznavata in bosta spoštovali vodstvo Japonske pri ustvarjanju novega reda v Vzhodni Aziji v širšem pomenu besede. 3. Nemčija, Italija in Japonska so si edine, da bodo sodelovale v težnjah, ki slone na gornji podlagi. Razen tega se obveže:o, da bodo vzajemno druga drugo podpirale z vsemi političnimi, gospodarskimi in vojaškimi sredstvi, če bi katero izmed podpisnic napadla država, ki se zdaj ne udele. žuj.e evropske vojne ali pa kitaj* sko-japonskega spora. 4. Da se ta pogodba uveljavi, se bodo takoj sešli skupni strokovni odbori, katerih člane bodo imenovale nemška, italijanska in japonska vlada. 5. Nemčija, Italija in Japonska izjavljajo, da to, kar ;e dogovorjeno s prejšnjimi točkami, v nobenem pogledu ne zadeva političnega razmerja, ki vlada danes med vsaktero od podpisnic in Sovjetsko Rusijo. 6. Ta pogodba stopi v veljavo po pocfeisu in bo veljavna 10 let od dne podpisa, če bi katera od držav podpisnic zahtevala, bosta ostali Odgovor ameriškega tiska na zvezo totalitarnih držav: Amerika pojde spomladi v vojno Newyork, 28. septembra, o. »Newyork Herald tfribune« piše, da bo Amerika, i e ne prej, stopila spomladi v vojno. Med tem časom pa bodo v večji množini podpirali Anglijo in Kitajsko. Skušali pa bodo, da se bodo odnošaji med Sovjetsko Rusijo in Ameriko zboljšali, kar naj bi bil najboljši odgovor trozvezi Rim—Berlin—Tokio. Newyork, 28. septembra. Nemški poročevalski Urad: Podpis treh držav v Berlinu je učinkoval v Združenih državah ko bomba. Del severnoameriškega tiska, ki je namigaval na poseg Amerike v evropsko vojno, je pri tem presenečen. Poročila časopisnih agencij in uredniški komentarji na- glašajo, da prevladuje mnenje, da je ta trojni pakt naperjen proti političnim načrtom Amerike v Evropi in Aziji. Tako je newyorški tisk objavil vest o podpisu pakta pod ogromnim naslovom: Japonska, Nemčija in Italija so podpisale pakt, naperjen proti Združenim državam. Vlada ni zavzela do sedaj nobenega uradnega stališča. Smatra se, da ni nujno, da bi se moral zaradi podpisa pakta poostriti mednarodni položaj. Prevladuje mnenje, da se je s tem paktom hotelo dokumentarno potrditi politiko, ki jo države podpisnice pakta vodijo že dalj časa. Roosevelt je na sestanku z novinarji izjavil, da mu ničesar podrobnejšega ni znano o paktu in da zaradi tega ne more dati nobene izjave. podpisnici o pravem času začeli razgovore zastran podaljšanja pogodbe. Besedilo pogodbe je sestavljeno v nemščini, italijanščini ki japonščini. Pogodba ima da.jm 27. septembra 1940. Podpisali so jo nemški zunanji minister v. Ribbentrop, italijanski zunanji minister grof Ciano in japonski poslanik Kurusu. Po podpisu pogodbe so vsi trije podpihovalci dali časnikarjem izjave, v katerih povdarjajo, da pcmeni pogodba začetek novega razdobja v zgodovini in da ni naravnost naoeriena proti nobeni državi, zlasti pa ne proti Sovjetski Rusiji. Po splošni sodbi svetovnega tisi;a, pomeni ta pogodba oživljenje nekdanje zveze proti Kominterni, seveda v drugi obliki. Njen namen je, preprečiti, da bi Združene države, ali pa Sovjetska Rusija mogle učinkovito pomagati Angliji v boju proti Nemčiji in Italiji. Japonska bi ob posegu Združenih držav ali Sovjetske Rusije v sedanji evropski spopad, po pogodbi takoj stopila v vojno z njima in skušala vezati čim več njunih sil na Daljnem Vzhodu. S tem naj bi bila preprečena učinkovita pomoč teh držav Angliji. Ni pa dvoma, da bo ta pogodba prej ali slej privedla do tega, da se bo vojna razširila še na Daljni Vzhod, na Tiho morje in s tem na ves svet, 6pričo stališča ki ga zavzemajo ne bolj javno Združene države. Italiianska poročila iz Afrike Nekje v Italiji, 28. septembra. Stefani: Italijansko poročilo št. 112 se glasi: Delovanje oglednih patrol v Severni Afriki. Pri napadu sovražnikovih letal na naše čete in na Sollum je bomba ranila neko osebo. Naši bombniki so napadli Haifo in zadeli rezervoarje nafte, vojaška skladišča v pristanišču in železniške naprave. Neko ddrugo naše '.etalo je pa metalo bombe srednjega kalibra na sovražnika ob bregovih reke Atbare (Sudan). Sovražnikove letalske bombe na Hargeiso, Berbero, Džidžigo, Agordat in Guro so ranile samo dve osebi, in povzročile le neznatno gmotno škodo. V Metineju je našlo smrt šest ljudi, ranjenih je pa 23. Skoraj sami domačini. Naše protiletalsko topništvo je sestrelilo še dve sovražni letali. Skupna obramba ameriške celine Washington, 28. sept. o. Ameriški senat je včeraj potrdil sporazum o skupni obrambi ameriške celine in o pobijanju tuje propagande v Ameriki. Sporazum je bil sklenjen na vseameriškem posvetu v Havani. Pri tej priliki je senator Pitman, predsednik odbora za zunanje zadeve izjavil: Odobritev te pogodbe zmanjšuje učinek vzajemnosti med Nemčijo, Italijo in Japonsko, kakor je bila izražena z novo vojaško zvezo. Potrditev pogodbe o skupni obrambi ameriške celine priča, d* so države na zahodni polovici sveta pripravlje-ae upreti se lehernemu nazodu v Združeni fronti. Sestanek Hitler-Mussolini - Franco? Newyork, 28. sept. o. United Press poroča . ?8’ - Pogajanja med Nmčijo, Italijo ter med Španijo Se niso končana in da še ni prišlo do sporazuma glede sodelovanja Španije v sedanji vojni, /.araai tega je predsednik italijanske Vlade Mussolini povabil nemškega kanclerja ter generala Franca na sestanek, ki naj bi že v kratkem bil nekje v Italiji. Pred pogodbo med Nemčijo, Italijo ter Španijo Berlin, 28. sept. m; UP poroča: Dobro poučeni krogi trdijo, da bo prihodnji tedn prišlo do podpisa pakta sil osi s Španijo. Španski notranji minister Seranno Sunner je imel že včeraj triurni razgovor z grofom Cianom o tem predmetu. Poročajo tudi, da bo Ciano ostal v Berlinu še nekaj dni, ker ima s seboj celo vrsto sodelavcev in strokovnjakov, je verjetno, da bodo šele v Berlinu sprejeli končne sklepe glede predmetov, o katerih je v Rimu z Mussolinijem in grofom Cianom razpravljal nein-Iki zunanji minister von Ribbentrop. Posvet med grofom Ganom in španskim notranj. ministrom Berlin, 28. septembra. Stefani: Italijanski zunanji minister grof Ciano je sprejel včeraj v palači Belvedere španskega notranjega ministra Se-rana Sunerja. Državnika sta imela prisrčen razgovor, ki je trajal poldrugo uro. Nova izjava o vstopu Egipta v vojno Newyork, 28. sept. m. Tass poroča: Dopisnik Associated Pressa iz Kaira poroča, da je predsednik egiptske vlade Sabri paša izjavil, da bo fgipt napovedal Italiji vojno, brž ko bodo Italijani prišli do postojank egiptskih čet, ki se ne bodo UD1aknile. Romunija se odpoveduje pogodbam s sosedi Važna izjava novega zunanjega ministra BukareSta, 28. sept. o. Novi romunski zunanji minister Slurza je sprejel dopisnika nemškega poročevalskega urada in mu med drugim izjavil, da pomeni legionarski prevrat v Romuniji tudi konec tako imenovane romunske svetovne politike. Romunija bo odslej vodila tisto politko, katero ji zapoveduje njen zemljepisni, gospodarski in zgodovinski položaj ter novi revolucionarni red in pa neprecenljivo varstvo, ki ji ga nudita Nemčija in Italija s poroštvi za nove meje. S svojo vojaško besedo se romunski legionarji izrekajo za Nemčijo in Italijo. Samo po sebi se seveda razume, da so zdaj izgubili veljavo vsi sporazumi in pogodbe. ki jih je Romunska imela s posameznimi državami. Kolikor se ti sporazumi dotikajo romunskih sosedov, bo pogodbe zamenjala odkritosrčna želja za obnovitvijo mirnega in plodnega sodelovanja. Se hujši letalski boji nad Anglifo Pri včerajšnjih silovitih nemških napadih fe bilo veliko škode, žrtev in izgub Berlin, 28. septembra. DNB: Napadi nemških letalskih sil proti Angliji se nadaljujejo brez prenehanja. Nemška letala so snoči že ob mraku začela napadati angleško otočje. Nemško vrhovno poveljstvo poroča: Večji oddelki nemškega letalstva so včeraj napadli vojaške in vojno-industrijske objekte v južni in srednji Angliji. Cez dan so oddelki metali bombe na tovarne letal pri Southamptonu in povzročili ogromno škodo. Velike požare so letala povzročila tudi na napravah vojne industrije v Srednji Angliji. Pri Liverpoolu so bombe zadele neko trgovsko ladjo. Sovražnikova letala, ki so križarila v bližini severne obale so nemške pomorske baterije pregnale. Dalnjostrelni topovi vojne mornarice so obstreljevali Dover. V bližini škotske obale smo zadeli neki konvoj, zadeli dve ladji ter zanetili požar. Čez dan se je vnelo več letalskih bojev. Končali so se z zmago nemškega letalstva. Ponoči smo spet napadli London in bombardirali tudi pristaniške naprave pri Liverpoolu in Bergenhavnu. Povzročili smo mnogo požarov, zlasti v Liverpoolu. Pri bombardiranju Londona smo zanetili požare in eksplozije v dokih. Ogenj je nastal tudi v raznih delih Londona. Sovražnik je ponoči napadel z manjšimi silami Holandsko, Belgijo in Severno Francijo. Nekatera letala so prodrla tudi v zračni prostor severozahodne Nemčije. Sovražnik je metal bombe brez slehernega načrta. Vojaške škode ni bilo. Neka podmornica je potopila dve obrežni sovražnikovi trgovski ladji s skupno 8700 ton. London, 28. sept. o. Letalsko ministrstvo sporoča: V teku včerajšnjega dneva je bilo nad Angli jo sestreljenih 133 nemšikih letul. Angleži so izgubili 34 letal. 16 pilotov je bilo rešenih. Snočnji napad je bil v glavnem zopet namenjen Londonu, mestom v notranjosti, južno-zahodni Angliji in vzhodni Škotski. V Londonu so povzročili precejšnjo škodo, porušili so več trgovskih in zasebnih hiš in druge stavbe. Povzročeni so bili požari, katere pa so gasilci ta- koj obvladali. Bilo je tudi večje število smrtnih žrtev. V Merseyju so zrušili nekoliko hiš in je tudi bilo večje število mrtvih. Bombe pa so metali tudi po drugih pokrajinah Anglije. V južnem I.ancashire so povzročili manjšo šikodo. V notranjih mestih so porušili več hiš in stavb, žrtev pa je bilo malo. Ob južni obali in v vzhodni pokrajini Anglije niso povzročili večje škode Ko se je zmračilo, je večje število nemških letal napadlo vzhodno Škotsko, niso pa povzročili nobene škode in tudi smrtnih žrtev ni bilo. London, 28. septembra. AA. Reuter: Letalsko ministrstvo sporoča, da je bil včeraj nemški zračni napad eden največjih v teku zadnjih dveh tednov. Sovražnik je izgubil včeraj od 15. septembra sem največ letal in letalcev. Od štirih sovražnih napadov so bili trije usmerjeni proti Londonu in jugovzhodni Angliji, eden pa na pokrajino južno od Bristola. Od okoli 180 nemških letal, kolikor jih je bilo v prvem valu, jih je samo 30 prodrlo do Londona in to letala vrste »Messerschmit 110«, od katerih so nekatera nosila bombe. ZFO Občni zbor Zveze fantovskih odsekov Občni zbor Zveze fantovskih odsekov bo dne 20. oktobra ob 10 v frančiškanski dvoruni v Ljubljani. Odseki prejmejo pravočasno tiskano poročilo predsedstva obenem z obrazcem pooblastila za odsekovnega zastopnika. — Opozarjamo zastopnike, da bodo morali pred vhodom v dvorano oddati točna izpolnjeno pooblastilo (podpis 2 odbornikov in odsekovni žig), sicer ne bodo mogli v dvorano. Ostali člani, ki hočejo prisostvovati občnemu zboru, bodo na galeriji ter se bodo morali pred vstopom izkazati rediteljem s člansko legitimacijo. Bog živil Predsedstvo. Vesti 28. septembra Sovjetska uradna agencija Tass uradno preklicuje članek o sovjetskem stališču do balkanskih držav v sedanji vojni. Članek je izšel v glasilu rdeče vojske »Krasnaja Zvezda« in pravi, da Sovjeti po zasedbi Besarabije nimajo več nobenih zahtev ter interesov na Balkanu. Tass zdaj izjavlja, da to mišljenje glede Balkana ni uradno sovjetsko mišljenje, marveč samo osebna sodba pisca. Ker je jasno, da v Sovjetski Rusiji ni mogoče izražati nobenih osebnih zunanjepolitičnih sodba, je iz tega preklica razvidno, da so Sovjeti v tednu dni menjali svojo politiko. Edina država v Evropi, po kateri morejo vojskujoče se sile biti še v stiku, je Španija. Bivanje španskega notranjega ministra v Berlinu služi posredovanju med Nemčijo, Italijo in Anglijo. Sunner je bil dvakrat sprejet pri Hitlerju, kar je nekaj zelo nenavadnega. Pri drugem obisku je prinesel Hitlerju velik ovitek s tremi pečati, kar priča, da je izročil nemškemu voditelju sporočila, za katerih vsebino sam ne sme vedeti. Ta sporočila so prišla od generala Franca in je verjetno, da vsebujejo kake mirovne predloge, poroča včerajšnja »Politika« v posebnem dopisu iz Berlina. Prva skupina rušilcev, ki so jih Združene države dale Angliji, je davi priplula v neko angleško pristanišče. Norveška bo v novem nemško-italijanskem evropskem redu igrala vlogo, ki ji pripada z ozirom na njen zemljepisni položaj, gospodarsko moč in omikanost. Po odstavitvi kralja in odpravi parlamenta je nastal na Norveškem nov politični red. Nemci bi pozdravili, če bi norveški narod nova dejstva sprejel, pišejo nemški listi ob imenovanju nove, nemške vlade za Norveško. Umik angleškega brodovja izpred Dakarja je vzbudil nezadovoljstvo v angleški javnosti, poslanci zahtevajo preiskavo proti krivcem tega dogodka. Na odgovor bodo poklicani neposredni Churchillovi sodelavci, poroča nemška uradna agencija DNB. 400.000 kilogramov bomb razne velikosti so vrgli Nemci na angleška tla in na London v noči od četrtka na petek, pravi neko nemško uradno poročilo. Poročila o letalskih izgubah Nemško uradno poročilo: 27 angleških letal uničenih 6 nemških Mal pogrešanih. Angleško uradno poročilo! 133 nemških letal sestreljenih 34 a n g le š k i h letal zbitih 16 pilotov rešenih. Internacije Italijanov v Egiptu pomenijo novo žalitev Italije ter hudo kršitev egiptovske nevtralnosti in dokazujejo, da Anglija res uporablja Egipt kot svoje vojno področje. Angleški general Wawel nastopa v Egiptu kakor diktator, piše »Popolo dTtalia«. Voditelj Indijcev Gandhi bo danes imel z indijskim podkraljem posvet glede indijskih zahtev o avtonomiji. Prepoved o izvozu železa iz Združenih držav na Japonsko bo uničila polovico japonske industrije ter hudo prizadela zlasti japonsko oborožitev, sodijo ameriški listi, ki navajajo v zvezi s tem tudi natančne številke, koliko je Japonska uvozila železa iz Amerike. Japonsko zunanje ministrstvo je šele včeraj objavilo skupno poročilo o sporazumu glede francoske Indokine. Sporočilo pravi, da je Francija dovolila japonski mornarici in vojski razne ugodnosti v nekaterih oporiščih, Japonska pa obljublja Fnanciji, da bo spoštovala njene koristi na Daljnem Vzhodu. Podpis vojaške zveze med Nemčijo, Italijo in japonsko ne pomeni nič presenetljivega, marveč je samo potrdilo stanja, ki je trajalo od začetka sedanje vojne. Združene države so si bile že dolgo na jasnem, kakšno stališče zavzema v sedanji vojni japonska in kako je razpoložena do Amerike, je izjavil zastopnik ameriškega zunanjega ministrstva včeraj. Skupni izdatki Združenih držav za oborožitev na kopnem, na morju in v zraku so za zdaj določeni na 700 milijard dinarjev. S tem ogromnim denarjem bo izveden samo del oborožitvenega načrta. Naš trgovinski minister dr. Andres je snoči odpotoval iz Aten po važnih posvetih z grško vlado. Vojna zveza med Nemčijo, Italijo in Japonsko ni naperjena proti nobeni državi, marveč samo proti neodgovornim hujskačem, ki bi radi, da bi se sedanja vojna razširila in podaljšala. Smisel zveze tudi ne zahteva, da bi pogodbenice spremenile svoje razmerje s Sovjetsko Rusijo, pravijo v nemških uradnih krogih z ozirom na vesti, da je nova zveza naperjena zlasti proti Združenim državam in proti Sovjetom, katerih poseg bi lahko bistveno vplival na potek vojne. Za 340 milijonov frankov dragocenosti so zasegi* francoske oblasti bivšemu senatorju in slov*-temu judovskemu milijarderju baronu Rotschil-du. Dragocenosti je Rotschild imel zazidane v nekem svojem gradu. Samo angleška propaganda širi bajko, da mislita Nemčija in Italija premagati Anglijo z bliskovito vojno. Italija in Nemčija ne podcenjujeta svojega nasprotnika in vesta, da zavzema britansko cesarstvo še vedno četrtino sveta. V Nemčiji in Italiji si nihče ni domišljeval, da bi bilo mogoče voditi proti Angliji dvajset-dnevno bliskovito vojno, piše Mussolinijev zaupnik Gavda v listu »Giornale dTtalia«. Na švedskem so včeraj uvedli nakaznice za kruh. Ruski zgodovinski v«l«film NINIIN in POŽARSKI Zaradi velike dolžine filma pričnemo s predvajanjem točno ob napovedani uri, na kar opozarjamo zamudnike! — Blagajna odprta v nedeljo od 9"80 do 12. in od 14. ure dalje. V filmu nastopajo najboljši ruski igralci! — Odlična režija, ogromno število nastopajočih, veličastni prizori požara Moskve, sijajni prikazi spopadov konjenice! — Film nadkriljuje tovrstne amerikangke umetnine! Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri; jutri v neleljo ob 10‘30 matineja po znižanih cenah in ob 15., 17., 19. in 21. uri. KINO UNION, tel. 22-21 Živahna vinska kupčija na Štajerskem Slov. Konjice, 27. sept. Te dni se opaža pri nas prav živahna vinska kupčija, ki nastopi navadno tedaj, ko že primanjkuje »pridelka od ianiv. Vinogradniki, ki so na glasu zaradi svojih Ubornih vin, imajo te dni mnogo interesentov. Od blizu in daleč prihajajo trgovci z vinom, zastopniki raznih tvrdk, ki se ukvarjajo tudi z vinsko kupčijo, razni prekupčevalci in gostilničarji ter povprašujejo po pridelku in cenah. Malokateri odide iz naše vinorodne pokrajine, ne da bi kupil vsaj neko količino vina. Proda se dosti zlate kapl‘‘ce, ki jo je že težko dobiti. Zato pa z nabavo bolj hite, kajti kmalu bo prišel čas, ko naši vinogradniki ne bodo imeli na zalogi več niti kaplje vina. Seveda je ob primanjkovanju pri- delka tudi lepša njegova cena, ki se pa še vedno dviga, čim manj je vina. Dočim je še pred nekaj tedni bilo mogoče dobiti dobro vino pri nas za 5 do 5-50 din, znaša danes cena že 6 ali več dinarjev. Nekateri vinogradniki drže svoje sortirano vino nad 6 din. Celo 7 din veljata laški rizling in burgundec iz boljših kleti. Tudi ta vina imajo kupce. Ob tem času pa se mnogi pridelovalci vina tolčejo po Čelu: pozimi in spomladi so na drobno prodajali vino po 4 dinarje ter še mnogokrat plačali kazeji, ko *o tako poceni napajali moške in ženske pijance. Sedaj bi mogli pridelek vnovčiti za lepe denarje, pa ga ni več. Ker se bo drugo leto letošnji primer gotovo ponovil, smo prepričani ,da jih bo tokrat pamet ja srečala. Drzen beg dveh razbojnikov. Kako so tehtali seno * Beg fantkov z doma - Žeparji -Zaloge usnja Ljubljana, 28. septembra. V mariborski kaznilnici sta prestajala večjo kazen dva gorenjska razbojnika in rokovnjača, ki sta pred leti bila pravi strah Gorenjske in sta kar na debelo plenila pri raznih posestnikih denar in dragocenosti, Oba sta že v povojnih časih nastopala kot velika strokovnjaka v vlomilskih poslih in sta bila člana velike verižniške in vlomilske družbe. Prvi rokovnjač, Ludvik Kolman, je star 34 let. Bil je svojčas pred ljubljanskim okrožnim sodiščem obsojen na 4 leta robi je zaradi raznih vlomov in tatvin. Je zelo nevaren tip. Doma je z Lesc. Že zgodaj je zašel v slabo družbo, ki ga ie popolnoma izkvarila. Kot fantek je začel krasti. Pozneje se je vedno klatil po deževna kaikor je v tem letnem času že stara navada, ki se podeduje in obnavlja iz leta v leto. Mlaj je sicer šele v torek in kakor pravijo stari opazovalci, se vreme navadno izpre-meni šele ob lunini meni. Vremenske spremembe naj bi torej pričakovali šele prihodnji torek. Skoraj gotovo pa se bo spremenilo že prej, nemara da že danes. Zdaj smo imeli lepo vreme res že kar lep čas, skoro štirinajst dni. Za kmeta pa bi bilo dobro, če bi se držalo vsaj še toliko, kolikor se je dozdaj. Zdi se, da se dež, ko bo prišel, ne bo tako zlepa spet ustavil. Po daljši dobi lepega vremena navadno pride deževje, ki traja nekaj dni. Pred tean deževjem pa je običajno dolga priprava. Stari ljudje pravijo, da je jesen potem še dolgo lepa, če je god sv. Mihaela malo moker. Letos kaže, da bomo Sikoraj gotovo imeli tako prijetno in gorko jesen, katere bo seveda najbolj vesel kmet. Moker pa bo sikoraj gotovo, vsaj danes tako kaže. Če pa bo tako, potem se nam je — po tem starem preizkušenem! opazovanju — prav gotovo nadejati jasne, zlate jeseni. Lepe umetniške razstave Naše občinstvo, ki si doslej še ni ogledalo razstave del, katera je dal na vpogled slikar lliko Debenjak v Jakopičevem paviljonu, opozarjamo, da razstava ne bo odprta več dolgo, kljub velikemu zanimanju ljubiteljev jimetno-sti. Zdaj je še čas, da si ogledajo odlična dela mladega slikarja, primorskega rojaka. V »Galeriji Gbersnel« razstavlja drugi mladi umetnik, Ljubo Ravnikar. Tudi ta razstava ima od jutra do večera mnogo obiskovalcev. Dela Ljuba Ravnikarja pa tudi po pravici privabljajo gledalce. Nekaj mojstrskih del je že odkupljenih. Zlasti čudovtie, prav za prav popolnoma edinstvene so njegove slike iz pravljičnega sveta. Ob teh slikah se obiskovalci razstave dolgo zamujajo. Mlada slovenska umetniška garda, kj se je zbrala v »Klubu noodvisnih slovenskih likovnih umetnikov«, pa že lep čas razstavlja v Zagrebu. Med tamkajšnjimi prijatelji umetnosti vlada za to razstavo zelo veliko zanimanje, med Zagrebčani mislimo, Slovenci pa — kakor je med nami že navada, stoje ob strani. Slovenskih obiskovalcev je bilo na razstavi doslej v primeri s Hrvati zelo malo. Vse drugače razumevajo svojo pripadnost zagrebški Srbi, ki so v izrednem številu prihiteli na razstavo svojih rojakov, mladih belgrajskih slikarjev ter tam pokupili tudi lepo število slik. To slabo zanimanje zagrebških Slovencev za našo zelo pomembno kulturno manifestacijo nam prav gotovo ne dela časti! Upajmo, da se bodo vzdramili vsaj zdaj, ko bo razstava trajala le še nekaj dni, in da bodo prihiteli v lepem številu pogledat, kaj znajo njihovi mladi rojaki. Vsa kritika govori zelo laskavo o znanju in kvaliteti njihovih rojakov. Jutri bodo vozili že do Sela Maloželezniška družba sporoča, da bo jutri, v nedeljo, dne 29. septembra, začel že reden tramvajski promet na progi v Moste do karme-ličanskega samostana na Selu. To vest bodo prav gotovo sprejeli z velikim veseljem tisti, ki so morali hoditi dolg kos pota proti mestu. Ob Kolodvorski ulfcl kopljefo temelje Na oglu med Tavčarjevo in Kolodvorsko ulico vlada velik vrvež. Tam je stavbišče, kjer kopljejo pridni delavci temelje za ponosno stavbo osrednjega slovenskega prosvetnega doma, ki bo nosil naslov >Slovenski dom«. Delo gre prav lepo UpoU rok. Letos bo na univerzi Izredno ; mnogo slušateljev Pred tremi dnevi se je na ljubljanskem vseučilišču pričelo vpisovanje v zimski semester. 2e lani se je vpisalo v ta semester več kakor dva tisoč slušateljev, letos pa bo ta številka še močno presežena, kakor vse kaže. Univerzitetni vratar, popularni g. Janez Glinšek, ima polne roke dela, ker mora neprestano izdajati nove listine za vpis. Na kvesturi pa so veseli, ker se zdi, da se bodo slušatelji pri vpisu še dovolj sorazmerno razdelili po dneh, tako da ob zaključku vpisovanja ne bo prevelikega navaia. Za novince je vpisni rok določen do 5. oktobra, za ostale slušatelje pa traja vpisovanje do 10. oktobra. Že prve dni je bil na univerzo velik naval. Do včerai se je na univerzo vpisalo že 481 slušateljev. Na posamezne fakultete je bilo vpisanih: filozofska fakulteta 85, od teh 19 novincev, juridična 82 slušateljev, novincev 33, tehniška 184, od teh 99 novincev, teološka fakulteta 10, novincev 5. Velik je naval na medicinsko fakulteto. Na tej je bilo do včeraj vpisanih 120 slušateljev, med temi 99 novincev. Tržno poročilo Kljub zadnjim dnevom v mesecu so bili vendar pred Mestnim domom na Krekovem trgu postavljeni vozički prodajalk v pet dolgih vrst — znamenje, da je trg dobro založen. Vsi prodajni prostori na Vodnikove mtrgu so bili polni prodajalk in kupo-valk. V zgodnjem jutru je bil na zelenjadnem otoku naval hudournic, ki jim dva tržna paznika skoraj nista bila kos in sta jih le s telavo uredila im razpostavila po tržnih klopicah. Prodajalke najrajši zasedejo prostore na koncu prodajnih vrst in jim je največji cilj, da morejo dobiti prostor na otoku, na katerega prihajajo kupovalke s Semeniške ulice. Danes je prevladovala zelenjava. V jutranjih urah so bile nekoliko višje cene, ki so pa zaradi velike ponudbe pozneje nekoliko popustile. Paradižniki so bili cenejši kot prejšnje dneve. Kilogram lepih paradižnikov je bil po 4 din. Solata ajserica je po kosu od 0.50 do 0,75 din, enako ceno ima solata endivija. Zelje je glava po 0.90 do 2 din. Kmetica iz Stožic je imela lepo kitajsko zelje. Prodajala ga je po 0.50 din. Petršilj in zelena veljata go dinarju velik šop. Korenje je po 0.50 din kos. :islo zelje po po 4 din kg, kisla repa pa po 3.50. Fiiol v stročju je kilogram po 4—5 din, luščen zelen fižol je liter po 4 din. Kilogram čebule je po 2 din, venec češnja pa po 10—12 din. Zelo mnogo je bilo zelene paprike, ki je veljala po dinarju 3 do 5 kosov. Cena meda se v zadnjem času ni podražila. Akacijev med je kilogram po 28 din, žajbljev pa po 30 din. Pri mlečnih izdelkih ni bistvenih sprememb. Merica smetane je po dinarju ali liter po 12—13 din, kilogram sirčka se je podražil in velja sedaj 10 din. Cena sira je zelo različna in se ravna po kvaliteti in po provenienci. Na trgu je najdražji sir italijanski parmezan, ki velja kilogram 90 din. Gospodinja pa lahko kupi sir tudi že za 26 din. Danes je bilo na Pogačarjevem trgu zelo mnogo gob, ki so se pocenile. Merica je veljala od 2 dol dinarje, kilogram pa od 12 do 14 din. Kvaliteta gob je bila danes zelo dobra in tržni organi, ki vsak dan pregledujejo gobe, niso imeli veliko opravila. Belokranjke so pripeljale precej šmarnice, iza-bele in drugih manj žlahtnih sort grozdja. Šmarnico so prodajale kilogram po 5 din, izabelo po 6 din. Nekaj prodajaik je imelo tudi kutine, ki so veljale 6 din kg. Na trgu je že novi kostanj, ki ga prodajajo po 10 din. Kupčija pri stojnici, kjer prodajajo občinski krompir mestni uslužbenci, je nekam ponehala. Gospodinje se pritožujejo, da se jim ta krompir preveč razkuha. Vendar jim svetujemo, da se ta krompir dobro obnese, le znati ga je treba skuhati na primeren način. Ta krompir je treba začeti kuhati v slani vodi in ga pustiti, da počasi vre. — Kmečke prodajalke so danes prodajale krompir iz okolice Ljubljane po 1.75 din kilogram. ,N«‘Sem-petrskem nasipu je bila danes živalna kupčija s krompirjem na veliko. Kmetje so pripeljali okoli 15 voz krompirja, ki so ga prodajali po 1.40 do 1.50 dim r-i a« Drobne novice iz Celja TraglSna smrt reveža pod avtomobilom. Snoči, ko ie bila že tema, se ie primerila 34 m od Putelievega mostu na Ložnici pri Celju huda prometna nesreča, ki ie zahtevala »mrt 54-letnega mestnega reveža, stanujočega r mestnem zavetišč« Ernesta Pusta. Revež je šel iz zavetišča in se udal vinu. Vračal se je po Ljubljanski cesti proti zavetišču. Vsedel se ie med potjo na levo stran ceste. V trenutku ie privozil po cesti Kotarjev avtobus, iz nasprotne strani pa tovorni avto, last tovarne mesnih izdelkov iz Zaprešiča pri Zagrebu. Ker ie bila že tema, sta oba šoferja po predpisih zmanjšala svetlobo. Kolarjev avtobus, ki ie vozil po desni strani proti Petrovčam, ie opazil sedečega človeka, dočlm ga tovorni avtomobil ni opazil. Ta avtomobil le reveža povozil Zlomil mu ie obe nogi, povzročil ie dalje hudo poškodbo na glavi in mu poškodoval črevesje. Šofer je avto ustavil. Ernesta Pusta »o nezavestnega prepeljali v celjsko bolnišnico, kier je kmalu podlegel hudim poškodbam. Na kraj nesreče ie prišla orožniška potrola, ki ie ugotovila dejanski stan nesreče in da ne zadene šoferja tovornega avtomobil« nobena krivda. Kaznovani navijalci. Predsedništvo mestne policije v Celju je včerai in danes dopoldne izreklo več policijskih kazni proti navijalcem cen živilom. Več trgocvev je hilo kaznovanih i denarno kaznijo po 1000 in 2000 din. Policijski odlok še ni pravomočen. Ferri Pisani: Noč pri masonih »Prostozidarstvo je družba zločincev.« Leon XIII, Pastor je tekel v tiskarno, ki pa mu ni hotela tiskati nobenega letaka, ki bi kakorkoli škodil uradnemu kandidatu. Pastor je moral sam rszmnoiitl .poročilo, ki so ga takoj odnesli vsein protestantov-.kim katehlstom na otočju In ki se je glasilo: »Protestantovskl misijoni bodo nevtralni in ne bodo volili toga in tega.« Ko je masonsld kandidat videl, da protestantov ne bo potegnil, .1 je mislil, da bo morda uspel pri katoličanih, če poskusi z Vatikanom samim. In tako je na predvečer volitev katoliški škof v Tahitiju • presenečenim očesom bral naslednjo brzojavko: »Volite vsi tega in tega. Posebni blagoslov vsem!« Na brzojavki je bilo napisano, da prihaja ii Rima, podpisan pa Je bil sam sv, oče! V drugem predalu dobim vse dopisovanje med Veliko francosko in Veliko avstrijsko ložo. V njej je igral prvo trobento častitljivi brat 8chulz, socialno demokratski dunajski eesar v svojimi pet in sedemdesetimi občinskimi svetniki, ki so bili vsi Judje ali masoui, po navadi pa oboje skupaj. 8 kakšno peklensko umetnostjo je ta častitljivi brat med svojo vlado znal uničiti vse dunajske hišne posestnike, razen tistih, ki so bili socialdemokrati, Znal je tako Igrati ua občinske doklade, da je posestnikom pobral dvet in devetdeset odstotkov najemnine ter Jim pustil ia vse drugo en odstotek kosmatega dohodka. Večin« davščin je Ha z« do so z njimi ustvarjali korita za dobre masonske brate. Pod njihovo oblastjo je prestolnica Avstrije med drugim nepotrebnim uradništvom imel« tudi 1? nadzornikov javnih stranišč. Vsak od njih je imel plače okoli sto tisoč frankov na leto. Ni Čuda, da je bilo po petih letih take vlade vse gospodarsko življenje na Dunaju uničeno. Krščansko-demokratsk« večina, ki je prišla za tem, je ravno še utegnila osnovati dovolj sirotišnic za obubožane podjetnike, potem je prišel Hitler. Ni čuda, da ga je obubožani Dunaj pozdravil drugače, kakor ga nam je popisoval francoski m a-sonski tisk z g. Blumom in ga. Tabouisjevo na čelu. Predal Velike Italijanske lože je skoraj čisto prazen. V njem najdem eno samo listino: prepis pisma bivšega ameriškega predsednika Hardinga, brata dva in tridesete stopnje. Harding v njem grozi vrhovnemu fašistovskemu svetu in zahtev«, naj fašizem takoj ustavi preganjanje masonskih lož, če ne bo new. yorški finančni svet preprečil podpisovanje vsakega hodočegn italijanskega posojila v Ameriki. In za nekaj časa je moral Veliki fašistovski svet temu pritisku ameriških masonov popustiti. Velka francoska loža je bila v tesnih zvezah tudi z Veliko romunsko ložo. V predalu te lože najdem pisma, ki se nanašajo na zasebno življenje bivšega kralja Karola, v njih podrobnosti o prijateljstvu med gospo Lupesen in med ženo francoskega poslanika v Bukarešti gospo Thierryjevo, roj. Rotschil-dovo. Dobim tudi zanimive opombe o poslaniku samem,., In spomnim se Bukarešte, kjer jo judovski mason še včeraj bil gospodar bank. dnevnikov, radia, zborov, gledališč In kinematografa. Tam so me lani sprejeli Člani Železne garde, ki so ušli poboju. Njihov poglavar Codreanu je bil nbit. Povelje za njegov umor In za pokolj zadnjih branilcev romunskega kmeta In delavca, je prišlo iz Pariza. Izglasovale so ga francoske ma-sonske lože! Najbolj poln je predal Velike češkoslovaške lože, to pa zaradi tega, ker je Praga bilo prva stopnja na obupnem begu, h kateremu je bil prisiljen Vrhovni mednarodni masonskl svet. Ta se je iz Prage selil v London, zdaj p« pojde po zavetišče v New York, največje judovsko mesto na svetu. Celo stoletje je ta Vrhovni svet, ki šteje tri sto članov, tri sto nevidnih, vladal «z lože v Hamburgu ter odločal Iz tega starega mesta o vojni ali miru na svetu. Toda nekega dne je prišel v Hamburg Hitler in Vrhovni mednarodni masonski svet je pribežal k Benesu. Saj veste, kako je bilo potem? Dvajset let je masonerija zaporedoma vladala po vseh ev-ropskih državah. Vladala je v Rusiji s Kerenskim, v Angliji z Mae Donal-dom, v Nemčiji z Briiningom, v Španiji s tako imenovano vlado, v Franciji s Chautempsom in tri sto petdeset masonsklmi poslanci. Masonerija je povsod bila izgnana, ko je poprej pokopala parlamentarizem. Njena diktatura se je začela v češkoslovaškem parlamentu. Nikdar ne bom pozabil obiska v praški poslanski zbornici. Stopil sem na hodnik, kjer so bili prostori sedemnajstih parla-mentarnih klubov In zborovalnice različnih strank, zastopanih v parlamentu. Na prvih vratih, nn katera sem potrkal, je bil napis: »češka fašistovska stranka«. Ta napis je vzbudil v meni lepo mnenje o svobodi besede in političnega združevanja v tej državi. Toda brž sem ugotovil, kakšno diktaturo so uganjali češki masoni pod videzom svobodnjaštva, V sobi z omenjenim napisom so sedeli pri mizi Štirje za. stopnlki češke stranke, katero je Judovsko-mnsonska zveza pre-ganjala od leta 19(9, od kar je dobila v češkoslovaškem parlamentu večino. Ko sem tem Štirim ljudem povedal namen »vo-Ijega obiska In svoje ime, so me začeli orosita tu m tim Belgrajskega župana Jevrema Tomiča je povabil na obisk v Sofijo tamkajšnji župan. V Belgrad je prispel sofijski podžupan dr. Čipev in v družbi atašeja pri belgrajskem bolgarskem poslaništvu Georgijeva obiskal Jevrema Tomiča. Dr. Ci-pev je v imenu sofijskega župana povabil Jevreme-na Tomiča, naj obišče Sofijo. Zupan Tomič je obljubil, da se bo v najkrajšem času odzval povabilu. V četrtek pa sta v Sofijo odpotovala podguverner Narodne banke dr. Mikič in devizni ravnatelj Narodne banke Ljubisavljevič. Z merodajnimi činilci bolgarske Narodne banke bosta skušala urediti nekatera finančna in gospodarska vprašanja med našo državo in Bolgarijo. Danes se je v Zagrebu sestalo tako imenovano hrvaško ljudsko zastopstvo, ki bo zasedalo tri dni-Dr. Maček, ban dr. šubašič, tajnik stranke dr. Kr-njevič in podpredsednik stranke inž. Košutič bodo podali hrvaškim senatorjem in bivšim narodnim poslancem in tistim ljudskim zastopnikom, ki so pri zadnjih volitvah sicer dobili v svojem okraju večino, pa zaradi volilnega reda niso bili izvoljeni, naš zunanji in notranji politični položaj. Sprva bi se dalo razumeti, da se bodo na zasedanju zbrali le hrvaški zastopniki, toda v Zagrebu so pojasnili, da bodo prišli na zasedanje tudi vsi člani Samostojne demokratske stranke, tako da bo zborovala celotna kmečko-demokratska koalicija. Tudi špekulacija s stanovanjskimi najemninami *e je začela pojavljati v Belgradu. Letos je za 1. november mnogo stanovalcev dobilo sodne odpovedi in se bodo morali o pravem roku izseliti. Stanovanjski najemniki pa so ugotovili, da je bilo odpovedno tudi mnogim takim stanovalcem, ki so redno plačevali najemnine in so tudi stanovanja imeli v redu. Ozadje takih odpovedi pa je v tem, da so hišni posestniki v mnogih primerih dobili novega najemnika, ki je obljubil višjo najemnino, čeprav bo v pogodbo zapisan le znesek, katerega je dosedanji najemnik plačeval. Uredba o pobijanju brezvestne špekulacije namreč prepoveduje, da 01 smeh hišni lastniki podraževati najemnine. Zaradi tega so se stanovanjski najemniki obrnili na ministra za socialno politiko dr. Budisavljeviča in na ministra dr. Konstantinoviča in jima razložili predlog, naj bi vlada izdala ostre ukrepe proti takim hišnim lastnikom, ki skušajo izigravati odredbe zakona in mečejo na cesto ljudi zato, da bi na skrivaj pri stanovanju zaslužili nedovoljene zneske. V Debar na albansko mejo je poslala-sarajevska policija trgovca Savo Trifunoviča, ki ni hotel prodajati masti, katere je imel dosti na zalogi. Komisija, ki skrbi za prehrano pravoslovnega bogoslovja, je skušala dobiti od Trifunoviča 600 kilogramov masti. Toda trgovec je odgovoril, da masti več nima. Na prijavo komisije pa je oblast naredila preiskavo in zaplenila pri njem 2000 kg masti. Blago je bilo zaplenjeno, trgovec pa je bil poslan na trimesečno prisilno hivanje v Debar, obenem pa je bil naznanjen tudi sodišču. V Užicah je sodišče obsodilo deset trgovcev in obrtnikov na denarno kazen po 750 dinarjev zato, ker niso hoteli v skladu s predpisi zakona izobesiti v svojih izložbah cen za blago. Za prehrano črne gore bo skrbela največja črnogorska zadružna organizacija »Kmečka samo-iponiočs katere delegati so prišli v Belgrad in razložili na merodajnih mestih svoje težnje in pred-loge. Povedali so, da je v Črni gori premalo žita na trgu in da je vse predrago, kajti stot koruze Velja v mestih po 400 dinarjev, medtem ko je v notranjščini dežele še mnogo dražja, kajti prevozni stroški so veliki, kraji pa zelo oddaljeni od prometnih središč. Zato bodo prosili vlado, da uredi stvari tako, da bo tudi Črna gora deležna cenenega ljudskega kruha. • a 1'lada ie odobrila novi družbi »Donavska Ud-jeneimca« v Belgradu posebne ugodnosti. Družba m,SM zgraditi v Belgradu veliko ladjedelnico, kjer bi_ izdelovali ladje in plovbne objekte do 1000 ton teze za vožnje po Donavi in njenih pritokih, Vlada je dala družbi za 25 let koncesijo. Družba bo l mil1lonov dinarjev obratnega kapitala. V treh mesecih mora družba predložiti prometnemu ministrstvu v odobritev vse načrte in mora po odobritvi načrtov takoj začeti z gradbenimi deli. Obenem se je družba morala obvezati, da bo daia-la prednost naročilom od strani države in vojske. Prometno ministrstvo pa bo vodilo nadzorstvo nad delovanjem družbe. Za dediščino ponesrečenega pilota Vladimirja Striževskega se je vnela pravda med pokojnikovo |eno, hčerko iz prvega zakona in pokojnikovim (r'ie 'majo svoje odvetnike. Strižev-s.K' ie imel premoženja za dva milijona, poleg ve-™!wiP08estva' katero je bil že prej kupil in ga H.i5*0*' ženi- 2e"a Irena Pravi’ da i' PriPacla VT£x- po srbskem zakonu, hčerka se poteguje fiL. wno po hrvaško-avstrijskem dednem za-pa ,pravi, da ima pravico na delež po »moraln m* zakonu, ker je vedno živel pri bratu ir n, ?» ia naibrž ne bodo vrcrli na cesto. Verietn p je, dj bo polovica zapuščine dobila hčerka iz r ea zakona, ker se bo dediščina delila po dobe lih hmškega zakona kajti striževski se je bil šele nedavno preselil iz Zemuna v Belgrad m tukaj ni m t tko časa. da bi veljala za niegovo zapuščino določila srbskega civilnega zakona. Določitev cene novega sladkorja bo precej težko vprašanje. Let9* l.e sladkorna pesa slabše obrodila tako po količini kakor no kakovosti. Sadilci se pritožujejo, da done za sladkorno peso premalo in se jim gojitev te kulture ne izplača, Zahtevajo zato povišanje odkupnin cen sladkorne pese, kar pa bo spet povzročilo podražitev sladkorja. Finančno ministrstvo bo imelo težko delo. Rečeno pa je bilo z merodajnega mesta, da bo določena takšna cena novega sladkorja, da bo za vse potrošnike znosna. Letos bo pridelek sladkorne pese bolj tesno zadostoval za domače potrebe, vendar morajo oblasti pridobiti na vsak način sadilce, da bodo prihodnje leto zasejali več sladkorne pese. Zato bodo morale povišati odkupno ceno. O prvih protijudovskih ukrepih v naši državi poroča belgrajsko »Vreme« in pravi, da ie prišel osnutek zakonske uredbe o omejitvi vpisa judov na naša vseučilišča na razpravo na zadnjem sestanku voditeljev političnih skupin, ki so zastopane v vladi. Na tisti seji so bili predsednik Cvetkovič, pod-predsednik dr. Maček, prosvetni minister dr. Korošec, pravosodni minister dr. Markovič, minister za socialno politiko in ljudsko zdravje dr. Bu-disavljevič in minister brez listnice dr. Konstanti-novič. Uredba bo omejila vpisovanje judov v srednje in njim sorodne šole, v vse višje šole in na vseučilišča. Povod za te ukrepe je dala nedavna Preteklost, ko so oblasti povsod ugotovile silno kvaren in razkrajalen vpliv jugovstva tako v naši prosveti kakor tudi v gospodarstvu. Temu prvemu ukrepu bodo sledili še drugi, ki naj bi izločili judovstvo od prevladujočega vpliva v vseh panogah našega javnega življenja. Prvi« je, da igra v enem filmu 135 najlepših ho!lywodskih žena, med njimi štiri slavne zvezdnice in — noben moški! Prwi< le, da vidite kaj delajo ženske, kaj govore, kadar so same med seboj in kadar vedo, da jih nihče ne opazuje! Prvi S J«, da je v enem filmu združena vsebina z razkošjem, eleganco, s pravcato revijo najnov. toalet in modnih kreacij! Metro Goldwyn-film pooderskem komadu pisateljice Claire Boothe „Newyorške žene“. Danes premiera! V ženskem carstvu Morma Shearer, Joan Cranfort, Rosalind Rusgel in P. Goddard Kino Matica, tel. 22-41 Predstave danes ob Vi, 19 in 21.15, jutri v nedeljo ot> 10.30 doj>. (matinejske eepe) ter ob 15, 17, JU in ‘21.15 Zborovanie malih trgovcev in pekov v Cel;u Celje, 27. sept. V htneiu »Beli vok so zborovali včeraj številni mali trgovci in peki iz Celja in celjske okolice. Današnje razmere, ki so prav tako zadele tudi malega trgovca, so prisilile trgovee m obrtnike, da spregovorijo resno. Na zborovanju so razpravljali o postopanju nekaterih veletrgovcev, ki nočejo izdajati svojim zvestim odjemalcem, malim trgovcem, ki so jim bili pred časom najboljša opora, zadostnih količin blaga, če pa ga jim dajejo, ga izdajajo po diktiranih cenah. Na zborovanju je članstvo predložilo predlog, da se v zaščito malega trgovca ustanovi posebno Združenje malih trgovcev. Ostra kritika je padla tudi na račun znanega celjskega veletrgovca. Trgovci in peki so sestavili na zborovanju posebno spomenico, v kateri zahtevajo, da oblast takoj uvede za področje mesta Celja in krajev, ki težijo k Celju, odbor s sodelovanjem malih trgov' cev in pekov za kontrolo, ki bo skrbel za pravilno in pravično razdelitev razpoložljivih življenjskih potrebščin. Resolucija zahteva, da se oblastveno določi minimalni zaslužek malih trgovcev. Izvede naj se revizija tovarniških cen na bazi dinarja, istočasno pa naj se prepreči predviden dvig cen sladkorja, Nadalje zahtevajo trgovci, da se v obstoječe davčne odbore kooptira tudi zastopnik malih trgovcev in pekov. Posebno važnost pripisuje resolucija zahtevi, da se mali trgovci pavšalno obdavčijo. Od oblasti zahtevajo mali trgovci, da uredi kreditne razmere med tovarnarji in detajlisti, kajti tovarnarji in veletrgovci so neupravičeno ustavili kredit, izkoristili konjunkturo in tako obogateli na račun malega človeka. Mali trgovci so dajali svojim konzumentom blago na odprt račun, dokler so le Imeli še količkaj zaloge. Da bi prišlo do sporazuma, naj skliče oblast anketo tovarnarjev, veletrgovcev in malih trgovcev. Resolucija se zaključuje z apelom na oblast, naj upošteva vse te razloge, ker je od rešitve teh vprašanj odvisno nešteto družin in dobrih davkoplačevalcev. Občinska stojnrea za meso Ptuj, 27. sept. Že nekaj dni sem se govori, da bo ptujska mesta občina odprla svojo lastno prodajalno mesa, ki ga bodo prodajali po lastnih cenah. Ta dobra zamisel mestne oblasti je vsekakor zelo pomembna, saj bi se na tak način najlaže in najobčutneje pobijala prevelika draginja in oderuška špekulacija, ki se pojavlja v veliki meri tudi v tej panogi. Gotovo bodo to koristno zamisel pozdravili v prvi vrsti vse mali ljudje v Ptuju, delavci in slabše plačani nameščenci, ki si sedaj ponekod res težko kupujejo vsakdanje potrebščine, Ie težje kak košček mesa za priboljšek. Najbolj jim bo pomagano, če si bodo mogli pridobiti prepotrebne zabele, brez katere brana ne more biti, po nižjih cenah, kot je pri ostalih mesarjih. Mi samo želimo, da bi prišlo cimprej do uresničitve tega načrta in bi bila jx>moč dana v prvi vrsti onim, ki v teh hudih dneh in v vsakodnevnem garanju najprej izgubijo potrpljenje in vero v boljšo bodočnost. Ob tej priliki bi opozorili občinsko oblast še na neko stvar: dobro in celo priporočljivo bi bilo odpreti v Ptuju vsaj eno mlekarno, ki naj bi jo imela v oskrbi mestna občina. Saj je prav gotovo škandal, da mesto, kakršno je Ptuj danes, nima niti ene same mlekarne, gostilne pa so skoraj v vsaki ulici nametane. Mlekarna bi bila vsekakor zelo potrebna: na eni strani bi kmetje lahko mleko skupaj prodali in ne bi z nošnjo v mesto in s čakanjem na trgu zamudili toliko časa — kdor bi hotel svojim strankam nositi mleko še naprej na dom, bi lahko to tudi opravljal brez ovir — na drugi strani pa bi človek lahko dobil vsaj te bele pijače, kadar bi hotel. Brez dvoma bi zelo koristilo tudi tovarniškim delavcem in delavkam, ki bi ge na cenen način lahko opoldne pokrepčali; zdaj pa morajo prebiti od ranega jutra do večera ob suhem koščku kruha, ker je tudi najpreprostejša hrana po gostilnah predraga za njihove zaslužke. Seveda bi morala biti mlekarna popolno in moderno opremljena, da bi ustrezala vsestransko svojemu namenu, To in ono iz Oplotnice Iz poglavja o cestah. Marsikdo, ki je pred nekaj leti hodil iz Oplotnice na Pohorje, je videl, da so gradili novo cesto pod Velenjem kot del ceste Oplotnica—Koča na Pesku. Na veliko začudenje bi mogel danes ugotoviti, da še niti 1 km ni izgotovljene, čeprav prometne razmere na tem področju silijo k hitrejši gradnji. Stara »lukanj-ska« cesta je namreč za velik tovorni promet zaradi izrabljenosti že neprikladna in na gotovih točkah, posebno od granitoloma dalje, zelo nevarna. Ker so dela popolnoma zaostala, se moramo vprašati, ali je sploh bilo koristno začeti jih. Boljše bi bilo namreč na ta način še nekaj pridati in popraviti staro cesto. Vendar pa naj načrt zopet j>otegnejo iz predala in nadaljujejo z delom, ker mora tudi kabelj z vsem zaledjem priti do boljših cestnih zvez. Draginja je hudo pritisnila tudi ljudi v oplotniški kotlini, nič manj pa tudi na Pohorju. Nekaterih reči sploh ni več dobiti, nekatere potrebščine pa se dele po kilogramih ali še manj. Našim ljudem to ne gre v glavo ter pravijo: »Ko bi se le nekaj denarnih malikov bilo takoj prikrajšalo za glavo, bi moka ne stala 9 din...« Granitolom Cezlak, ki je eno izmed največjih in dobro uspevajočih podjetij v slovenjskokonji-škem okraju, obratuje tudi sedaj zelo dobro. Delavstvo upa, da bo pri novih javnih delih, ki jih bo izvedla vlada z notranjim posojilom, imelo tudi ono svoj delež. V tem granitolomu se namreč proizvajajo granitne kocke za tlakovanje cest. Marsikatera cesta v naši državi je tlakovana s cezlaškim kamnom. O žaloigri v Radmirju Dne 18. t. 1. je prinesel »Slov, dom« poročilo jx)(l naslovom: »Dva žalostna dogodka v Sav. dolini«: »V Radmirju se je odigrala zopet žaloigra« itd (str. 3). Blagovolite prinesti jx>-pravek: dotična žoloigra se ni odigrala v Radmirju v neki gostilni, ampak v St. Janžu, župnija in občina Rečica Umti Jožef Koleno pa šo ni bil pose t o ik iz Home, ampak tamošnji ; kmečki sin. Popravite pa zato, ker so prebl- I valei Radmirja silno vznevoljeni, ker se jim I ▼ časniku pripisuje taiko surovo dejanje. • Iz vrs) kolesarjev pri Ptuju Na Bregu pri Ptuju hočejo na cesti od dravskega mostu pa do mortu preko Studenčnice, to je v dolžini 150 do 200 metrov, uvesti ea kolesarje nek nov prometni red, ki ga doslej ni bilo. Sicer mi kolesarji dobro vemo, da je eden izmed cestno-policij-skih predpisov: Vozi desnol Tega smo se vedno držali, čeprav smo vozili na omenjenem delu le po eni strani ceste, kakor vozimo le po eni strani tudi na ceetah po dežel«, kjer je le ta boljša in izvožena. Zdaj pa si že skoraj leto dni prizadevajo prometni organi, da bi uredili lu vožnjo po desnih straneh ceste, naj 6e pelješ v mesto ali ie njega. Nekateri se že prav dolga leta volijo le po desni strani cest, gledano v smeri proti mestu; prav tako so se vozili tudi vračajoč se nazaj po isti strani (čeprav je tedaj to levi rob ceste), le da so se desno izogibali. V vseh dolgih letih ni nobena oblast uvajala nikakega novega reda, čeprav je tam na nosu breška orožniška postaja. Danes, ko ie Breg priključen mestu Ptuju, prihajajo organi policije iz Maribora in prežijo tu na one, ki jim o novem prometnem redu ni nič znanega. Te organe opažamo največ ob sredah in petkih, ko 60 v Ptuju sejmi ali v uradih poslovni dnevi ali pa ob sobotah proti večeru, ko se delavstvo in drugi ljudje vračajo domov. Pripomniti moramo, da nekateri oddaljeni Holožani in tudi prebivalci obrobnih predelov Ptujskega polja, še danes nič ne vedo o uvajanju novega prometnega reda na omenjenem delu ceste in voajo s kolesi po običajni poti kot prejšnja leta. Ker ta novotarija ni bila nikjer razglašena — vsaj tako ne, da bi preprost človek zanjo evedel — in še danes ni nikjer tozadevne table z opozorilom, zadenejo nevešče in često revne ljudi kazni po cestnopolicijskih predpisih. In to samo zaradi tega, ker se uvajajo novotarije, k‘ ljudem niso znane. Če po vseh cestah iz mesta, kjer so pešpoti urjene le po eni strani, gre ves promet pešcev in kolesarjev v obe smeri v redu po isti strani, bi tudi tu lahko ostalo po starem. Ali pa naj bi s stvari primerno razglasile. Kako si oblast, uvajajoča ta nov prometni red, zamišlja promet na križišču pred breško orožniško postajo, kjer lahko za kolesarje vozeče po desni strani in namenjene na Turnišče, nastane nevarnost, če privozi z mariborske strani kak avto ali drugo vozilo? Tam f>a naj bodo kolesarji sami sebi prepuščeni? Ali bi ne bilo treba tam urediti potem \akem prometnega otočka? Kako neki naj vozi kolesar po desni strani ceste (vračajoč se iz Ptuja) ob sejmskih dneh. ko je na omenjeni strani polno ljudi, vozov in živine, ki je često nastavljena čez polovico ceste? Omenimo naj še, da je cestišče v tako štaben stanju, da bi človek res lahko glavo in želodec izgubil, če se le nekaj metrov pelje. Če je dnevno velik promet, je pač treba za cesto tem bolj skrbeti! Zakaj plačujemo kolesarji prispevek v cestni fond? Menda ja ne bodo kolesarji tmnimo se samo letošnjih finalnih tekem v Mariboru za slovensko nogometno prvenstvo. Zlepa ni bilo mogoče priti do slovenskega nogometnega prvaka. Jutrišnji nogometni >derby« je torej spet ena izmed repriz teh zanimivih srečanj. Tekma se prične ob 15.30 na igrišču Železničarja. Nič manj zanimiva tekma ne bo med Amaterjem in Bratstvom v Trbovljah. To srečanje dveh moštev, ki sta sl po slogu igre popolnoma enaki, bo tudi nad vse napeto. Domačini do sedaj niso izgubili niti ene točke in so zato tudi jutri favoriti. V Celju se srečata Kranj in domačin Olimp. Kranj bo gotovo skušal zmagati, da si zagotovi čim boljši položaj na višku tabele, Kranjčani so favoriti. Korotan : Jadran. Na igrišču Korotana na Rakovniku ho jutri ob 16 prvenstvena tekma med gornjima kluboma. Jadran je ie star rutiniran prvorazredni klub, ki se je s fuzijo z Rako še močno okrepil. Korotan je pa že v nedeljski tekmi z Hermesom pokazal, da ni zaman številna publika navdušena za njegovo lepo in požrtvovalno Vremensko poročilo »Slov. doma« Krai Barometer sko stanje Temperatura v 0» o ► > — R 32 as * T5 0 1 |T oc Veter (smer, lakost) Pada- vine ■3B C j 03 '3'S 5- a B 03 Ljubljana 753-8 17-4 10-3 83 10 NE, — — Maribor 756-0 16-5 8-0 30 5 sw, — Zagreb 769/ 13-0 13-0 70 10 0 — — Belgrad 768-8 220 13-0 60 10 w, — — Sarajevo 768-3 24-0 120 80 10 0 — — Vis 764-4 24-ii 19-0 60 0 NE, — — Splii 764-5 29-0 17-0 50 0 N Ei — Kumbor 763-1 23-0 17-0 80 0 E, — — Rab 765-5 23-0 170 70 3 NE, — — DubFOVRlD 762-8 27-0 15-0 50 0 N, — — Vremenska napoved: Pretežno oblačno, spremenljivo vreme. Koledar Danes, sobota, 28. septembra: Venceslav. Nedelja, 29. septembra: MihaeL Obvestila Nočno službo imajo lekarne; dr. Kmet, Tyrševa cesta 41; mr. Trnk«czy ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, šelenburgova ul. 7. Pri glavni carinarnici v Ljubljani bodo od 1. oktobra t. 1. dalje sledeče uradne ure; pri carinarnici od 8 do 12 in od 14 do 17, Ob sobotah od 8 do 14; pri carinamički pošti od 8 do 14; pr] prometu in izvozu pa jo permanentna služba. Drž. ženska obrtna šola t Ljubljani. Prijave v tečaj za krojenje in šivanje se bodo sprejemale v ponedeljek, dne 30. septmbra in v torek, dn 1. oktobra dopoldne ob pol 11 ter popoldne ob 16 v sobi št. 20, pritličje, levo (Aškerčeva cesta 9). Začetek pouka bo v sredo, dne 2. oktobra t. 1. Pridna in poštena gospodična i meščansko šolo in Christofovim trgovskim tečajem prosi za kakršno koli zajx>a)itev. Ima bolno mater In sta brez sredstev. Ponudbe na upravo »Slovenskega domač pod značko »Pridna«. Izlet ljubiteljev cvetlic v nasade g. dr. Brodarja v Ormož bo ie to nedeljo, to je 29. septembra in ne 6. oktobra, kakor je bilo sporočeno. Odhod iz Ljubljane glavni kolodvor ob 5.30. Zbirališče ob 5.15 pred glavnim vhodom. Iskoristite to ugodno priliko in se izleta v čim večjem številu udeležite, da vidite nasade cvetja, razstavljenega na jesenskem velesejmu. — Vrtnarski odsek Sadjarskega in vrtnarskega društva, podružnica Ljubljana. Avtobus Ljubljana—Bled preneha 8 30. septembrom do nadaljnjega obratovati. — R. Hojak, avtopodjetje, Domžale. Lep in zanimiv film >V ženskem carstvu« ▼ Kinu Matici. Od danes naprej predvaja Kino Matica premiero filma »V ženskem carstvuc. V filmu, ki je napravljen po tekstu pisateljice Claire Boothe in izdelan od ameriške družbe Metro Gold-wyn, igra nič manj ko 135 najlepših hollywood-skih žena in kar je najbofj zanimivo, noben mo-šk. Filmske zvezdnice Norma Shearer, Rosalind Russel, Joan Gra\vford, Paulette Goddard podajajo razne tipe sodobnih žena iz tako avane ameriške boljše družbe, iz vrst žena milijonark, ki žive v največjem ameriškem razkošju. Film je splošno zanimiv in ga odlikuje velik zunanji blesk. LJUBLJANSKO GLEDALIŠKE Drama. Začetek »'b 20, Sobota, 28. septembra: »Romeo in Julija«. Red B. Nedelja, 29. septembra: »Razvalina življenja« Izven. Ponedeljek, 30, septembra: Zaprto Opara. Začetek ob 20 Sobota, 28 septembra: »Fidclio«. Oiv^nl predstava Red Premierski. Nedelja, 29 septembra' Zaprto. Ponedeljek, 30 septembra: Zaprto. Torek, 1. oktobra: Zaprto. Dnevna blagajna v Operi je odprta od danes dalje od pol 11 do ool 13 in od 15—1? popoldni »Razvalina življenja« je delo, v katerem je orisal pisatelj Fr. Ks. Finžgar posledice zakona brez ljubezni, sklenjenega iz koristolovstva. To, v kmečkem življenju pogosto rodbinsko dramo, ie podal na realističen način. Režija je M. Skrbinškov a Pred-slava v nedeljo bo izven abonmana. igro. Gotovo bodo prijatelji lepe nogometne igre prišli jutri na Korotanovem igrišču posebno ua svoj račun. SK Amater : SK Bratstvo. Med najzanimivejšo prireditve v nogometu prihodnje nedeljo spada gotovo tekma v Trbovljah. Nogometaši obeh klubov, povečini sami rudarji in kovinarji, so po težkem delu v rovih in plavžih, res iz Idealizma in požrtvovalnosti ter v ljubozni do svojih barv, « silno voljo in vztrajnostjo dosegli za svoje klube častne uspehe. To ni uspeh samo Amaterja in Bratstva — to je uspeh športnih Trbovelj in Jesenic, ki so svoje fante v slabih in dobrih časih podpiralo. Nedeljska tekma bo borba dveh enako močnih moštev ter smo prepričani, da bo v fKHios Trbovljam in Jesenicam, kar so tiče športne fair* neso. Lahkoatletski dvoboj Celje : Bratstvo. .Tutri bo na igrišču SK Bratstva na Jesenicah zanimiv lahkoatletski dvolx>j med atleti SK Celja in SK Bralstva. Prireditev je prva te vrsto na Jesenicah, zalo je razumljivo, da vlada zanjo veliko zanimanje med vsemi športniki. Za dvoboj so Celjani prijavili vse svoje najboljše atlete, katerim na .čelu stojita Goršek In Pleteršek. Prav nič ne zaostajajo za njimi večkratni reprezentant Urbančič, dalje odlični tekači Kos, Agrež in Hanza. Dvoboj »e ho začel ob 0 dopoldne in bo obsegal teko na 100, 400, 1500 in 5000 m, ikoke v višino in daljino ter mete krogle, diska, kopja in kladiva. Dvoboj bo v vsakem vremenu. Vstopnina ie kljub velikim izdatkom malenkostna. Kako se IJudfe vzgajajo za svobodo in samostojnost Nekaj zanimivosti o filmu "Zbogom mr. Ctiips", čigar roman bo s si kami izhajal v našem listu Niti eno človeško okolje najbrž ni tako nerazumljivo in tako nedostopno, kakor angleško, zlasti za nas, ljudi z evropske celine. Način in tok mišljenja, zlasti pa način in tek dela pri Angležih je ljudem z evropske celine prepogosto nerazumljiv, pa naj pri tem velja za poedinca ali za narodno skupnost. Če je prebivalec Srednje Evrope pred vojno prvič prišel v Anglijo, ga je na vsakem koraku čakalo presnečenje Vsa ta preseneečnja skupaj pa so vzbujala en sam vtis: ves ta angleški svet živi v nkaki posebni zmedi, katero pa vendarle ureja skriven red, ki ni napisan v nobenih zunanjih postavah. Svoboda, ki vlada tam, je na pogled res anarhija. Toda prav ta svoboda je hkratu tudi najvišja postava, ki vse ureja. To je tista svoboda, v kateri sme vsakdo delati vse, kar ne škodi drugemu. Tako se je Angležem posrečilo ustvariti ideal tiste osebne prostosti, za katero si prizadeva v tej ali oni obliki ves ostali svet. Ta svojevrstni angleški red je posledica vzgoje. Tudi ta vzgoja je nam celinskim Evropcem pogosto nerazumljiva. Te vzgoje se je težko priučiti iz knjig. Kako se ljudje vzgajajo za svobodo, je mogoče spoznati samo z doživljanjem. Zlepa katera res vseh teh angleških osebnosti ne prikazuje tako živo in tako prepričljivo, kakor nenavaden film. ki ga bomo v kratkem videli tudi pri nas To je film »Z Bogom mister Chips«, ki je v svetu doživel uspeh, kakor ga zlepa ne poznamo in ki je bil tudi v Zagrebu ter Belgradu sprejet z velikim navdušenjm. Iz tega filma najbolj spoznamo posebni angleški svet in njegovo duševnost, zlasti še, ker je hkratu delo z močnim umetniškim in idejnim poglavjem. Še nikdar ni najbrž v nobenem filmu bil obdelan tako usoden predmet, tako zares življenjsko vprašanje, namreč vprašanje, kako se v kakem narodu vzgajajo značaji. Oblikovanje značajev, ljudi, ki so samostojni v mišljenju in delovanju, pa vendar žive v skladu s koristmi in cilji skupnosti, je gotovo važnejše, kakor nabiranje samega golega znanja, ki ga poznamo drugod. Filmu »Z Bogom mister Chips« se je to posrečilo, To delo nas povede v življenje angleškega vzgojnega zavoda. Po delu idealnega učitelja mistra Chipsa vidimo in spoznamo, kako prihaja angleški svet do 6vojih posebnosti, ki so mu prinesle tolik uspeh v 6Vetu Naslovno vlogo v tem filmu igra eden prvih današnjih filmskih igralcev, Robert Donat, ki se ga spominjamo iz »Citadelle« Donat pooseblja glavnega junaka, učitelja Chipsa od mladosti do njenega zadnjega diha v poznih letih. 2e ta stvaritev je izredna igralsko dejanje. Poseben čar filmu pa daje igra cele vrste mladih fantov. Gledalce čakajo z njimi trenutki redke napetosti in ganljivosti, da življenjska drama te mladine in njenega učitelja marsikateremu gledalcu izvabi solze v oči. Iz tega filma dobimo odgovor na marsikatero današnje važno vprašanje, odgovor, ki ga je željan vsak izmed nas. Roman Jamesa Hiltona, po katerem je bil ta film narejen, bo prinesel tudi naš list in sicer začenši s torkovo štvilko. Roman bo ilustriran z izvirnimi fotografijami iz omenjenega filma. Drobne od vsepovsod Te dni so v Franciji popisali vso živino. Vsi posestniki so dolžni prijaviti občinam živino, katero so imeli v noči med 24. in 25. septembrom. Popis živine je zelo važen ne samo za kmetijstvo, temveč za življenje v državi na splošno. Omogočil bo, da se najdejo sredstva za izpopolnitev praznot, ki so nastale zaradi vojne, in da se točno določi število živine, katero bo možno klati, ne da pri tem onemogočili in oškodovali razplod. Zupan iz Bordeauxa Marquet, ki je bil prej ootranji minister v Petainovi vladi, je bil v Vichy-ju in Parizu ter je obiskal več krajev zasedene in nezasedene Francije. Po povratku v Bordeaux je imel Marquet govor, v katerem je podal vtise s svojega potovanja. Po njegovem so v Franciji tri glavne skupine: peščica ljudi, ki še naprej verujejo v zmago Anglije. Ti ljudje bodo doživeli popolno razočaranje, krogi bogatega meščanstva, ki ne morejo brez političnih spletk in verujejo, da se bodo stvari že tako uredile, da bo zanje tako dobro ko prej. Tretjo skupino tvori francoski narod v pravem smislu te besede, namreč delavske množice, ki pričakujejo temeljito spremembo reda, ki bo končno pretrgal s preteklostjo. Križanka ti hiiiiihibihih 11 i 2 13 1 5 |« 7 IH S 8 9 10 1 1 11 H 11 12 | '3 | |14 15 H 11 16 1 I'7 1 1 1 H n 18 1 1 19 1 IH Na Čatežu in v Trebnjem je vse pripravljeno za veliko dolenjsko športno prireditev Ljubljana, 27. sept. Čatež in Trebnje, priljubljena dolenjska izletniška kraja, sta se za jutrišnji dan dodobra pripravila. Pripravila sta se, da sprejmeta številne motoriste, dirkače, ki bodo prišli ne le samo iz Slovenije, temveč jih je prijavljenih lepo število tudi od hrvatskih moto-klubov. Pripravila sta se pa tudi, da z ono gostoljubnostjo, ki je lastna le Dolenjcem, v enaki meri ko dirkače, sprejmeta tudi številne izletnike in goste, ki bodo jutri prihiteli iz vse hkrajev in kjer bo še posebno častno zastopana naša Ljubljana. Zato je prireditelj poskrbel v dovoljni meri in gostje bodo deležni res lepega sprejema. Zadnje priprave, tehnične ter organizacijske, so bile danes zaključene. Proga je v najlepšem redu. Start in cilj ter častna tribuna, postavljena za visokega pokrovitelja ministra Nemški kazenski ukrepi prot« Holandcem Nemške oblasti so izdale stroge ukrepe zaradi ravnanja proti nemškim državljanom v Holandski Indiji. Vlada Nemčije je že večkrat, deloma po diplomatski poti, deloma pa po zasebnih posrednih potih pozvala oblasti v Holandski Indiji, naj prenehajo z nedostojnim ravnanjem proti Nemcem. Pred štirimi tedni so glavni tajniki holandskih ministrstev poslali brzojav guvernerju Holandske Indije in mu sporočili, možnost represalij zaradi ravnanja z Nemci, da je več sto Holandcev interniranih v Nemčiji in da ti Holandci ne bodo izpuščeni na svobodo, dokler ne orispe poročilo, da se je zboljšalo 6tanje §tyncev, ki žive v Ho'and?ki Indiji. Razen tega so avni tajniki ministrstev obvestili guvernerja Holandske Indije, da se utegne zgoditi, da bo nemška >da,da odredila še nadaljme represalije. Končno je Mf v tej brzojavki guverner naprošen, da upostavi redne telefonske zveze med Holandsko Indijo in Holandijo. Glavni guverner Holandske Indije pa skloh ni odgovori! na to brzojavko. Po vsem tem ugotavljajo, da bodo nadaljnji ukrepi, ki bi jih mogla storiti nemška vlada, prišli zaradi krivde glavnega guvernerja Holandske Indije in njegovih uradnikov. Kolikšna je puščavska vročina Veliko učenjakov je trdilo, da v Sahari letna vročina doseže 79 stopinj Celzija. 0. Olufsen, skandinavski vremenoslovec je na potovanju skozi Saharo zbiral podatke o podnebnih razmerah, pa meni, da so te trditve pretirane, češ da vročina lahko naraste le do 60 stopinj. Pozimi pa je dognal vročino 40 stopinj. Peščena plast je tako vroča, da na njej ne more nihče dolgo časa stati. Vojaki, ki so v Sahari, bi se rajši 6popadli s sovražnikom, kakor pa mimo stali na razžarjenih tleh. Izviri, ki prihajajo iz zemeljske globine okrog 30—50 m, imajo skozi vse leto vodo s 20—25 stopinjami gorkote. Poleg tega se večkrat dogala, da zavladata mraz in slana v hladni letni dobi. V teh krajih je zelo velik pro-hod iz dnevne vročine v nočni mraz. Toplina pade včasih v nekoliko minutah tudi za 40 stopinj. Zaradi takšnega menjanja temperature lahko poln kozarec vode, na pol zakopan v pesek, zmrzne do dna, čeprav znaša toplina še vedno 44 stopinj. Močna dnevna vročina se omejuje na zelo tanek sloj zemlje, V Sahari je tudi mnogo krajev, v katerih oo več let ne dežuje. Povprečno pa je padavin do 100 mm na leto. Zgod« se pa tudi, da so padavine tu in tam tako močne, da pride v koritih do za telesno vzgojo naroda g. Dušana Pantiča, ter oba častna predsednika bana g. dr Natlačena in divizijonarja div. generala g. Drago-slava Stefanoviča, je ovita v cvetje, klubske in državne zastave. Tudi Trebnje, kamor bodo prispeli v nedeljo zjutraj povabljeni gostje-izletniki, se je praznično odelo. Raz hiš so zaplapolale državne zastave in poskrbljeno je v polni meri. da bodo gostje prebili nedeljsko dopoldne pod kar najlepšimi vtisi. Nič manj kot Trebnje sta v polnem pričakovanju tudi Čatež, kjer je cilj dirk, in pa Velika Loka. kjer bo po končanem tekmovanju razdelitev dragocenih pokalov in drugih nagrad, potem pa velika ljudska zabava. Tudi tehnična stran dirk samih je na višku. Napeljuje se telefon, postavljene so zvočne naprave, proga sama je zavarovana in označena z vsemi potrebnimi oznakami in poskrbljeno je tudi za rediteljsko, kakor tudi za zdravniško službo. Tako je v resnici pripravljeno vse, do vseh potankosti in ker poznamo Dolenjce, smo prepričani, da bo prireditev tako na dostojni športni višini, kakor da bo tudi pomembna pri nadaljnem razvoju motociklistike med Dolenjci, še boli pa bo pomagala v bodoče Dolenjski, da se tudi tujsko prometno v polni meri uveljavi, kakor to zasluži. Dolenjska ni več pastorka. pač pa ljubko in brhko slovensko dekle, ki gostoljubno vabi... »Putnik« sprejema prijave do pete u^e popoldne. nst. po-plav, in gorje karavani, če je tedaj na takem kraju! Droben pesek, ki ga veter povsod nanosi, je neznosen Peščene nevihte pa so zelo nevarne. Molka, o katerem govori, v puščavi ni. drek je vedno poln šumenja, seveda ne zaradi živih bitij, pač pa zaradi zemlje, ki se zaradi hitre izmenjave topline in zraka stalno spominja. Nevihte so zelo pogoste, najbolj je na značilno to, da v Sahari še nikogar ni strela ubila. Sirite najboljši slovenski oopoldnevnlk »Slov. dom« ■■■■■■■IH Besede pomenijo: Vodoravno: 1 Drugi najboljši Evropejec v prsnem plavanju, član »Ilirije«. 5 Zagrebški plavalni klub (kratica). 8. Stara pivska mera. 10. Prometna žila. 12. Veznik. 13. Veleindustrijalec. 14. Postrojenost, urejenost. 16. Črna snov 17. Vrsta blaga. 18. Posoda. 19. Praksa. Navpično: 1. Stara dolžinska mera. 2. Prerok z ognjenim vozom. 3. Užiten vrtni sad 4. Žensko pokrivalo 5. Žensko ime. 6. Atensko pristanišče. 7. Enota pri elektriki (kratica). 8. Del obleke. 9. Je zlato. 11. Lombardska reka. 15. Števnik. Rešitev sobotne križanke: Vodoravno: 1. Komolec. 6. Cin. 7. Suh. 8. Meč. 9. Boč. 10 Ban. 11. Val. 12. Hip. 14. čič. 16. Kes, 18. Tur. 20. Soliter. Navpično: 1. Kič. 2. On. 3. Osoliti 4 Luč 5. Eh. 6. Cenik. 8. Mah. 9. Beč, 13. Pes. 15. Čut,’ 17. So. 19. Re. Po uredbi nemškega guvernerja na Poljskem, Franka, se bodo po vseh judovskih občinah ustanovile šole. Judovski svet je dobil nalog, da naj se pobriga za potrebno število šol, šolskih knjig in učiteljev. V te šole bodo morali hoditi vsi judovski otroci. Judovsko šolstvo bo pod kontrolo nemških šolskih oblasti. Radio Program radio L|ubl|ana Sobota. 28. sept : 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi in poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Plošča za ploščo, i° pesem je stara — a vendar priljubljena taka je šara — 12.50 Poročila in objave — 13 Napovedi — 13.02 Plošča za ploščo, to pesem je stara — a vendar priljubljena taka je štara — 14 Poročila — 17 Otroška ura: Pravljice pripove-duje ga.. Ukmar-Boltarjeva — 17.30 Drobiž za drobiž (plošče) — 17.50 Pregled sporeda — 13 Za delopust igra Radij, orkester — 18 40 Zabavne oddaje naše postaje v prihod letu (prof. Niko Kuret) — 19 Napovedi, poročila 19.20 Nac. ura — 19.40 Objave — 20 Zunanjepolitični pregled (dr Al Kuhar) — 20.30 Smo skuhali dovtipov zmes, natresli pesmi, godbe vmes — (Pisan večer z raznimi sodelavci) — 22 Napovedi in poročila — 22.15 Za vesel konec tetina igra Radij, orkester. Drugi programi Sobota, 28. sektembra: Belgrad: 20 50 k-Zib, konc. vel rad ork. — Zagreb: 21 Lahka gl. __ Budimpešta: 18.30 Konc. rad ork.: Rim-Turin-Flo* renca: 21.50 Konc. vel. ork. — Sottens: 20.30 Vokalni kon modeme gl. — Praga; 21.05 Prvi jesenski konc. Češke filharmonije — Toulouse: 21.15 Valčki — Andora; 21.45 Ciganska gl. — Talin: 20.05 Glasba Belgrajska kratkovalovna postaja: YUA, YUB (49 18m)i 19 40 Poročila v slovenščini — YUF, YUG (19.69 m): 1.55 Oddaja za Južno Ameriko — 3.00 Oddaja za Severno Ameriko. Torpediranje jugoslovanskega rnmrnm parnika na Oceanu Mesec in pol dni je že preteklo, ko je na Atlantiku nepoznana podmornica potopila jugoslovanski parnik »Rad« (7.600 ton). Podrobnosti o tej nesreči do danes niso bile poznane Predvčerajšnjim pa se je povrnil v Jugoslavijo od vse ladijske posadke samo prvi častnik, kapitan Božidar Margetič. Ta pripoveduje doživljaje posadke z v Rada,« ki je preživela veliko straha, preden so jo rešili. Dopisniku zagrebških »Novosti« je pripovedoval kapitan Margetič naslednje: »13. julija smo zapustili Baltimore v Združenih državah s tovorom superfosfata za Durban v Južni Afriki. Na ladji je bilo vse v popolnem redu. Vsi smo bili dobro razpoloženi Sedem tujih mornarjev smo vzeli na ladjo namesto naših, ki so nam pred odhodom ladje ušli na suho. Od teh sedem mornarjev »o bili štirje Danci in po en Holandec in Finec. Prvo polovico Atlantika smo prebrodili brez vsake motnje. Med potjo smo »e ustavili v Sant Vincente na Capverdskih otokih, kjer smo se založili s premogom Drugi dan 3 avgusta ob petih popoldne, pa ie bilo že vse končano. Ta dan ob petih, ko smo pluli proti jugu, sem dajal krovnemu podčastniku povelja za razdelitev dela za prihodnji dan. Tedaj sva oba isti trenutek opazila nekaj nenavadnega: neko svetlo telo je brzelo ravno proti nam ,.. Valjasto in bleščeče Prvi trenutek nismo mogli takoj razpoznati. kaj je. »Ribal- je zavpil nekdo na krovu, a nihče ni verjel »Šilur! Torpedo! Torpedo!« — je zavpil krovni podčastnik. »Torpedo! « Takoj se mi je posvetilo v glavi. Misli, da bi to mogla biti riba, so mi takoj izginile. Bolj ko se je približeval ladji bolj ga je bile mogoče jasno sp znati. Posadka je ta čas bila vsa na krovu razen strojnika in kurjača. S strahom smo gledali, kako se približuje torpedo z v« brano proti nam. »Gotovi smo!« zavpije nekdo. »Niti premaknili se nismo s svojih mest, tako smo bili zamakni -m, ko je torpedo, izstreljen iz več milj daleč brzel proti prednkmu delu ladje. Sedaj smo razločno videli bakreno glavo torpeda, kako 111 ■ i 111 i 111 HI I tl llTTll je brzela skozi valove. Vsak trenutek smo čakali eksplozijo. Toda imeli eno srečo. Poveljnik neznane podmornice je najbrže računal, da vt oz brzino sedmih milj na o, med- tem ko smo mi ravno ta dan vozili z zrn zijšano brzino. Podmornice nismo ' i-deli. Torpedo i» ooletel tik pred prednjim delom naše ladje — in ni zadel. Takoi nam je bilo lažje pri srcu. Takoj ie bil na ladji dan alrrm. Vsi smo zdrveli proti reševalnim čolnom. Nerodno je bilo, da nismo 'meli čolnov obr-nj 'h na ven, kakor je to sedaj na Atlantiku v navadi, temveč so bili vsi obrnjeni na noter. Soustili smo dva čolna v vodo kar se je dalo hitro PovebVik, ki je bil na mostu, je dal takoj znamenje strojniku, eaj ustavi stroj, in povelja za odhod z ladje v čolne. Še preden smo se dobro odločili, se 'e nrikazria no^momica in '?stre'il dva strela, od katerih ni nobeden zadel. Ena granata je zletela nad ladjo, druga ored nio v morje. Izobesili smo znamenm za razpoznavanje in se snustili takoj v čolne. Pre4 tem pa je strnir7< zavaroval kotle pred eksplozijo in vključil dinamo za razsvetljavo. Nismo imeli niti toliko časa. da bi vzeli s seboj naipotrehneiši.h stvari. Vsi smo bili v čolnih in odpluli proč od ladje. »Odpeljite z v. šim čolnom de podmornice« ... mi ie ve’"' -»"veljnik. »Mogoče nas le ne bo toroediral.« Devet 'n dvaiset ne* ie hdo T dveh čolnih in smo bili razdebeni kakor zahtevajo predpisi. Poveljnk je ostal s svojimi ljudmi ob strani ladje, 'az sem pa s svojimi odplul naravnost proti podmornici. Takoj mi je bilo jasno, da ne bomo odnesi’ neta, sai je podmornica, še preden nas je torpedirala, z lahkoto prebrala črke. nad meter visoke, ki so oznanjale ime ladje in države. Razen tega pa smo imeli ob strani ladje naslikano veliko našo tribarvnico. Nismo se bali, da bi nas oo6treljali, ker smo računali, da niso divjaki. Medtem je prišlo >z podmornice devet ljudi. Med njimi sta bila tudi dva mornarja s puškami, namerjenimi proti nam, ki »o pozorno motrili naše gibe. Ko smo na- meravali obkrožiti podmornico, nam je da! poveljnik podmornice odločno znamenje, da se moramo ustaviti tako, da bomo gledali proti soncu. Narodnosti podmornice ni bilo mogoče ugotoviti Posadka je bila oblečena v sive obleke Nekateri od mornarjev so imeli pokrivala na glavi, poveljnik pa je imel častniško kapo na kateri nisem mogel razpoznati znamenja zaradi sonca. »Kdo ste vi?« — me vpraša poveljnik tuje podmornice »Jugoslovanski parnik »Rad« »Kaj imate na ladji?« »Superfosfat« »Odkod prihajate in kam plovete?« »Iz Baltimora za Durban!« sem mu odgovoril Po kratkem premišljanju pravi poveljnik : »Moram takoj potopiti vao ladjo« »Vem.« sem mu odgovoril — »ali...« »Ali je vsa posadka zapustila ladjo?« »Da!« »Imate vode?« »Imamo nekoliko...« sem o * 'ovoril, misleč, da nam bo dal več časa, da rešimo vsaj važnejše stvari z ladje. Opazil sem po njegovem govoru, da ne bo nič pogajanj. Trije ostali častniki so opazovali z dal-nogledi obalo. »O kay!« sem ironično odgovoril in se uda! v usodo Ko smo se oddaljevali od podmornice, sem opazil, kako so mornarji, ki so bili videti zelo zdelani, na poveljnikovo zapoved skočili k topu in ga namerili na našo ladjo Stali smo brez besede na nogah in gledali. kai bo prišlo sedaj Zaslišali smo strel in šteli smo: eden . dva . . tri. . štiri . . pet .. šest, sedem, osem! Osem strelov je bilo oddanih, a nobeden ni zadel cilja. Poveljnik se je pribhžal s podmornico naši ladji na nekaj sto metrov. Takoj nam je bilo jasno, da bo ladjo torpediral, Ne vem, če je mogoče komu -azunali občutek, ki smo ga mi ta trenutek imeli. Mornarju je ladja več 1 ' vam dom. Ladja ie naša zvesta prijateljica, ki nas vleče iz vseh neprilik, rešuje nam življenje in del' z mi dobro in slabo. Zdaj smo jo videli, kako nemo rioii ored nami in čaka, da se povrnemo. Vse luči na ladji so gorele. Zdelo 6e je, ko da so oč<, ki zrejo v nas. Ko sem se ta trenutek oz.I na prijatelje, sem opazil solze v njihovih očeh. Zagledali rmo odsev toroeda, ki je I proti ladji.. , Vsi smo obstali brez besede. Kratko zatem je torpedo zadel. V zrak se je dvignil visok steber vode, d'ma in vredne pare, zmešane s kosi lesa in železa, 'sti trenotek «o ti rta srvle na ladji vse luči. Najbrže ' ekjolodiral tudi kotel, ker ie bilo slišati zamolkel udarec, ladja pa se ;e nart,nila. Samo še trenutek s- ie dršiia vodoravno nad vodo, potem pa se je nagnila in prednji del je lezel -roti dnu. Pot-o la-,je ni trajal niii dve mirt 'i. NiMar ne bon pozabi! trenutka, ko je izginila zadnja sled za ladjo. N-rti prijate’j je glasno rekel: »Zdaj je Marko Rusko prenehal biti rtosoodar. ker so mu potopili edino la.”o ki jo je imel ...« Ko smo se ozrli, podmornice ni bilo več in smo ostali sami, 350 milj oddaljeni od afriške obale. Hrane in vode smo imeli dovolj. Računali smo 10 do 12 dni, da bomo prišli do Afnke. V čolnu smo imeli kompas, sekstant, samo zemljevida nismo imeli. Na vso srečo pa je vzel neki mornar s seboj nove čevlje, katere je imel zavite v mir Pri odvijanju čevljev so -mazili da ima papir na notra 'I strani zembe-vid Atlantskega morja. In ravno ta nam je dobro služili Sreča pa je bila tudi v tem, da mo imeli veter z zahoda, drugače v teh krajih veter po navadi piha s se verno- vzhodne strani. Razpeli smo jadra in zapeli »Marjane, Marjane!« ter zapluli profi afriški celini. Moja barka je šla naprej, poveljnikova za menoj. Takoj 6em razdelil hrano in vodo po dnevih in po glavah. Takoj prvo noč smo imeli smolo. Močan veter nam je raztrgal jadro, drugemu čolnu pa jambor prelomil. Jadra smo zašili z vrvicami za čevlje. Vso noč smo imeli strašno vreme, voda je pljuskala v čoln. Zdaj smo bili na 6oocu, zdaj v dežju — v6i mokri. Dolgih 36 ur smo se borili z valovi in močnim vetrom. Okoli polnoči drugi dan smo računali z naihujšim. Ljudje so bili že onemogli, pa so še vedno zbijali šale, samo da ne bi popolnoma opešali. Po polnoči pa smo opazili pred seboj rdečo, belo in zeleno luč — svetloba z nekega pamika Na mah smo «c znašli v sredini angleškega konvoja, ki je štel 65 velikih ladij in plul proti Angliji. Te ladje so naš že popreje opazile — jaz sem dajal z žepno baterijo znamenje SOS. Prva ladja m« je odgovorila »0 kay!« in odplula dalje. Vse lad'e so tako odgovarjale in plule dalje. Na koncu konvoja znamenje »Počakajte, pridem!«. Ko 6e je zadnja ladja »Rescue ship«, ki ima dolžnost, da na koncu konvoja rešuje ponesrečene, obrnila proti nam, je s prednjim delom zadela v neko drugo ladjo, ki je bila napolnjena z žitom, kavo in sladkorjem. Ta se ni potopila, pač pa smo opazili, da sta obe ladii hudo poškodovani. »Rescue ehip« je bil tokrat »Grodno«, velik parnik, ki ie v mirnem času večkrat zaplul tudi v Jadran. Potegnili so nas takoj na ladjo in nam dali topLga čaja, obleke in določili prostore za 6panje. Takoj zatem so pričeli z reševanjem poškodovane ladje, katere nesreče smo bili prav za prav mi krivi.. . BiL je ladja »Cao St. George«. Vso noč so popravljali poškodbe na krmilu, zjutraj pa sla oba poveljnika sklenila, da se povrneta z zmanjšano brzino v afriško luko Freetown. Konvoj pa je odplul naprej brez ustavljanja. Drugi dan smo doživeli nov dogodek. Pluli smo z brzino 5 milj na uro. »Cape St. George« je vedno bolj zaostajal za nami. Okoli poldne nam je poveljnik dal zname-menje, da mu voda udira v notranjost 'n da se bo ladja potopila. Pričeli so z reševanjem posadke. »Grodno «je spreiel še 65 mornarjev in odplul s 125 ljudmi. Spali smo na krovu, pokriti z navadnim platnom, izčrpani od dežja, vetra in mraza. Zanimivo je bilo gledati, kako se ie poveljn;k potapljaoče se angleške ladje poslovil Ko so že vsi zapustili ladjo, je on odšel v ledenico po kokoši in meso. S strahom smo opazovali, kako se ladia ved« » bolj potaplja, a njega od nikoder ni. Na koncu ie prišel iz ladje, popolnoma hladnokrvno vrgel meso v čoln, se snet vrnil, vzel zastavo in jo izobesil na prednji jar-' ol. V zndniem trenutku je zapustil ladjo in odveslal s čolnom do nas. Videli smo ga. kako z ostalimi *a solznih oči pozdravlja potapljajočo ladjo, dekler jo je bilo še videti. »Grodno« nas je odpelala v Freetown, kjer nas je angleška admiraliteta zaslišala. Potem smo po naši agenciji v Londonu dobili V6e potrebno in odšli s potniškim parnikom v Liisbono. Ostala posadka je še sedaj v Lizboni, ker nima še urejenih potnih listov.« Ib |a tiskarne « LJoHJanli Jože Kramarič. - Izdajatelji int Jote Sodja — Urednik' Mirko Javornik - Koknpl«ov ne vračamo. »Slovenski dom« Izhaja vsak delavnik ob It Mesečna naročnina 12 din, ta inozemstv« n din Uredništvo: Kopitarjeva olica s-lil letelon It tooi do 4005 Uprava: Kopitarjeva olira 1