List 35. m v » Tečaj podarske, obrtniške narodne Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta t gold.; pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr« • Ljubljani v sredo 28. avgusta 1872. Obseg: 0 zasajanji sadnega drevja ob krajih cesarskih in srenjskih cest. (Dal.)— Neugodni časi škodljivim mrčesom. Priporočilo Sufolkovcev. Letošnja šolska poročila. (Konec.) Potovanje na Véliki Zvon (Grossglockner). Mladopolitikarji. Prvi véliki zbor društva slovenskih učiteljev. Mnogovrstne novice. Dopisi. Novičar Gospodarske stvari. zasajanji sadnega drevja ob krajih cesarskih in srenjskih cest Različne rastne okoliščine v goščavi vzročujejo dalje tudi to, da eno deblo je lepo ravno, primerno debelo, drugo pa krevljasto neprimerno debelo ali tanko. Vse to donaša veliko neenakost v poznejšo raščo in podobo K Spisal Rihard Dolenec. (Dalje.) Za zasaj enje potrebna drevesca dadó se osamesnih dreves, kar drevoredu ne krati korist je g1 reč temuč tudi moti lep pogled Dre vored je le potem popolnoma korišten in lep eno drevo tako kakor drugo y krepk 7 ako je in ravno rastoče Se nekaj imam omeniti, kar enakost v rašči in s po dvojni poti pridobiti, in sicer: ali se po goščavah tem tudi lepo podobo takim drevoredom krati tu je sama prhla V in mejah rastoči div jaki izkopljejo, na svoje mesto presadé, ter, go ko so se poprijeli, pocepij po îzreaijo ali se pa djerejskih pravilih v d Ob véliki cesti proti Trstu se je prvo godilo ob ščavi so tla tako različna tam skoro sam kamen dveh deblih enako razvite. Vzemimo še večo ali manjšo težavo pri izkopavanju, in razvideli bodemo, da pride zemlj da niso korenike znabiti pri VJD VeilKl cesu prou irsiu »C jç pvu guuuu, vu T v ^vpiwujtt, iu uuuciuu ? U Čt pnul druzih, kakor ob véliki cesti proti Crnomlji, Kranjski eno deblo z mnogimi korenikami, drugo skoro brez ko • -r i i r7 1 . ___UJ viî vnonA r6nÍk V zemljA • Irolm ack «L^--±___3 pri Laborah, Zaloški proti fabriki itd. mi ni znano. kako se hočej Proti zasajenju 3 pomočjo po mejah najdljivih div- vse primejo — enako razvijati? potem ako se tudi Da bi se j ako v prêt se mora vsak pravi sadjerej ec, m sicer tacih okoliščinah pa pn iz sledečih razlogov: Recimo, da se najde po mejah v enih krajih res treba tedaj večnega presajanja rasti poprijele, na to še misliti ni ? Konečno še ekaj veliko število divjako vendar ne more to nikdar so se vsadili bili, vse enake visokosti Ako so tudi divjaki takrat, ko zadostevati ker, kakor je bilo že rečeno, se potřebujejo -------— , —— , íigubiju LU gU- iUňlC¥ailj __________, — r______-j-j- tov(> potem, ko so se pocepili. Eno deblo ne zvene za ta kraj same jablane ali hruške, za druzega češplje itd. namreč koj od vrha, posuši se ga lahko za en čevelj, In teh, to je, divjakov le enega ali bodi-si tudi dvojnega poldrug čevelj, ali pa še več; zdolej je pa krepke rašče to go plemena, bo se le redko nem številu. Pozabiti se pa našlo ali v zadost- videti, zato ga nočejo kar naravnost ven vreči tudi ne sme, da se v kterih bi se ceste z največim vspehom zasa- deblo je na mestu — ; ft^ Jv xAMiAMiT uvwv TV/u viuui ^ Ckl jdejo cepijo ga raje niže kakor druge. Tudi je mogoče ampak 7 in ravno tam je mogoče ako so zastopane 7 se ne najde po go čisto nič ali pa In prav zato, ker je manjkalo zadostno število enakosti drevoredu, kar se mora, ker se to lahko stori 1 ™r- odstraniti. kraji, dile ščavah divjako____ A , „ . divjakov primernega plemena, je menda nastala ob žaški cesti tista velikánská, ničemur podobna kupčij češnja jabla malo ljubadi, ali 7 bi se imele cepiti ali pa da je krivo itd. Tudi to stori ; da slabe da se niže pa više cepi Vse to pa škoduj lep podobi y y sadni 3esti tista veiiKansKa, muewur puuuuua, ooum ^ ^^ « skoz in skoz nasprotna zmes. Tù stoji krepka nekoliko preškrupol Marsikdo me utegne zavrniti, da sem v teh rečéh 7 tam zopet kaka krevljasta hruška, zraven nje da 7 prenatančen ; jaz pa pravim, 77 ali plja. Pravi ričet je to! Ako bi pa tudi star slovensk pregovor čez snago in lepi red ni nič na svetu", in to je razodeti pomislek povsod popolnoma odpadel, moral bi vendar vedno še vsak pravi sadjerejec takemu zasa- dreves, to je, divjakov navesti • . • 1 »1 - "L •___1______________1 _ 1 f V tem sem skusil vse slabosti iz goščav dobij enih z vso silo nasprotovati jenju logov, ktere naj tukaj naštejem. — ——jv,, Divjaki po mejah rastejo v jako različnih okoli- v drevesnici izredila. Pri teh odpadej XT KriKsiVi íIpVi (\rno»î v slaheiših. eni boli v dene slabosti, kaiti v drevesnici izreie in to iz še druzih raz- biti vsakemu, da se ne dá Mislim, da jasno mora njimi opraviti, marveč da moremo po druzih seči, to je, po drevesih, ki so se š čin ah, eni v boljših tleh, drugi v slabejših, eni bolj vse ravno navedene slabosti, kajti v drevesnici izrejena stebla so lahko senci v goščavi, drugi bolj na prostém. To pa stori, da in morajo biti vse enako stara, vse enako debela, enako so jako različni v rašči. in — kar ie glavna reč — v visoko cepljena, ravna kakor svece, *) vse enako krepko kar je gl su raziiuui v a* .J starosti. Starost pa na tanko določiti rec 7 tako rekoč 7 zobé pogledat zneje , ku »e je oo i «a » ^ druzimi tudi starikasta debla vsaj ena ko se se drevesu ne more, ampak še že vsadilo v na po se razvidi, da so bila med revno ktera visoko cepljena, ravna kakor svece, *) vse enako krepko vkoreničena; sploh, vse dobre lastnosti imajo. Ravna, to je, popolnoma ravna in* krepka debla doseči, je znan, težka reč, ker divjaki nočejo vsi ravno rasti, in vrh tega rastejo tudi počasi. Še slabsi vspeh se pa vsacemu, komur ni pomoček aruzimi xuai sianiiaaut ucum voljen«., ^ ravno ra8tij in vrh tega rastej-0 tuđi počasi. Se slabsi vspeh se pa Životarijo, namesti da bi krepko rastla. To spoznanje pri većini naših jabelčnih in hruâevih sortah doseže — drugo sadje je pa se ve da zdaj prepozno. ♦ Večidel bila so cepljena drevesa. Vred. raste samo od sebe ravno — ako se divjaki koj pri tleh cepijo ; vsaj jako malo sort imamo, ki bi hotele, ravno, in, kar je poglavitna reč, krepko rasti, in ravno najžlahnejše sorte imajo to napako. Temu v Kdo pa da bi imel drevesca v drevesnici izrejati, in kje, — to je pravi odgovor na prvo postavljeno vprašanje — in o tem prihođnjič. (Dal. prih.) Neugodni ćasi škodljivim mrčesom. Preddvor na Gorenskem Veselo je slišati, kako marljivo se je po naši domovini začel pokončavati drevju in drugim sadežem hudo škodljivi mrčes. Da! pričeli so se hroščem in roditeljem požrešnih gosenic zares prav slabi časi. Spo-ročila iz več krajev v „Novicah" pričaj o, da so posebno učitelji in učenci ljudskih šol veliko belinov po-končali. Pokoncavanje belinov in še drugih škodljivih metuljev bilo pa je letos jako potrebno, kajti vsled ugodne zime prikazalo se je že zgodaj spomladi čuda veliko gosenčje zalege. Kaj bi ljudem pomagalo naj-iepše sadonosno drevje, ako bi ga spomladi ne čistili gosenic in druge požrešne golazni? Vsa gola in brez sadja bi stala drevesa po vrtih; otroci bi gostili se z repo, delavci pa s škodljivim žganjem. Kdo bi le mogel povedati in našteti, koliko dobrot nam daje sadno drevje! Koliko se prodá surovega sadja, koliko se ga posuši, koliko se naredi iz njega zdrave pijace, in koliko bol-nikom se lahko ž njim postreže! Drevje daje tudi tičem živež in streho, živini krmo in nasteljo, polju in trav-nikom pa gnoj. Drevje je pravi dar Božji, toraj je člověkova dolžnost za-nj lepo skrbeti. Ako bi hoteli mladi ljudje le pridni biti, bila bi v kratkem času vsaka soseska lep in cveteč sadni vrt! Drage „Novice", blagovolite častifcim bralcem sporo Čiti, da tudi pod strmo Z aplat o in visokim Stor-ž i č e m nismo gosenčjim požeruhom potuhe dajali. P r e d-d vor ska šolska mladina že štiri leta tako pridno metulje lovi in zatira, da ie kaj. Ko sem 1869. 1. v šoli otrokom pripovedoval, kako so glogovi belini, dre-vesni metulji in metulji obročarji sadnemu drevju in drugim rastlinam škodljivi, so me radovedni poslu-šali; ko sem pa začel živo priporočati, naj jih pridno lové in pokončujejo, jeli so me debelo gledati in zraven se še glasno smejati. Spoznali pa so kmalu, da se ne šalim, posebno ko sem tištim, kteri bi metulje pridno pokončavali , plačilo obljubil. Da bi se po dokončani vojski zvedelo , koliko glav je padlo, donašali so mi učenci in učenke obglavljence v šolo, kjer sem pred začetkom uka vse pregledal in na tanko zapisal, koliko jih je ta ali uni usmrtil. Natančni zapisniki, kteri se lahko vsakemu pokažejo, ako bi treba bilo, pričaj o, da je naša mladež pokončala: leta 1869: 13.734 belinov, 1.415 obročarjev, 985 jablanovih metuljev leta 1870: 75.300 belinov, 1.974 obročarjev, 1.311 jablanovih metuljev leta 1871: 98.536 belinov, 4.351 obročarjev, 3.605 jablanovih metuljev leta 1872: 214.854 belinov, 6.175 obročarjev, 4.980 jablanovih metuljev 402.424 belinov, 13.915 obročarjev, 10.881 jablanovih metuljev. Tedaj 427.220 najškodljiviših metuljev. *) Omenjena števila jasno kažejo, da otroci od leta do leta marljiviše zatirajo škodljivi mrčes. Posebno letos so tako pridno vse križem metulje lovili, da jih je bilo veselje gledati. okom priti, je pa lahka reč. Cepijo se namreč dveletni divjaki prav nizko - v pero — s krepko in ravno rastoČo sorto (za jabelka naj-boljaa je angleška zimska zlata parména (englische Wintergoldpar-mene), za kruške normanska mostnica (normânische Ciderbirne) in ko je ta zadostno visokost (en seženj) in debelost dosegla — kar se v treh letih zgodi — potem se še le tista sorta na njo cepi, ktero želimo imeti na visocem deblu. Pis. *} Res! oČitne hvale vredno pris&đevanje . ktero naznanimo družbi kmetijski. Vred. Večkrat so mi posamesni dečki na enkrat vsak po 2500 do 3000 belinov v šolo přinesli. Zdaj pa pridno željne beline moré. Kratkočasno je gledati, kako zjutraj na vse zgodaj otroci okoli zelnikov in vrtov hodijo, ter metulje, ki še vsi zaspani po rastlinah čepé, z eno roko za habice prijemljejo, z drugo jim pa — glave trgajo in jih potem nekteri kar v žepe tlačijo. Mislim, da so zeijni in drevesni belini enega plemena, vendar pa so poslednjih gosenic veče in požrešniše, ter tudi veliko hitreje rastejo. **) Žalibog! da je nekaj kmetov (posebno nekaj sta-rišev šolskih otrok) temu jako potrebnemu delovanji od začetka zeló na^protovalo. Naravnost so otrokom oštro prepovedovali to opravilo, nad menoj pa so se ježili ter mi Bog si ga vedi kaj vse žugali. Ker kmetiški ljudjé (posebno pa še otroci) pri vsaki reči kar na enkrat dobiček videti in imeti hočejo, moral sem tedaj ubogljive in pridne otroke večkrat vsaj nekoliko obdarovati, sicer bi bila moja najlepša priporočila le klic vpijočega v pu-ščavi. Marsikteri učitelj bi z veseljem kaj pripomogel k potrebnim in koristnim rečem, ko bi mu ne bilo treba milo gledati po trdo zasluženih vinarjih. Nisem bil sicer namenjen svetu očitno naznanovati, koliko metuljev smo s šolarji pokončali; ker pa gosp. dopisnik „iz Kokrice" nekako zabavljivo pravi: ,,Pri nas je vse sadno drevje lepo zeleno brez gosenic, po drugih okolicah pa je nago s snedenim perjem'' — mi je dolžnost očitno povedati, da naša šolska mladina pri iako potrebnem opravilu ni rok križem držala. — Očka Net blezo niso sadnega drevja v svoji fari s pravim očesom pogledali, preddvorska okolica, ktera je najbližnja, pa jim je celó malo znana. Spomladi je bilo pod našimi gorami čez in čez vse prepreženo s prelepim cvet-jem; tega se posebno zdaj sleherni lahko prepriča, ko vidi drevesa polna žlahnega sadja mnogih plemen. Dobro in koristno je pokončavati mrčese sadju in drugim sadežem škodljive ; al o tem ne smemo le samega sebe videti, ampak tudi druge, ki se trudijo v isti cilj in konec! J. N. Skr binec, učitelj. Priporočilo Sufolkcev. Že več tistih posestnikov, ki so bili od si. kmetijske družbe Sufolške prešiče za pleme si nakupili, je v ,,No-vicah" njih sponašanje razglasilo. Od šentviških na Do-lenskem povemo, da se prav dobro obnašajo, so krotki, ješci in velike rasti. Mladih je bilo sedem 23. sušca t. 1., ki zdaj po centu tehtajo, in spet jih bode v sredi septembra. Stari pa meri 5 čevljev do uses in je Čez prednji pas 6 pedi in pol širok, in akoravno ni pitan na debelost, ker se še za pleme rabi, ima blizo 4 cente, star je 22 mesecev. V 14 mesecih je od njega 250 mladih bilo. s kterimi so kmetje močno zadovoljni, ker so se zgoraj v misel vzetih prešičjih lastnost na-vzeli, in so veči od navadnih. Po tem plemenu je tedaj napredek v svinjereji očiten, in hvalo moramo izreČi si. kmetijski družbi, ki se marljivo trudi za vsestranski blagor kmetijstva, kakor tudi visoki vladi za zdatno de- narno podporo njeno. T. S. **) Drevesni belin (Bauinweissling. pontia crataegi) na mnoga sadna drevesa, najraji na jablane, pa tudi na hruske, češplje, nesplje itd. poklada svojo gosenčjo zalego, — veliki zeijni belin (Kohlweisslicg, papilio brassicae) kakor tudi mali zeijni ali repni belin (papilio rapae) pa pokladata svojo zalego na zelje, repo, redkev , hren, rezede, levkoje itd. — Čeravno so vsi ti metulji be li, na svojih habicah fperutieah) pa se že lahko rasločijo po tem, da drevesni belin ima bele habice s Črnimi žilicami preprežene, zeijni belin pa ima v belih habicah črna okrogle pike (kakor oČesa). Vsi pa spadajo v eno pleme „podnevnih metuljev". Vred. Šofske stvari. maj hni zđijo, poprašujte kot okrajni nadzornik kmete m vse Le to šnj a šolska porocila. (Konec o spisku pl. Gariboldi-a.) dite drug „Laibacherico", ali nimajo davka že čez glavo? Pogle- ali Vam še ni zadosti ekseku- tivnih prodaj posestev? Učitelj bo dobil več o plačo ) oče njegov (kmet) pa bode šel na kant! y Kdor je poznal gosp. Garibold velikoletnega davke Vi gospodine Gariboldi pač lahko pledirate za veČe kei liuui jjvwc* i v^ui x kj a. v^ m .v.wwivv^^ udí v rv t/ , «.uz iv s svojim „Besoldungsbogen" greste na pohlevnega, duhovnim gospodom udanega suplenta na kaso po denar. Država lahko povikšuje plačo cesar-gimnaziji ljubljanski, ne bi mislil, da on utegne biti skim učiteljem, ker plačo lj udskih učitelj e v na š a b n i oče onega sestavka , ki letos paradir gramu ljubljanske preparandij malo okence ljudsk Mož y ki ni V se v pro-skozi stran pušča. Naj ona skrbi za te kakor za svoje druge učitelje in lahko bodo uni dobili več, kar imajo ti pre- pogledal in kteremu je več. Država morala bi sploh skrbeti za nauk in pro- njo še zdaj tako malo mar, da, če pride ktero nad- sveto , in ne da bi velik del plače učitelske valila na zorovat, se niti z učiteljem niti z učenci ne spustí v rame občin. Tako bila bi povsod stvar kmalu v redu. noben razgovor, drzne se daj tarej ? za šolstvo za- služene uč: einer lángst more izcvetati telje zasramovati Zato bi mi zadnji stavek Garibold i jevega spiska za 77 lebende Monumente obrnili tako-le: „der Staat biete dem Volke ohne Be- vergessenen Zeit!" Ali ni to oholost, ki se iz plitve 9 Mlajše učitelj hujska zoper duhovščino s tem, da starejim očita ? pa da steuerung des Unterriehtes die M i 11 e 1 zu seiner Bildung; ist ja doch allés, was der mehr gebildete Landwirth und Gewerbsmann besser macht. mit einer po ijihovo posebno prizadevanje je bilo dozdaj biti duhovščini, in da zato so skušali pri vsaki priliki kazati, da šolsko mladež napeljujejo k pobožnosti". Zato všeči hoheren Steuer belasteť í * priduša mlaj telj naj „se emancipirajo ta a y f y) se naj naj po stan ej Gosp. pl. Gariboldi, ki ni še cempera spisal in z ničemur pomnožil slovstva našega, se drzne dalje stopijo na lastne noge", celó kritikovati delà, ki jih izdaja Matica slovenska. Da obodni' Ali namesti „zweckmassige Jugendliteratur" izdaja slovenske yy Lehrerbildner" ne vidi, kakošen plamen s tako pri- zemljevide in da je v slovenskem jeziku izdala zlatega digo zanetuj med telji starejšimiin mlajšimi, pa med denarja vredno Schôdlerjevo duhovščino in učitelji? Ali ne vidi, koliko s tem ško duje napredku ljudskega šolstva, ker naša častita du mijo itd. knjigo „fiziko, ke- u bildnern" našim (das Buch der Nátur), ki je ravno „Lehrer- hovščina ki ima neumrlj pa že tako ni posebno zavzeta za nove postave takih komentarih, zdaj še le prav vidi, kam merijo ki ne znaj o slovenščine, tako potrebna asluge za ljudsko šolstvo, kakor voda ribi — to vse mu je trn v peti ter jo tako y po šolske postave? In kam přidej revzame Gariboldij mlaj učitelj y ako jih puh ? Res bodo mislili deleč zagazi, da graja slov. pre vo d nemške knjige. Gospoda Tušek in Ogrinec zdaj pa le brž s slovenščino Vajino v šolo Gariboldi-u! y JLřOg V Ctil , iva| ua ou , aivu uiou hv/íjuvjou jjauivi je njih ,,Bildner". Nekterim mladim gospodom, ki vedi kaj da Tudi slovensko učiteljsko društvo mu ni so ako niso treznejše pameti, kakor po volji; iz vseh ekspektorcij njegovih p a je očitno , da kranjsko nemško društvo" bilo bi mu ljubček srca. dovršili juristične ali medicinske študije, je tudi svét pre- Recimo pa, da bi bilo „učiteljsko društvo" moglo kaj majhen; domišljujejo si tudi, kako jim bodo zdaj brž več storiti tela pečena piščeta na mizo y kako to, da pl. Gariboldi ki se 7 XVCViW IA,, ťl. V-A t* L 1 M U 1 U. 1 , 1VX OO je tjim kmalu lani vpisal za uda v to društvo, ni přišel v noben re sni kaže kala čepij y ne da ijihova fantazij jdejo zlatih gradov, ki jim jih je sli- shod, da bi bil dobre svete dal temu društvu? Nič 7 in v uradnijah ali druzih službah zadovoljni ali ne zadovolj in vendar so dovršili dolg tudij s pr malo z velicimi pomagati, pa le grajati in podirati, ali je to pošteno? Raztrgal je pl. Gariboldi tudi s celimi kupi laži in „Uč. Tovarša". — ~ Vrtec' LFia^U , JU ou wvTioiu «Vi^v UUWV11JV Tvuviuii UlCV/ 111 jjKJ Kj. IWVd stroški na vseučiliščih, ne pa Ie nižo gimnazijo ali realko ! našem listu odgovoril Naš ___- —A^^^^u i« u ; i m_____r*_____i__ • _ Vrednik „Vrteca" mu z malo 77 novi pedagog", ki je bil veliko let zadovolj vrednik „Učit. Tovarša"' je v pa v là LUCLLXJ piCtOV^ „Oriente* --JL-rv/^ J V/ MHC% - lil OX jJU jJI £ je postransko služil več kruhka, pa zdaj kar z vso storil? a še Bog da je bila in si „Tovaršu". Grenke je moral požreti v obeh listih in to po pravici. Al kaj mislite, da je pl. Gariboldi na to svojem tovaršu ,,Tagblatt-u a silo zahteva, naj učitelj ljudske šole na kmetih ne bi odgovoril, da bi mu smeli izbrisati Je pl. ; je i( tako surovo pred njegovim imenom. smel imeti nobenega postranskega zaslužka organist biti ali cerkvena opravila po najetem služniku njena vrednika oporekala, kupičil je laž na laž Ker nič ni mogel ovreči, kar sta mu ome- na opravljati, ucvao iuu i "" "V Ui uvuvij OUIV/1 pi IIHVU , g. 1 ULUSlDćt JC ,, štarske službe imeti brez zanemarjanja učiteljske službe? učenca ljudske šole t n o opravilo ? Ali ne bi učitelj smel po priliko Učitelj ima določene ure v vse drug ure so Tomšiča je „nesrečni študent" degradiral za da se nikoli ni kmetij- Praprotnika pa, axjuc mv, t uvx.j .^^ stva temeljito učil itd. itd., g^op. x la^iuiux^a njegova lastnina, s ktero sme, če je ne obraća na sra- izvrstnega učitelja ljudskih šol, skušenega pedagoga, motne opravke, gospodariti po svoji volji. Pogledite proti kteremu gosp. Gariboldi z edino svojo „Geographie gosp c. iv. okraj nega sodnika iig d&lcc od Lj^^/ijctju.^ ^ o v^m uhu. v-jcouuujuic »c iscuuči m v ijuusivi je ^ ui^tum vsem on barantuje, in visoka nadsodnija ga ne moti ometal menda največ zato, ker sedí v deželnem šolskem v njegovem opravilu! s čem und Geschichte" še senca ni v ljudski šoli, je z blatom Da Je treba našim svetu, ne pa on. In vendar imata Praprotnik in teljem ljudskih šol povik- Tomšic tudi to veliko prednost pred njim, da sta ona ati plačo, to vidi vsak in opomina Gariboldijevega obá službe dobila po postavno dostalih učiteljskih ni bilo treba. Al če se to ni zgodilo še dozdaj, ali je pa preskušnjah, Gariboldi pa — brez predpisane premislil pl. Gariboldi, zakaj ne? Dež. šolski svet povsod skušnje. delà na to, naj obČ povikšaj 7 m da bi one imele premoženja in da bi dež e la imela premoženja, daleč že davno bili bi telj boldi! idite po deželi in pogledite na boljem. Al gospod m aš t Gari naših To y ljudi cla ubog povik Na enem mestu se gosp. Gariboldi spozabi tako da govori o „didactisch-pádagogische Aufgabe". je res največi „Grossenwahn", ki se ga člověk misliti more, ako kdo, čegar životopis je tak, kakor smo pogledite proračun deželni in ne prezrite tega, ga popisali v začetku tega stavka, si upa v didaktiki pet ^ ^ 1 V * Ml v Vfc M, ^ VCJA AVV O ? O 1 1 ^UViVblXU O Otw T IVUI^ UJI T v* A M. ^ U V 4 U. 4 vsega deželnega zaklada požró stroški za in pedagogiki govoriti. Učitelj biti pri hod nj im uči- bolnike in najde n i a davk 7 pa boste poznali, da z ni mogoče mahoma povikšati učiteljske plače. Ce se Vam pa sedanji davk teljem Učitelj to ni to, kar je učitelj navadnim učencem, prihodnjim učiteljem ljudskih šol mora pre izuriti se v ljudskih šolah, da vé, kakošna je : * mladina, kaj in kako ž njo ravnati, z eno besedo: on je moral žive ti s tako mladino. Le tak zna prihod-njim učiteljem pravi učitelj biti. Mi smo zadnji, ki bi se v vsem skladali s slovečim Dittes-om; alon ima pravico govoriti o ljudskem šolstvu, kajti on se je izuril v ljudskih šolah. — Zato naj nekteri slavo pojó „Lehrerbildnern", ki niso se izurili o ljudskem šolstvu, nam je taka slava prazen dim, ki vstaja iz enostranske osobnosti, pa ne iz vsestranske resnice. In tako sklepamo ta sestavek. Precej dolg je in odkritosrčen, kajti mi smo dokazovali, pa ne samo z besedami okoli sebe metali. Provociran pa je bil po tem, da tak vse sramotivni spisek se je prikazal v šolskemprogramu! i Prvi veliki zbor društva slovenskih učiteljev. Ta zbor bode po naznanilu „Učit. TovarŠa" 24. in 25. dne prihodnjega meseca septembra; obravnavale se bodo sledeče stvari: 1. Kako naj se slovenski učitelj za svoj stan izobražuj e; 2. kako naj se v naših večrazrednih ljudskih šolah podučuje drugi deželnijezik; 3. kako naj bi^lj udski učitelj i na Kranjskem, Koroškem, StajarskeminPrimorskem imeli enakomerno plačo; 4. posamesni nasvet je. Zraven tega bode dosedanji začasni odbor slovenskega učitelj skega društva poročal o društvenih zadevah in potem bode (po §. 13. društvenih pravil) volitev prvosednika, blagajnika, trinajst drugih odbornikov in treh pregledovalcev društvene blagajnice in knjižnice. Prvi dan, to je, 24. septembra z večer bode na korist slovenskega učitelj skega društva pod vodstvom gosp. A. Ned veda javna „učiteljska beseda" (koncert). — i' Drugi dan, to je, 25. septembra bode občni zbor društva v pomoč učiteljem in njihovim vdovám in sirotám na Kranjskem. Natančneji čas in kraj zborovanja bode se naznanil prihodnjič. S tem skupnim zborovanjem slovenskih ljudskih učiteljev združena bode tudi razstava učil, ktere se bodo vdeleževali tukajšnji in vnanji knjigarji in tudi posamesni učitelji in nektere ljudske šole. 26. dne septembra potem se napravi, ako bodo kaki vdeleževalci hoteli ? izlet v Bled ali v kak drug bližní i kraj na Gorensko. •/à/ t . Vsak vdeleževalec tega prvega občnega zbora slovenskih učiteljev plača 50 kr. za vstopnico, s ktero bode se po znižani ceni vozil po železnicah, in bode imel z njo vhod v zborovanje, k razstavi, k učiteljski razstavi, k učiteljski besedi in k drugim ta-kratnim shodom. ™ ' ■ Vsi slovensek i ljudski učitelji na Kranjskem, Koroškem, Stajarskem in Primorskem, posebno pa vsi udje slovenskega učitelj skega društva se uljudno vabijo v ta prvi občni zbor vseh slovenskih učiteljev. „Ljubi bratje! slovenski učitelji! — tako se sklepa vabilo — pokažimo svetu, da nam srce bije za domačo šolo in pravo narodno omiko, da to svojo važno nalogo moremo le izvrševati, ako svojo združbo vtrjujemo, svoja čutila čistimo in bistrimo, da se za svoj težavni poklic spodbujamo, ter s posebnimi pomočki pomagamo tudi posebni nameri na blagor našega milega naroda". ■ S Potovanje na Véliki Zvon (Grossglockner). Spisal France Kadilnik. Velikánsko koroško goro „Véliki zvon" pohoditi za trdno sem sklenil lánsko leto, ko sem jo 18. septembra zadnji pot s Triglava videi. Odpeljal sem se tedaj v nedeljo 4. avgusta zjutraj pri grđem vremenu, mislé, da po grđem vremenu mora priti lepo, z Rudolfovo železnico do Trbiža, in od tukaj po obědu z vozom naprej v Belak; ob 5. uri popoldne sem bil v gostilni „pri pošti". Ker ni bilo boljega početi, grem peš Be-laške toplice ogledat. Malo ljudi, slaba pijaca in po-strežba — kaj hoče v takih okoliščinah zdrav člověk v toplicah početi ! — in to tudi mene kmalu žene nazaj v Belak na Stadlerjev vrt, al tudi tukaj je bilo zeló dolgo-časno, tedaj se vrnem v gostilno „pri pošti". Tu je se-delo pri dolgi mizi mnogo gospodov, ki so se ravno pogovarjali o hribolazcih. Nategoval sem radoveden pogovore njih na svojaušesa, in kmalu se vtaknem vmes in jim povem, da potujem na „Véliki zvon" in da dobrega sveta potrebujem. Prijazno mi svetujejo: naj se peljem z Rudolfovo železnico do Gornjega Dravburga (Ober-drauburg), naprej potem z vozom do Dels in tukaj přehodivši hřib Iselsberg naj grem v Vogliče ( Winklera). Zahvalivši se za dober svèt grem spat. V pondeljek 5. avgusta zjutraj zgodaj se odpeljem z domaćim omnibusom na kolodvor, od kodar smo ob pol 5. uri odrinili. Železnica gre na desni strani Drave po Dravski dolini čez Paternijon, pri Mauthbriicken-u gré čez Dravo na levo stran, in prišli smo v Špital; malo od tod naprej gré železnica Čez reko Lieser, ktera iz Malte doline přiteče in se koj pod Spitalom v Dravo izliva. Potem pride Belski most (Mollbruck), na koncu Belske doline gré železnica čez reko Bela (Moli), ktera se tudi malo spodej v Dravo izteka. Pri Sachsenburgu prevozi železnica dvakrat Dravo ter potem zmirom na levi strani ostane. Ob 9. uri smo bili v gornjem Drav-burgu (Oberdrauburg) v gostilni pri „Pontilu". Po ko-silu se odpeljem ravno ob 12. uri od tod na kolah naprej. V pol ure sem bil v Rosenbergu na koncu ko-roške dežele (gornje Dravske doiine) in Tirolske, v niži Pusterski dolini. Tu naprej so hribovski hudourniki cesto dvakrat tako raztrgali, da sva z voznikom komaj konja in voz čez spravila. Ob dveh popoldne se pripeljem v Delse do gostilne Pruzzenbacherjeve. Vas je majhna, pa že precej visoko leži. Gostilna je bila polna mladih fantov, štirje teh so imeli šopke, vsi dobre volje. Na vprašanje moje: kaj to pomeni, mi odgovori krčmar, da so 22 let starega fanta pokopali, zdaj si pa z vinom veliko žalost tolažijo. So pač — si mislim — navade povsod enake! Pruzzenbacher mi prinese piva, naprosim ga, naj mi tudi vodnika čez Iselsberg preskrbi. „Glai Herr!" — mi odgovori. Kmalu potem zapazim staro ženico z visokim špicastim klobukom okrog mene se sukati. Na vprašanje: ali kmalu vodnika dobim, mi odvrne Pruzzenbacher: ,/S Majcele ischt scho lángscht do". Ženica stopi pred-me in pravi: „do bin i"* — Dobro! toda po-težkajte mojo popotno skrinjico, ali jo bote mogla nesti. Ženica prizdigne ter reče: „S get scho". Koliko bom pa plačal — vprašam. En goldinar — reče — je tarifa, 25 funtov zastonj ; kar je pa čez, se plača od funta po 4 kr. — In jela sva koračiti v hrib. Vsakih 100 korakov je počivala ter tožila, da težko sope, ko pa je mlada bila, je marsikterega možaka v hoj i vžu-gala. Na vprašanje, zakaj jej pravijo „Majcele" , mi odgovori, zato, ker sem za Marijo krščena, pišem se pa Einetter in sem že 67 let stara. V eni uri prilaziva vendar na vrh hriba „Iselsberg"* 279 rodilo „mladonarodnjaštvo". ki je 3728 čevljev visok. Na levi kaže napis: „Gefur- da oni zastopajo „mladonemštvo", se je po vsehdržavah štete Grafschaft Tirol und Vorarlberg, Ortschaft Isels-berg, Bezirk Lienz", na desni pa „Herzogthum Kàrnten", Gasthaus zur Wacht Nr. 3".^ Gostilničar Pavel Mayer toči dobro tirolsko vince. Móda je postala, da v oni, ki sami so se mladikasto- }} Tukaj čez je bila nekdaj naivni, ob enem pa tudi prevzetni, mislijo pomladiti državo s tem, da so mladi ali se delajo mladi ti politikarji prikladajo naslov „mladih" e; moda I • I / # • in rimska cesta; tudi gostilni napis priča, da so nekdaj vsaj je, da si tu colnarji stanovali. Kmalu greva z mojo ženico na- v tem iščejo odlikovanja, da se povzdigujejo nad stare, prej mimo toplic, ki imajo 3 vode: „dasSchwefelwasser", - da yy in Magenwasser". Navzdol sva Zato pa tudi ni redka prikazen ta lasmi in s sivimi bradami se „mladim" pridružujejo možje s smmi das Gliederwasser' dobro hodila in prišla ob 5. uri popoldne v Vogliče in se potem tem bolj za mlado-politiške bahače vedejo (Winklera). Vogliče stojé na ineji spodnje in gornje čem dalje so bili v veliki šoli življenja, pa— se nic niso Beis ke doline (Mollthal). Med visocim hribovjem po naučili. In tako imamo zdaj Mladonemce, Mladočehe, gornji Belski dolini, kteri proti „Sveti krvi" Grosskirchheimerthal", šumé tudi pra- (Mladoslovence), Mladoruse itd., in tudi Mladoturke. Vsem tem „mladim" se vijo „ijrossKircnneimertnar*, sume aivji porosí, ki ar- vsem tem „miaainr* se morejo pripisati vse dobre vijo v reko Belo (Moll); velike pečine, ki ležé po do- in slabe lastnosti mladine. Najbolj se takim prilega pri- lini bil. y kažejo y da je na strmih hribih njih nekdanji dom un. Tudi dalje naprej V ^uagnů jd ovoi voo uuuaotj „mictu-iui priuruziujciju, voij<*» pnoiuviv;čí . „stcti , pravijo, da bil se je pred več stolotij velik kos hriba se užge, šebolj gori". Mladi pase naj raji naslanjajo na in ani a -írn a rrnan i in \ tt i n a • vi n wi i n n im rf f/m -í n tt r\ 4- c c hp i A d o ih A Sagriz a je svet ves hribast slovica: „mladost je norost" Sivim bradačem prislovica: „star pa, ki se mladini" pridružujejo veljá panj v ce Mohrenkopf odtrgal in celo vas zasul. Da to ni prislovico: „na mladini stoji svet". To je res, samo prazna pripovedka, dokazujejo mnogovrstne reci, ktere da mladini sliši prihodnost še le takrat, ko so mladi precej starikasti postali. Takrat pa imajo še dandanes tù izkopljejo. Most kteri pelje na levo že stran reke Bele, je bil podrt in visec na verige prive- zopet drugo mladino pred seboj, ktera zaničljivo na-nje krog njega vsa cesta strgana po hudih nalivih pre- gleda: mladino, ki se po pregovoru obnaša, da „jajce zan Ker z vozom ni bilo teklega tedna jako dereče Bele. mogoče čez, sva se z najetim fantom, ki mi je skrinjico I 1 «1 v • 1 • • v" nesel hoče več vedeti kakor puta « plazila čez jako nevarni viseči most, in potem vati vse Nespametno in nepravično bi bilo, mladini zanika- zasluge, vso kmalu prišla v Dole (Dollaeh); za vasjo pod hribom oni niso mladi politikarji Í-3 grad Grosskirchheim. Tuje bilo nekdaj veliko ogastvo, ker so visoko nad gradom na imenitnem hribu veljavo; al žalibog 7 > ampak da mnogokrat politiški mladici, jih Aristotel „politiške (TtolitiM Ttaidea) imenuje in kterim ta grški mo-„Goldzeche" (9036 čevljev visokem) zlato rudo kopali; drijan v idealni svoji državi ni dopustil političnega deal zdaj ga veČni led zakriva. Nek gospod Kompoš zida lovanja. Al Aristotelov ideal se ravno v tem oziru ni 1 • • "II 1 • /N "1*1 1 • / / 1 •• 1 • w #1 ▼▼ • w t 1 1 1 1 W • • 1 1 • • • Povsod je bilo teh mladičev, ki fante" poslopje in rudo koplje v „Goldzech-i", al pra vij o da novanim vresničil. V novejših državah ne molčijo mladiči in ne ubogajo, marveč so predrzni kričači ; gospodovati hočejo krasnim slapom ali vodopadom „Zirknizfall" ime- in res včasih pridejo do tega, da jih stari za poveljnike v znožji pa je potok v več stoletjih pečino čislajo. Tem mladičem ni to zadosti, da bi se kaj učili 1 1 t 11 • "I é m * * i 1 • là. % vodstvo pri- se mu kaj malo splaČuje. Po isti dolini teče voda „Zirk-niz" s ? tako izjedel, daje podobna veliki podzemeljski jami in bi s tem se pripravljali za posestvo, za (Grotte). Od Dol (Dollaeh) naprej je dolina oža; vse ohribje telje in gospode sedanjosti. hodnosti, ampak domišljujejo se kar naravnost za uči Pri Po tem splošnjem premišljevanji „Reform" v nebó strlí ; tam pa tam vidiš kakošno bajtico. ,,Gradenbach-u" na desni strani reke Bele, čez 400 na razpravo Mladoturkov. čevljev navpik, se izliva imenitni slap „Jungfernsprung" globočino prestopa v dirjaje v Belo. Lepo ga je videti, kakor da bi sam sreberni prah doli padal. Pravijo, da v starodavnih časih je neka deklica, siljena odpohotnega lovca, * Konje > Mnogovrstne novice, osle, posebno pa mule po celem životu strict, raje tukaj doli skočila in smrt storila, kakor đa bi se je na Spanskem po več krajih, vzlasti pa v Andalu-bila njemu vdala. v ziji splošna navada. To se zgodi spomladi, da namesti Kmalu se gré bolj v hrib; šum se sliši že^oddalečin dolge in bolj kocaste zimske dlake živina dobi gladkejo svetio dlako. Mulostrištvo je posebno rokodelstvo če dalje bolj bobneč, in ravno pod vasjo „Zlapp" (to ime je živa priča, da je vsa ta zemlja slovenska, kteri y ki aluu jc liva l\jCh y ua j U y oc* ta LA Kj i_l11 j CA) olu v ivtul a jx1 1H1&J O g 1 t au x y tu jv^ y \J 1 ^ a u 1 v o v vj m JL wl^cvu* je Nemec cisto slovensko imé Slap popačil v Zlapp) Pravi kristijanski Spanjol zaničljivo gleda na cigane, ki r.1 /\TT/\rl! «1 n w 15 a! a aI Alt Kavii ntvi^A TV/T A I I to II OTY* 7.1 n U oa r/i f7i a Kv»i T? Ai lr Att o ai Ir Avnolri Knunrifn Al A»Arl Al ITT nlû. g i t a n i, to je cigani v svojih rokah. 3e sloveči slap Bele „der beriihmte Mollfall am Zlapp y ker cela reka Bela Čez grozovite pečine pada. Na vrhu vaši zagledam več luči; fantič ki me so živinobrivci, kovači, konjski barantači, godci in ple-salci po uiicah itd. Največ mulostrižeev je domá v Triani, ki je predmestje Seville. Spomladi se ti ci spremlja, pravi, to je „Heiligenblut" (Sveta kri), kamor gani spravijo s ženami in otroci na pot in po vsi deželi t I 1 ^ m v 1 • J # 1 1 1 • • yl • • I 1 1 • 1 • 1 /^i sem priromal ob 10. „Schoberju". un zvecer y v edino gostilno (Dal. prih.) Ce Politične síván. s posebnimi škarjami strižejo konje, osle in mule. pa kdo misii, da je to prav lahko rokodelstvo, moti se, kajti dlaka mora lepo in enako gladko ostrižena biti. Memogredé pa tudi ljudém strižejo lasé, ovcam volno Mladopolitikarji. in psom dlako. Ta spomladanski zaslužek daje jim živež za celo leto. Ker je španska dežela topla, tudi mulám in konjem ne škoduje, Če jih ostrižejo. * Hudodelcev ze v mladih letih je silno veliko na „Reform" je unidan (štev. 33) v svojem listu pri- Dunaji in v okolici njegovi, pa jih je čedalje več! Iz nesla Članek pod naslovom: „Die Jungtiirken und die statistike hudodelcev leta 1870. in 1871. pozvedamo, da Jungpolitiker iiberhaupt", ki se nam branja vreden zdí. deželna sodnija dunajska je v teh dveh letih obso- Naj iz tega članka nekoliko vrstic priobčimo tudi našim dila hudodelcev 4841 — in med temi je mladih ljudi bralcem. Tako-le se pričenja omenjeni članek mnogo- od 15. do 20. leta bilo 1340 — med temi pa zavoljo cenjenega časnika: „Kar so leta 1830. in ena leta naprej nekteri nem- obsojenih á k i pisatelji nenadoma in nezasluženo dospěli do slave, d u n a j s k i hudodelstva tatvine, tedaj najgrjega hudodelstva y 1091. kjer se„omika In to na D u n a j i in okolici liberalna" na cente prodaj a* 280 kjer je „brezverskih soi u na pač v liberalizmu" zoperne kup v Stevilke te so na Goriškem, da bi o Vašem liberalizmu kaj tacega blattniki" kričali , ko bi priče. Kaj bi pač » Tag mislil. Še blagor, da se potuhnete in pobožne hlinité durchwiihlten Lande nas delcev? Zato beralizem mrgolelo , kakor tam , hudo , domoljubi! preganjajte v naši deželi „li-ki tak strašen sad rodí, in na korist na- . ako in dem klerikal a ne da boste sprevod kamenjali ! Sicer pa je pravljica o natolcevanji prekanjeno izmišljena in utegne na ne- ke m kraji še precej vspeha imeti. UJCI aniv-ui , rvi iojv ouao^u oau xuux , IU ua JVUI. roda našega ne opešajte v blagem svojem delu np 1 I .j ti • ^ • • • 1 • • V • y t » Gorice 18. avg 17. dne t. m. je napravila nas Tagblattniki m Uda ,, x aguiatiuiAi XXX ujiuuTi ť dozdaj ometujejo z blatom svojim goriška učeča se mladina slovesnost na gimnazijski te-jihovi privrženci še huje kakor lovadnici. Telovadnica, kjer so bili zbrani dijaci * pevci in telovadci, je bila lepo okincana. Gospode druge Število slepih in gluhomutcev v našem cesarstvu. pa je bilo toliko nazoče, da skoro še prostora niso vsi Je v doljni Avstrij Med 10.000 Ijudm gluhih in mutastih Salcburškem 7 in 28, naStajarskem 5 slepih t Koroškem in 44 , v gornji Avstriji 7 in 14, v in 20, na dobili. Pod vodsťvom vrlega gosp. Antona Hribarja so'pela nasa mlada grla še precej dobro ter so zato ? na Kranjskem pa in ov/ ^Viu JLAC40C« JLU1UUU< 1U) OV; JJl^V^V/J UUUllf y IVI žela veliko pohvalo. Opomniti vendar moram, bil tenor 2. pri nekterih pesmih pomanjkljiv, čemur bi da Je Kranjska dežela je tedaj najsrečnejša in najmanj se bilo lahko v okom prišlo, ako bi bili nekteri dijaki pokvarjena dežela med všemi avstrijskimi v tej zadevi. ki niso v petji še zadostno izurjeni, prostovoljno iz zbora k pa ima stotka vsega prebivalstva ajveč gluhomutcev in skor pol od Dopisi. kači" Gorici 25. avg e zopet kaj stopili, ali da bi bil gosp. H. za koncert odločil le take, od kterih vé, da so izvrstni pevci. Vse pohvale vredni so pa biii naši mladi telovadci. Vrli sedmošolci realski: Kugelmayr, Wassermann in Lašič zaslužijo v resnici javno pohvalo. Tudi mali učenci normalnih šol o naši „morski so tako imenovane V proste vaje" izvrševali tako dobro, o mestnem našem starešinstvu! Pač si mora starešinstveni inefistofeles, dr. Pajer, v pest nemu učitelju da je je bilo lepo gledati. Cast in hvala tedaj telovad- smejati ker Ku ršen-u! se Je Isonzo"-vcem Štrena prav tako Zdaj pa še par be- sedi o cerkvenem orglanji! Komur je znano, koliko vpliva ima muzika WHpV^H # ) wm PB na človeško srcé, ta mi bode gotovo zmedla, kakor je on želei. Že so se ponašali za zmago, - i----------------— —---------, ----------0— ker se jim je posrećilo pridobiti večino za protest zoper pritrdil, da je godba v cerkvi neobhodno potrebna. Da namestveno odobrenje volitev 3. skupščine, kar naen- pa ima na člověka rečeni vpliv, mora biti priprosta, krat se jim ni pomagalo, da niso odpovědi starega žu- velečastna in resna. Valcarjem, polkam itd. ne gré pana in adjunktov njegovih sprejeli — zabředli so še mesto v božjem hramu. Teatrališke skladbe so prava v večo zadrego , ker ne morejo spraviti skup starešin, onečast za cerkev. One motijo ljudi in ovirajo pobož-da bi se ustanovili navadni opravilski odseki. In tako nost. Ta navada je sicer vkoreninjena le bolj po večih ne le, da je vsa uprava skor nemogoča, hujše še je, da mestih, vendar se je bati, da bi se tudi tukaj ne vri- m da se mu zuga, vsa odgovornost na županstvu sloní, da se bo moralo pred novim starešinstvom, kedar bode nila. Tako na priliko vem da „mladi svet" le zato v tukajšnjo kapucínsko cerkev hodi, ker novi organist redno sestavljeno", opravičiti. Cem dalje ministerstvo same valearje, polke itd. orgija. Kako to, da nikdo odlaša rekurz zastran izvoljencev tem veča postaja županstvu zadrega, tem bolj ga pečejo skupščine rešiti, takih organistov ne opomni, da bi opustili nespodobno Hribarja in VW&^A aa v/ JL. ^ w u. a ^ v v f al v|«/ v lu 111 J m a. ^ razvado in bi šli poslušat organista koprive nêredne uprave in odgovornosti. Včeraj (24/8.) Schreiberja, ktera sta menda v mestu edina je imela biti seja, v kteri so se imeli župan Claricini in adjunkta — ker je včerajšnji dan, dan njihovega leti — že spet službovanja odpovedati. orgljata tako, kakor je edino godbeni klasiki učili. > ki pravo in kar so cerkveni Resnicomil. potrjenja pred a starešine niso hoteli priti v sejo, tedaj je ni bilo. Čudno Trsta. \jUUUU pa je, ua viaua ucicuuuou upi j ua uiiui- g * " 1 'J " ^'vhuí »v vwhuv f v jjí.wuvhiu . i vuua sterstvo omenjenega rekurza ne reši! Brž ko ne pri- se prične letos 1. dne oktobra, ter bo trajal do konca da vlada take nerednosti trpi da mini- Mnogo slovenskih učencev me je prosilo, naj jim oznanim, kdaj se prične poduk v telegrafiji. Storim tedaj to očitno po „Novicah". Poduk ! demo do tega, da se vse starešinstvo razpusti; znabiti decembra. Pogoji so: spolnjeno 18. in ne preseženo 30. pa da bo moral še poprej vladin komisar opravilstvo převzetí. Mi Slovenci lahko čakamo. —- Vojaška posad ka z izvrstno bando pod vodstvom kapelnika leto y latinskih šol ali viša realka. Prošnje s spričali naša vaj am v Po- se vlagajo do 20. septembra pri dotičnih brzojavnih vodstvih v Trstu , Gradcu , Insbruku , Zadru , Linču Bočnu, Levovu in v Crnovicah. Pristaviti moram, da je znanje francoskega jezika zapovedano , vsaj toliko > Blaschke-a nas je zapustila in šla stoj no itd. Med tem ostane jako prostorna kosarna je znanje îrancosKega jezika zapoveûano, vsaj toliko, prazna, brambovci pa, ki se v kratkem tu zberejo, da učenec zna prevajati iz francoščine. Kolikor več je- posedejo vsa šolská poslopja! Med ministerstvom za zikov kdo zna, toliko boljše. Opominjam vendar vse vojaške zadeve in ministerstvom za deželno brambo je tište mládenče, ki so slabotni, ki nimajo trdnega zdravja menda tak kitajski zid, da noče drugo za drugo nič ali dobrega očeša, naj nikar ne vlagajo prošenj vedeti. 5 Kaj je meni mar za brambovce, pravi minister občine naj za nje skrbé in jim kosarne zidajo. kajti brzojavljanje je težek posel, ki zahteva vzlasti dobrega očeša m močna prsa Žalostné skušnje v r uce t da Občini goriški pa se zdi najprimerniše, vtakniti bram- botnim mládencem ponoćna služba pogubljiva. Je sla- bovce v šolske prostore, napravlja velik sprevod na sv. Goro Tukajšnji „Circolo cattolico* ( ki ima ji txv ij<* vciitv o i c v u u u a ov. u i u ^ j. ai a dne prihodnjega meseca. Oe bo vreme ugodno biti ne Trsta 26. avgusta. Fr. Cegnar. Izvanredna je bila vče- rajšnja „beseda" Čitalnice Rojanske. Predsednik ĆJ, U11G jj I IU V/ U. 111 C C* lUCiSC^rt. Cž W V 1 CJLlitJ U £ K> VI. LI VF , UU V J J jjwuuvwl. wuhhijivw J-W V. J M u u u J. * ~ ~ ^ ~ bode se manjkalo ljudi, akoravno so Ipavci in Bovčani Z v an ut je v tehtnem govoru omenjal slovesnost vstol- svoje shodě vže imeli, mi v uu^u, m i±c* vaj* • - (pri Bovcu). Tudi Brici — vsaj zgorenji — mislijo po- narod; nadalje je govoril o Jugoslaviji ter povdarjal po- mi v Logu ti pa na Polji jenja srbskega kneza Milana, ter naslikal hrabri njegov sebno procesijo napraviti, m sicer 8. septembra na V r h- sebno zasluge dike Jugoslavenske — prevzvišenega bi- polj (nad Kviškem v goriških Brdih). Smeh me je skupa Strosmaj er-a; pri tej priči pa se odgrne za- grinjalo in v zlatem okviru pokaže se lepa slika njegova — častnega uda Rojanske čitalnice. In gromoviti lomil ko sem v nekem časniku čital da se naši „So- luuiii^ ivu ocui v u^iv^jLLi v/aoumu uiiai , ua at< ijcvoi čani" ponašajo z izmišljenim obrekovanjem, da (oni) nameravajo goriško procesijo kamenjati! Tako ne- slava- in živio-klici so doneli po dvorani. Zraven de- umnega čuka, gospoda, pa menda vendar še nenajdete klamacij je igra „Ravni pot naj bolj ši pot" zopet 281 veliko in to prav zasluženo zahvalo žéla. Ploska in obôinah; koristna pa je zato še bolj, ker je bolj se ob L _ . ^ ^ « ^ a i rn i «vy # • w • i • • i , a A /\ i l živio-klicev íe bilo brez konca in kraja. S to besedo iskovana. Tukajšnjni učitelj ima na leto 300 gold, za %) _ . ^ • « â â 1 r» /\ 11 il • t • t • M • %/ 1 je le to šnj a saisona dramatičnega odseka končana, Ki si aoio, ou goia. za osKroovanje neuia m snaženje soie, bode za nektere dni počitnice napravil, ki mu jih tudi 50 gold, za stanovanje in 10Ó gold, za orglanje in pod- ki šolo 50 gold, za oskrbovanje netila in snaženje šole iz srca privoščimo, kajti v tekočem letuje 16 drama- učevanje v yciji, atcio uuu. wuumoi^ ^u^ v oa^g« tičnih představ napravil. To ni malo truda. Njemu pa meseca redno in radovoljno plačuje; ter so srenjčani in petji ktere mu občinstvo konec vsacega gré zato tudi posebna zasluga, da se Rojanska čitalnica učitelj j v težavnih razmerah krepko vzdržuje na veselje vseh dovoljni, rodoljubov in na čast slovensko. Kakor slišimo, bode prva predstava v prihodnji saisoni jako krasna. L o č a n. pa tudi poštar drug z drugim popolnoma za- št. Ivana na Pivki. (Pogreb pred 21 leti umrlega Člověka.) 17. dne avgusta smo pri nas pokopali nekega moža iz Ma te nje vasi, ki je pred 21 leti umri. Sel J® y/ 1/ # i/ 1 tjr Rojani. (Čitalnica nasa) ima 8. dne septembra namreč oktobra meseca 1850. leta po nekih opravilih se ni več vrnil. Iskali so ga in popraše- občni zbor. Tajnik bo předložil letno sporočilo o od doma pa delovanji njenem, denarničar pa letni bode volitev novega odbora. Častiti udje se vljudno vedeia nič o njem povedati. Letošnjo spomlad račun potem vali so po njem prec takrat povsod; živa duša ni ko SO vabiio, da se obilo vdeležijo zborovanja. Ivan Dolinar tajnik. Jl V £t> i 1 XJ U 1 1 11 u 1 , fcOJLUIV. i" X^XJOVl. , ^^ ^ «"^V* M-^jJ-i-U*. T ^KJ ».I.««*. tržaške okolice 22. avg. A. H. *) (Pomagaj si in čepinjami tudi na omenjenega možá naleteli. sam f i Bog bode pomagal.) Koliko je treba truditi znali so ga po ostankih obleke in čevljih vpodzemeljskih jamah nad Orehekom brskali in kosti nabirali, so pa med drugimi človeškimi kostmi IHHAÍHH ■ IHH Hl ki SI se in denarja potrošiti, da kmet spravi poljske pridelke srečno domu, znano je vsakemu. Ko ima pridelke svoje srečno spravljene ? Je vesel ) da bode imela živež dru- žina njegova pa tudi živinica njegova čez zimo. Al kaj se pogostoma zgodi? enem hipu mu pogon vse, sam delal. Kako je v to podzemeljsko jamo zašel, nihče ne vé in menda tudi nihče izvedel ne bo. Josip. Litije 24. avg. (Zahvala.) Visokorodni gospod deželni predsednik grof Aleks. Auersperg je daroval za kar je s tolikim trudom in stroški pospravil! Žalostné šolski zaklad v Litiji 50 gold, in za tukajšnje revne 50 gold.- Za ta dar se izreka blagodušnemu dobrotniku take skušnje morale bi vsacega gospodarja prepričati da mirno zaspi tedaj ? kedar ima lastnino svojo z a- očitna zahvala. Alojzi Kobler, župan varova no škode ognja. Zato je vsak umen gospodar zavaro van pri kaki asekuranci. Še posebno je pa tega Dopis Tržaške bolnišnice Ljubljane. (Iz seje deželnega odbora 23. avgusta.) 7 naj se zarad pomanjkanja treba v naši tržaški okolici in na bližnjem Krasu »i VWMI » JLIMOI l/lUMlOl\i VU.UHV1 111 li« UklUUJV^LU LV1CVOU J lvJÔf f-----------------',) ~ ---------f-------"J — —----J-------- posebno poleti velikrat vode primanjkuje za zdatno ga- v domačo norišnico, se je izročil c. kr. deželni vladi v šenje ob nesreći ognja. -Tako je 17. dne t. m. gorela nujno rešitev vprašanja zarad začasne naprave na O b čin ah shramba sená. Ljudjé so kar hitro na norišničnega oddelka v praznih prostorijah de- pomoč pritekli in gasili pridno in umno, kajti mahoma želne posilne delalnice, ker v sedanjo norišnico so pre trgali streho in ogenj ustavili na mestu, drugače ní mogoče nikogar vzeti tudi v najveći sili. — Sloven - prostora v tamošnji norišnici prevzamejo kranjski nori bi bii strašni požar se razširil ker Ml uu ouaoui ^fKjejoki. ou laaoiui } aoi je 11 UUd oapi* Ulici. ~---~ —--- ~ - J------ — - ^ ~ ~ . j ~ «v« Omenjeno poslopje je bilo zavarovano pri zavarovalnici njegovo prošnjo dovolil redutno dvorano za občni zbor huda sapa bila. skemu učitelj skemu društvu je deželni odbor na Tržaški „Azienda Assieuratrice". Ko je vodstvo slišalo, 24. septembra t. l. ter se je obrnil na deželni šolski kaj se je zgodilo, prec je prišlo ogledat škodo, in tretji svet zarad privolitve denarne podpore 100 gold, iz nor-dan potem, lo je, 19. dne t. m. je~že plačalo škodo po- malnega solskega zaklada. — Zastran desnega Savskega polnoma, tako, da posestnik more zdaj precej zidati in bregu pri Gorenji Savi unstran Kranj a, kjer voda čedalje več ceste in zemlje spodkopava, se je deželni ^■■■■m mmm zgorelo blago si za čas spet preskrbeti. Očitno zato pohvalim to zavarovalnico in jo gorko priporočam If n.» I limit a V fcfnt IQ firrr» Kel* Boljunea v Istri 13. avg vemo, da Je odbor obrnil do c. kr. okrajnega glavarstva v Kranji naj blagovoljno napravi prevđarek in razdelitev stroškov „Novicam" resnica nad vse sveta in da zaslužene častí P° občinah, ki omenjeno cesto potrebujejo, ker dežel-nikomur vědoma ne kratijo, zato gledé na dopis v 32. nemu zboru hoče deželni odbor predlagati nasvet listu moremo zahtevati natis sledečega odgovora: za vtrjenje onega Savskega 7 da Boljunčani, opazi vši trtno bolezen so koliko podporo iz deželnega zaklada. tako marljivo žvepljali kot Dolinčani, Borščani in Ricmanci, pa vseh grozdje se bode letos enako slabo obneslo. se za remuneracije brega poděli občinam ne- Po predlogu deželnega šolskega sveta je deželni odbor sklenil duhovnom ? 7 kteri da vzdržujejo Vsled te neugode so Dolinčani menda že vložili prošnjo ljudske šole za silo, postavi 1000 gold, v proračun nor- na ministerstvo za znižanje davkov, kar bodo brez malnega šolskega zaklada za leto 1872/3. — Stariši in dvombe tudi vse druge občine tukaj v Bregu storile. skrbniki ubožnih slepih otrok med 7. in 12. letom, To je eno. Drugo je, da na tukajšnji pošti je vsako ki so pripravni za šolski poduk, se opomnijo, da ima minuto postrežen, kdor ima kaj opraviti. Kar pa spada deželna vlada še 5 šolskih štipendij za slepe otroke v uradni red ne omenjeni dopisnik. so za to nadzorstvo postavljeni drugi oddati. Ker pa se učilnica za slepce v Lineu, v ktero orstvo postavljeni drugi, a uuu»u. x^er pa se uumnua za su šolskih zadevah pa to-le: se pošiljajo otroci iz Kranjskega začne že meseca o k- iit? uuicjjjcm uupiBuiiv. — \j © u i s k. i u zauevan pa lo-ie: xv^ujo^^a, ^ mcoo^« ^ ^ Dolina, Boršt in Ricmani so po pol pičle ure od Bo- tobra, naj se hitro oglasijo stariši ali skrbniki slepih Ij unca, kteri jim je središče. Ako bi se za te občine otrok poprej navedene starosti in bistrega uma pri svo- c. k. okraj nem glavarstvu zapodelitev baron «UUMI J i. J1LL1 OICUIOVjC. X11V.U l/l OC Li(X LU UUU111CŽ kaka skupna šola ustanovila, gotovo bi se naredila v to je v Bolj uncu. Sicer pa je Boljunska lem središči -W10VI, ^ JC v u vij uuuu. Oluci pa je ouijuuaiia Flôdnigove štipendije. —• [Naj duhovni gospodje in drugi šola toliko dobro vredjena kot so une v imenovanih rodoljubi obrnejo pozornost starišev tacih otrok na to lepo pomoč * « * Prosimo obljabli šolstvu kaj zvedeti Drago nam bode o onem (slovenskem?) (V seji deželnega solskega sveta 22. dne t. m.) Vred druzih mož Přejeli smo dopis, pođpisan od gosp. nadžup Se 19 iz kterega povzamemo to, kar po njih mislih ima popraviti dopis našega g. dopisnika v 32. listu „Novic"; dostavljati pa moramo, đa ,,No vice F» ^»"«"j u» „novice- ne jemljejo dopisov oa Kogar Koli si bodi " —~ .—v—— , ^^ . ^ in da v osobi dopisnikovi nikakor ne moremo sapaziti „zavida" u®ûl jezik strogo rabi V predmetih Že lani določenih od kogar koli si bodi se je med drugim obravnavalo sledeče: Z nekterimi premembami se je učni náčrt v preparandiji mo ški in ženski za prihodnje šolsko leto odobril in zlasti vodstvu moške preparandije ukazalo, da se slovenski m ř? Brotneid Vred jUáilIV Olivku laui V piV/UUl£A\J LCkLLJL UU1UUUU1U ^-- po odhodu prof. Žolgarja se za nadzornika ljudskih 282 šol v okraji Radolškem nasvetuje trojica za to sposobnih izobražene imeti in to tem bolje, ker bodo tù vsaj ohra mož: ministerstvu se nasvetuje, naj polovič v Wouverm y ker oproščenje od šolskega denarj novitno obveljá ; — Albin druzega kompetenta ni, se nasvetuje za namestnega učitelja risanja in kaligrafije v Kranji; — za gimnazijo Kočevsko se ni oglasil noben popolnoma sposoben; nili ljubezen do svojega naroda, med tem , ko se to o ednjih šolah za sta- nemških zavodih žalibog navadno ne more trditi Novičar iz domačih in ptnjib dežel. enega deželni šolski svet za silo priporoča, druzeg išče v Ljublj Iz Dunaj Njih Veličanstvo cesar se 4. sep- se tembra iz Pešta podá na pot v Berol zahvalo je šolski svet na znanje toliko pretresani shod treh ; rJ bode Proti volji vzel, da knezoškof ljubljanski so kot patron šoli v Sori Andrassy-evi obišče cesar medpotoma kralja v Draž pri Medvodah podělili 1000 gold Ljublj dan ah. Sploh je velj kakor na Dunaji manjka v pojemati začela norišnicah prostora za sprej emanje novih bolnikov In jvujc*ml zjcvv^v/ic* , kajti uiaioi&aj ac zig ogih, kar ne zvé Andrassy. Pravij ministra vnanjih oprav zeló marsikaj se na Dunaj godi v da ^JLVW^VAW ' *** • — V f . J^IV^IU y AMJL JLL\J £J T Í.AUU1 «OO Jf • JL i rt V IJ U y UČI gâ JLJC Utt kakor v Ljubljani si skušajo pomagati stem, spodkopuje. Kakor časnik „Ceh" pripoveduje, sta Bis evih eust naj se prazni prostori v delalnicah začasno prepustijo mark in Andrassy nameravala tak program skovati o za sprejemanje norih. Na predlog slavnega dr. Schla- shodu treh cesarjev, da bi se bil kmalu ves ta kongres. gerja je unidan dunajsk No! kaj „Tagblattov" pisár pravi mestni odbor to sklenil o tem „Unsinnu"? podrl HrvaŠko Gosp. Luka Svet y daj c. je vsled svoje prošnje prestavljen za notarja v Litijo. rovanje do 3. novembra notar Idrij Zagreb 22. dne t. m. je de y želni zbor na predlog poslanca Vrbančića preloži! zbo septembra se začne ker OWjv ^ivouju P^^IMTJJVU Maw ' .»«»jv. jLuraujg vivf f. UU V ClJUUi a> , IV Cl Tt. OC p l Čili U i »t? ZaUIK Gosp. Anton^Potočnik, fajmošter v^Planini, državni zbor v Peštu, kamor gre 32 hrvaških po a • . . tt« 1 T" • 11* fN 1 XT* v • i « t • » ~ . . • . V __1 pride za fajmoštra v Št. Vid nad Ljublj imajo tedaj spet Potočnika za fajmoštra Kakor je Vodnik Višci slancev. V poslednji seji je biskup Strosmaj ginjeno besedo zboru naznanil smrt generala P z rojstna hiša v zgornji do vi ča. Opisal je s kratkimi pa krepkimi črticami Šiški zaznamovana s spomenico, tako tudi Preširnov iskreno rodoljubje tega možá, ki je ravno tako sloveč rojstni dom na Vrbi dobi spomenico, ki mu jo 15. sep- junak na bojišči bil kakor izvrsten národen pesnik, ter tembra postavi slovensko pisateljsko društvo Nap se » cembra 1800' tej hiši se je rodil France Preširen de sklenil govor svoj z besedami: „Lahka mu zemlj vječna mu slava u spomenu narodnom i In Í zbornici so odmevali klici slava Oddalo se bode 6 Metelkovih štipendij po dović mrljemu P po vsej 42 gold, za učitelje Kranjske, ki posebno pridno obde ljujejo slovenščino in sadjerejo. Prošnje naj se do 10 septembra izroČijo okrajnemu šolskemu svetu Srbija. Iz Beligrad a. se Je 21. y 22., 23. in 24. dne vršila svečanost Sijajno na vsako stran vstoljenja bere da bi se sklical (Poslano.) V „Slov. Gos " od 22. dne t. m se kneza Milana IV. Vreme je bilo milo mnogovrstnim yy poslano" več štajarskih S slovesnostim, kterih ni motil ne naj manj ši nered. Crna d ki zahtevajo, pika vsemu pa bila je le, da je Ogersko-a vstrijs ka vlada v Zemunu „potne liste" (pose) zahtevala od vsacega, kdor je hotel v Beligrad iti. Vsemu svetu po ogerski J,u'vuvv 1 y «»»vv—jv, občni zbor in volil nov . mislim, da bi upravni odbor. Ako jim je to resnica, ne bilo odveč, ako jim jaz, ki sem tudi delničar pa ne vladi narejeni ukaz veljá za znamenje velikega" sovraštva upravni odbornik, nekaj na uhó povem. Prvo je to, da Magjarov do Srbije, po kterem se je mogočna Avstrija volitev novega upravnega odbora pred 1874. letom ni nakopala sum da se boji male Srbije! — Drugi pot po- v i • • /% AA • 1 1 • Tk/T _ ^ ^ • 1 y! • y 1 v # • y 1 • 1 1 y Ř * mogoca, kajt leta voli se p 29. pravil veli: „Meseca maja 1874. pišemo obširnejše Beligradsko svečanost. novi pravil t" yy Wer mit fahrt, erklárt sich mit den Bedingungen einverstanden", Ogersko. Državni zbor se začne tako sem bral unidan na kolodvoru, in gospodj mislim, da ne bodo hudi, če pravim ničarj Aktien gezeichnet hat, muss sich yy del Wer ko so volitve novih poslancev končane septembra. da v die Statuten halten Zdaj vsem skupaj so vladni Deakovci vjeli le 15 glasov več z vso strašansko silo. Na kako slabih nogah stojí Magjarstvo na Ogerskem, kaže raz pu st srbské cerk- Volitev novega upravnega sveta je le predmet občnega vene skupščine v Karlovicah, in pa prepoved udeleštva dnega zbora g *■' y ww) j ^ ^^ ~ ~ vr -w t vuv ujlk t a-m ivi x vy — aviafii y \ xjl v* vk/v t 23. štev. 4. pravil). In ko bi pri Beli grad ski svečanosti 22. dne t. m. većina delničar jev tudi želela, da se voli nov upravni i . 1 • 1 • « • . • v • 1 • svèt in bi se dalo to po pravilih storiti, vprašam spodobno nezaupn toliko korišten zavod % število denarj a za podvzetj x cl ▼ 111jli uvv1 iva ^ t 4l vlfk^vvua • j o a4, dati možem * ki so osnovali v v mozem ? ki so donesli lepo vedoči, ali jim ga bode Žitna cena v Ljubljani 24. avgusta 1872. Vagán (Metzen) v novem denarji: paenice domače 5 fl. 40. kdo povrnil? reklo Ali ne bi bilo to toliko, kakor da bi se banaake 7 fl. tursice 4 fl. soraice 5 fl. 20. rži m °J del si dovršil y daj 3 fl. 40. ječmena 2 fl. 80. prosa 4 fl. 50 ajde 4 fl. 10. idi!" Glavna stvar je zdaj ta, da si banka poišče izur-jenih uradnikov, ki bodo svojemu delu kos; odborniki ovsa 2 fl. 10. Krompir 1 fl. 90. pa bodo 9 tudi kakor dozdaj, svojo log zvesto spolnovali Kur8i na Dunaji 27. avgusta za naprej Vodstvo je v dobrih in jenih rokah 5°/„ metaliki 66 fl. 40 kr. m ne- in predsedstvo, ki je dosedaj težko breme volj sebično nosilo, bode gotovo skrbelo, da banka dobi po Narodno posojilo 71 fl. 70 kr. Ažijo srebra 108 fl. 26 kr Napoleondori 8 fl. 73 kr. rjenih m ljivih uradnikih potrebno podporo. Pragi se s prihodnjim šolskim letom odp lovanska akademija in današnji „Oglasnik" raz- v Građen Loterijne srećke: odeva okrožje nj enega delovanja. Gledé na to y da je na Dunaji 24. avg. 1872: 51 80 2. 55 66 28 55. 36. 85 trgovina dandanes prevažni faktor národnega blagostanja, Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji 7. septembra. ne morem o si ivoj , u.<* ne ui yuiuuj^uu priporočali slovenskim trgovcem, kteri svoje kaj da ne bi omenjeno akademij živo hočej Odgovorni vrednik: Janez MurniL založnik: Jožef BlazniËOVi đedi v Ljubljani.