V Avstriji temeljit potres po evropskih volitvah
Hud poraz za socialdemokrate in velik prirastek za svobodnjake, to je glavna izpoved nedeljskih volitev v Evropski parlament, ki so v Avstriji temeljito spremenile profil političnega razmerja strank, mednarodno pa so odmevale kot malokateri dogodek, in to bolj v škodo kot pa v korist državi. Skupni rezime volitev je ta, da vladi ni uspelo dopovedati ljudem prednosti pristopa k EU ter potrebnosti varčevalnega paketa. Najbolj je to plačala socialdemokracija, ki je v vsedržavnem merilu zdrsnila na drugo mesto za ljudsko stranko in pristala le za nekaj odstotkov pred
svobodnjaki. Ti pa so prvič v drugi republiki postali najmočnejša stranka kar v treh zveznih deželah, ki so doslej veljale za trdnjave socialdemokratov (Koroška) oz. ljudske stranke (Tirolska, Solno-graška).
Na Koroškem je bil prelom zelo temeljit, čeprav ne docela nepričakovan. Podatki namreč dopuščajo zaključek, da so svobodnjaki slavili največji uspeh prav v tisti regiji, ki je že v tridesetih letih uživala dvomljiv sloves nemškonacional-nega branika, to je srednjekoroški pas^ki se v grobem obrisu razteza od Šentvida na Glini do Millstatt-
skega jezera, ter v tistih občinah, ki so bile šele pred nedavnim ponemčene. V tem pasu so imeli svobodnjaki že doslej močno zaledje.
Srednje- in dolgoročno pa je pomembno, da so socialdemokrati izgubili prvo mesto na Koroškem (dosegli so 34,5 %) in zdrsnili za svobodnjake (37,3 %), ki so vrhu tega tudi v obeh metropolah, v Celovcu in Beljaku, ob teh volitvah dosegli najboljši izid. To je predvsem zanimivo z ozirom na prihodnje občinske volitve marca 1997.
Koroškim socialdemokratom pa je treba šteti v dobro, da so v av-strijskm merilu tokrat najmanj izgubili in da so prav v odnosu do nemškonacionalnih tendenc ter do zgodovinske resnice pokazali trdno hrbtenico. Seveda pa ne gre pozabiti, da se je veliki osip volilcev te stranke zgodil že prejšnja leta.
O volilnem zadržanju koroških Slovencev ni posebnih podatkov, v bistvu pa ni dosti odstopalo od splošnega trenda. So pa volitve boleče potrdile, daje svojčas tako homogeno jedro samostojnega političnega gibanja razklano, kar je nedvomno negativni uspeh političnega špekulantstva in nenačelnosti vodstva EL, ki je v razmeroma kratkem času in brez prave utemeljitve poslalo volilce od Zelenih k liberalcem. Volilni rezultati pa potrjujejo, da Zeleni kljub temu uživajo precej večje zaupanje kot LiF. F. VV.
Višek letošnjega Vestnikovega izleta je bila plovba z Nirvano in ribji piknik na njej. Več na strani 4.
Slovenija v predvolilni kampanji
Točno en mesec pred volitvami se je v Sloveniji 10. oktobra začela predvolilna kampanja za državnozborske volitve. Po predvidevanjih bo na njih za sedeže v parlamentu kandidiralo preko 20 strank in volilnih list, ki morajo republiški volilni komisiji svoje liste predložiti do 16. oktobra.
Značilnost letošnje doslej prikrite predvolilne kampanje je bila predvsem v tem, daje bilo zmetanih manj polen pod noge konkurenčnim strankam in zlite manj gnojnice na glave njihovih prvakov. Po oceni predsednika trenutno najmočnejše stranke - Liberalne demokracije Slovenije - Janeza Drnovška, je to posledica spoznanja, da bodo morale stranke sodelovati tudi v povolilnem obdobju, bodisi v koaliciji ali opozi-
ciji. V obširnem radijskem intervjuju pa je med drugim tudi dejal, da bodo letošnje volitve odločale tudi o nadaljnjem približevanju k Evropski uniji in Natu, kajti če bodo koalicijo po volitvah glede na volilni rezultat lahko sestavile desničarske in nacionalistične stranke, se bo ta proces zagotovo upočasnil, če ne celo zavrl, kar pa bi bilo lahko za Slovenijo usodno.
Poleg že tradicionalnih strank, ki pa vse še niso polarizirane po veljavnih mednarodnih kriterijih (Janševa socialnodemokratska stranka je v desnem spektrumu), bodo na volitvah nastopile tudi regionalne liste - za Primorsko, za Maribor, za Ljubljano, itd, ki so se zaradi enotne predvolilne propagande in večjih možnosti že povezale v zvezo.
Mesec dni pred volitvami pa resni komentatorji že opozarjajo, da predvolilna kampanja sploh ni bila prekinjena in da poteka že vseskozi od prejšnjih volitev. Med izrazita tovrstna dejanja prištevajo protestna zborovanja upokojencev pred parlamentom, zamenjavo Janeza Janše s položaja obrambnega ministra, demonstrativni odstop Lojzeta Peterleta s funkcije zunanjega ministra, nadaljnja zamenjava ministrov -, Sergij Pelhan, Rado Bohinc, Rina Klinar, Zoran Thaler idr., izstop Združene liste iz koalicije in trmasto vztrajanje Krščanskih demokratov v njej. Poleg tega pa bi v štiriletno volilno kampanjo lahko všteli še vse žolčne politične izjave in napade na sredinske in bolj leve stranke in njihove funkcionarje.	J. R.
Prodor desnega^ populizma
Razočaranje in celo srd nad vladno politiko sta se preteklo nedeljo razlila na koalicijski stranki s silo, ki je ni bilo predvideti: Jörg Haider, ki ni kandidiral ne za zastopstvo v Strasbourgu ne za župana na Dunaju, je edini zmagovalec: njegova FPÖ je postala v treh zveznih deželah (Koroška, Salzburška in Tirolska) najmočnejša stranka sploh, v zveznem merilu pa skoraj ne zaostaja več za vladnima strankama.
Najhujši poraz so nedvomno doživeli socialdemokrati, kar so tudi brez vsakršnega poskusa olepševanja takoj priznali. Bledi, po Avstriji skoraj neznani glavni kandidat Hannes Swoboda gotovo ni edini grešni kozel, čeprav bi bilo morda bolje, da bi proti priljubljeni televizijski urednici Uršuli Stenzel socialdemokrati postavili podobno znano osebnost.
Odločilni pa so bili drugi vzroki: SPÖ, ki je še lani pri decembrskih volitvah nepričakovano dobro odrezala, je svoje volilce globoko razočarala; posledice varčevalnega paketa so bile posmeh vsem obljubam pred volitvami; zvišanje cen medikamentov, zamrznitev pokojnin, samoprispevek ob zdravstvenih uslugah - vse to je globoko omajalo zvestobo članstva. Del volilcev iz starejše generacije - tako so pokazale ankete -sicer ni volil Haiderjevih svobodnjakov, pač pa sploh ni volil. Starejša generacija je torej socialdemokratom odpovedala svojo doslejšnjo partijsko zvestobo in disciplino.
Še huje je z drugo najpomembnejšo socialdemokratsko klientelo, z aktivnim delavstvom: to je v obilni meri prešlo k svobodnjakom - in ni mu zameriti. Semperit in Konsum sta samo dva primera za •,nesposobnost in/ali brezbrižnost SPÖ, da bi se uspešno borila za delovna mesta. Posledica take politike je osiromašenje celih pokrajin. In tisti, ki še niso zgubili delovnih mest, so negotovi, družine z otroki so naenkrat spet soočene z obvezno šolnino (nič drugega namreč ne pomeni uvedba samoprispevka za učbenike, ukinitev prostih voženj v šolo itd.)
Skoraj histerična fiksiranost socialdemokratske stranke na izpolnitev t. i. maastriških kriterijev, ki zahtevajo tako radikalne ukrepe, je končno privedla do takega volilnega rezultata.
Kot stranka »malega človeka« se je uspešno profilirala Haiderjeva FPÖ. Le zelo šibko so točkovali Zeleni in liberalci, ki v prvi vrsti nagovorijo pripadnike socialno višjih slojev, študente in - pri liberalcih -tudi dele podjetništva, kateremu je FPÖ preveč plebejska in ÖVP preveč socialnokrščanska.
Kakor so dokazale občinske volitve na Dunaju, se boj za pridobitev »malega človeka« odloča samo še med socialdemokrati in svobodnjaki; ljudska stranka ga marginalizira, liberalci in Zeleni pa zastopajo interese svojih (manjših) ciljnih skupin.
Ne nazadnje bo nova dunajska vlada, ki prvič v demokraciji ni več izključno rdeča, pokazala, kam se nameravajo usmeriti socialdemokrati: v stare in zastarele čase komotne rdečo-čme koalicije ali pa so dovolj pogumni za poskus novih koalicij, v katere so zajete tudi nove družbene grupacije, ali se bodo ponovno spomnili svojih vrlin delavskega gibanja in se ofenzivno postavili po robu desnemu populizmu ali pa se mu potihoma prilagodili.
Prva in zadnja opcija nedvomno privedeta do tega, da bo J. H. prihodnji zvezni kancler. Poskus semaforske politike na Dunaju - torej sodelovanje med socialdemokrati, Zelenimi in liberalci - pa obeta novo možnost politične obnove v drugi avstrijski republiki.
Dr. Franci Zwitter
90 let Slovensko prosvetno drultvo
OO
po Jahre
Slowenischer
Kulturverein
^»VINKO TOLJANEC«
v Škocjanu / in St. Kanzian
Slavnostna prireditev v soboto, 19. 10. ob 19.30 v dvorani Kassl
Proslavljanje 10. oktobra
PLEBISCITNE PROSLAVE
10. OKTOBER
Ali so simboli potrebni?
Lansko leto je uradna Koroška praznovala 75-letnico plebiscita. Na pobudo sosveta je prišlo do določenih sprememb. Tako je npr. na uradni proslavi v dvorani grbov spregovoril v slovenščini tudi predstavnik koroških Slovencev dvorni svetnik dr. Valentin Inzko. Kot predsednik sosveta sem uradno slavje spremljal s častne tribune.
Letošnje proslave so potekale v manjšem obsegu. Uradna deželna proslava je bila na pokopališču v Tmji vasi. Te prireditve sem se udeležil kot predsednik sosveta.
V čem je bistvo teh plebiscitnih proslav?
L Plebiscitna odločitev leta 1920 je bila demokratična odločitev. Temu nihče ne nasprotuje.
2.	Kljub temu, da je tudi del koroških Slovencev tedaj glasoval za Koroško oziroma Avstrijo, obljube, ki so bile pred plebiscitom dane slovenski manjšini na Koroškem glede narodnostne enakopravnosti, niso bile uresničene. Nasprotno, nemški nacionalizem je v določenih zgodovinskih obdobjih plebiscitne proslave izrabljal v svoje politične namene.
3.	Koroški Slovenci imamo oziroma smo imeli prav zaradi neuresničenih obljub in že omenjenih okoliščin do plebiscitnih slavij rezerviran odnos. Nikakor pa nismo osporavali
izid plebiscita. Ta rezerviran odnos pa je določen del koroške politike zlonamerno interpretiral tako, da koroški Slovenci pač ne priznavamo izida plebiscita. Cela vrsta predsodkov se je gojila in se ponekod še vedno goji na ta račun.
4.	Prav zaradi tega je bilo pomembno, da je lansko leto v dvorani grbov spregovoril dr. Inzko in da sem se kdt predsednik sosveta letos udeležil uradne proslave. Gre za ta, da se ne samo na verbalni ra /ni prizna izid plebiscita, to smo že ničko-likokrat storili, temveč tudi na simbolni. Simbolna raven je v politiki očitno tudi pomembna.
5.	Prepričan sem, da bo ta simbolika pripomogla k temu, da se bo sožitje v deželi izboljšalo.
V tem pa je tudi možnost, da
bo spomin na plebiscit dobil tisto vlogo, ki je tudi zgodovinsko utemeljena, namreč večinska odločitev pripadnikov manjšine in večine za Avstrijo, prav tako kot je tudi manjši del pripadnikov manjšine in večine glasoval za tedanjo Jugoslavijo. Predvsem pa mora biti spomin nazaj v funkciji pogleda naprej. Če so Nemci in Francozi premostili stoletno na-sprotstvo, s tem da sta si npr. Kohl in Mitterand segla v roke na zgodovinski vojni črti, bomo tudi mi na Koroškem, večina in manjšina, morali premostiti obremenitve iz preteklosti. Ni nespametno, če kdo stori prvi korak.
6.	Vsaka država uveljavlja med svojim prebivalstvom družbeno normo državne celovitosti. Na etnično mešanih področjih toliko bolj. Zato je potrebna tudi tankočutnost.To seveda ne pomeni, da mora zdaj vsak Korošec proslavljati plebiscit, saj večina tega že tako ne počne. Toda kot predsedniku sosveta se mi zdi umestno in pametno, da s svojo udeležbo na uradni proslavi v Tmji vasi tudi na simbolni ravni dokumentiram, da izid plebiscita s strani manjšine ni vprašljiv. Iz tega črpam tudi upanje, da bo lažje reševati vsa tista vprašanja, ki so pomembna za slovenski jezik in kulturo oziroma za sožitje v deželi.
Dr. Marjan Sturm
Tradicionalna deželna proslava
Medtem ko je bila lanska centralna proslava ob 75. obletnici plebiscita v znamenju »marši-ranja« številnih predstavnikov občin, kulturnih organizacij in društev po Celovcu, se je letošnje proslave na centralnem pokopališču v Tmji vasi udeležilo poleg vojaščine in eksekutive in častnih gostov, med njimi je bil tudi vicekancler Wolfgang Schüssel, le malo občinstva. Zastopana je bila deželna vlada na čelu z deželnim glavarjem Zer-nattom, poslanci in poslanke deželnega zbora, okrajni glavarji, župani in predsednik Sosveta za slovensko narodnostno skupnost in predsednik ZSO Marjan Sturm. Zematto je v svojem kratkem govoru pozdravil sodelovanje predstavnika koroških Slovencev in pozval na skupno pot dialoga pri reševanju še od-
prtih vprašanj. Spomnil je na demokratično odločitev pred 76 leti in opozoril na več kot tisočletno mirno sožitje med obema narodoma. V drugemu delu nagovora se je posvetil razstavi o zločinih wehrmachta in v tej zvezi branil in hvalil vojno generacijo ter njene zasluge pri odpravi vojnih posledic (Aufbau). Zematto, ki je odklonil pokroviteljstvo razstave zgolj iz oportunističnih in volilnotaktič-nih razlogov, je organizatorjem očital poenostavljanje in pavša-liranje ter obsodil vse tiste, ki blatijo Koroško. Z nobeno besedo pa ni omenil odpora antifašistov in protihitlerjanske aliance, ki imajo dejansko zgodovinske zasluge, da je Avstrija po letu 1945 spet postala samostojna in neodvisna država.
M. Š.
Poklonitev žrtvam na pokopališču v Trnji vasi
OB 10. OKTOBRU
Prt je še raztrgan
Lanska plebiscitna proslava v dvorani grbov v deželni hiši je bila sicer majhen, a vendarle prvi korak do odprtega in nepristranskega obravnavanja plebiscitne problematike in do neža-ljivega, torej spoštljivega odnosa do slovenske narodne skupnosti v deželi. Upravičeno smo Slovenci in premnogi nemško govoreči sodeželani upali, da duh lani toliko opevane in na-glašene vzajemnosti ne bo ostal zgolj plakativna muha enodnevnica, ampak da bo vplival na prihodnje plebiscitne proslave v deželi. In to ne v megleni prihodnosti, temveč že letos.
Kakor pa potrjujejo proslave po deželi, je bilo upanje zmotno. Saj celo na uradni deželni proslavi na celovškem pokopališču letos ni bilo mesta za slovenščino, kar seveda ni nič drugega kot korak nazaj in spet zamujena piložnost za izstop iz ozkih in nesodobnih zgodovinskih ojes.
Plebiscitna proslava je bila tudi v Borovljah. V večernem somraku in v medlem svitu bakel je marširanje gasilcev in brambovcev ob zvokih krajevne plehmuzike dajalo utesnjujoč občutek paramilitaristične prireditve, na kateri je treba biti
kolektivno odet v uniformni rjavi koroški gvant, ki se gaje prijel nič kaj lep pridevek »Kampfanzug«, ko šolska mladina v rezkem naučenem tonu deklamira Kemstockove pesmi in ko seveda ne sme manjkati šaržiranih nemškonacionalnih študentov z nemškimi zastavami kot vidnim izrazom duhovne opredeljnosti, ter njihovih starejših vzornikov. Ta občutek je še potenciral nebrzdani in ostro protislovenski ter žaljivi nagovor zastopnika krajevnih brambovcev. To je bil govor poln znanih predsodkov in klišejev o Slovencih kot privilegirani manjšini in skupini, ki je vselej sanjala, in po logiki nagovora še sanja, o priključitvi k Jugoslaviji oziroma k Sloveniji, ki je tem krogom dobrodošla kot nov poosebljen lik sovražnika (Feindbild).
Ta proslava sili v deprimira-joč zaključek, da odgovorni v tej deželi v bistvu niso pripravljeni za spravno in skupno spominjanje in obhajanje desetega oktobra, ampak da nameravajo ta praznik praznovati tako kot doslej, namreč kot njihov dan dokončne nemške zmage nad Slovenci, kot ikono nemškona-cionalnega monopola nad deže-

					■ * i § »j i
			* .	y§j|p		
	H * TjL % m a	BT pH * Bl m	jBj/l		I
Z boroveljske desetooktobrske proslave.
V ozadju nemškonacionalni šaržirani akademiki (Schlagende Burschenschaftler)
lo. Pač tako, kakor je boroveljski govornik na začetku svojega govora pribil: »Mi bomo 10. oktober zmeraj in vselej praznovali tako, kakor smo ga doslej«. Basta, konec!
Strah me je, da bo pri tem tudi ostalo, kajti v tej deželi doslej še nihče ni preklical tistih groznih besed, ki jih je po plebiscitu izustil takratni deželni glavar Arthur Lemisch, da
ima Koroška le eno generacijo časa za ponemčenje Slovencev.
Boroveljska proslava s tem srhljivim nagovorom seje zgodila samo nekaj dni pred volitvami v parlament dozdevno odprte in brezmejne Evrope in samo nekaj mescev pred deželno razstavo v Borovljah, na kateri pričakujejo na desettisoče, če ne več, gostov tudi iz Slovenije in Hrvaške, torej iz bivšega
jugoslovanskega prostora.
Zaključek letošnjih plebiscitnih proslav je po mojem za koroške Slovence streznjujoč: slej ko prej to ni naš praznik, ker ga nam grobo odrekajo, kajti še vedno velja Lemische-vo geslo, da je med »nami (Nemci) in njimi (Slovenci) raztrgan namizni prt«, ali novodobno rečeno: sprave ni. Škoda.
Franc Wakounig
Literatura na stičišču kultur
Pogovor z vodjo založbe DRA V A Helgo Mračnikar ob koncu frankfurtskega knjižnega sejma
Kakšen pomen ima zate prisotnost založbe DRAVA na frankfurtskem knjižnem sejmu?
Pravzaprav se je iz leta v leto krepilo spoznanje o tem, da je, tako kot pri olimpijskih igrah, važno, da is zraven. Se bolj pomembno je, da boš prihodnje leto tudi tukaj. Iz leta v leto raste pač spoznanje, da delo ob knjigi, s knjigami, založništvo pač počasi raste, morda bolj počasi kot kakšna rastlina, ampak da raste. In v tej rasti je nek pomen. Čeprav je marsikaj naperjeno v neko aktualnost -zadnja knjiga, zadnja vest, senzacionalnost, aktualnost - je le bistvo kontinuiteta.
Frankfurtski knjižni sejem je največji na svetu in se ga mistificira. Kaj pomeni zate, kako bi ga predstavila? Knjižnega sejma si ne predstavljam brez DRAVE, sem enajstič tukaj in sem enajstič z in za DRAVO tukaj, kar meje vedno opogumilo. Nikoli mi ni prišlo na misel, joj, toliko jih je, mi smo tako majhni in nepomembni. Vedno je bilo obratno, poglej, toliko ljudi na svetu, ki se ukvarjajo s knjigami, ki delajo knjige, ki živijo s knjigami. Vsi delamo isto, ki smo tukaj - eni delajo to v velikih okvirih, drugi v manjših. Pomen knjige, to so navdušenci za knjige. Lahko bi pa rekla: čim večja in čimbolj komercialna založba, tem manjše navdušenje udeležencev tam.
Se pravi tudi obratno čim manjša in čim manj komercialna založba, tem večje navdušenje za knjigo. Zame je knjiga skoraj nekaj mističnega, nekaj, čemur se približaš z velikim rešpektom. Kaj je zate knjiga? Knjiga je v teku časa postala vedno bolj oseba, človek, ki stoji za njo, ljudje, ki so jo na-
redili. Avtor, ki jo je napisal, prevajalec, ki jo je prevedel, vsebina. Čeprav sem se v teku časa tudi naučila, daje estetska oprema knjige velika vrednost prav v današnjem času, pa vseeno mislim, da je knjiga vsebina. Ni predmet zase, ampak je vsebina, ki je v njej in za njo.
Kljub temu, da je vsebina verjetno najvažnejša pri knjigi, je na sejmu po eni strani težišče tudi lepota knjige, njeno umetniško oblikovanje. Po drugi strani pa je največja hala na sejmu posvečena novim medijem, ki poskušajo oz. grozijo odriniti knjigo. Ali vidiš to nevarnost?
Mene manj ogrožajo elektronski mediji kot druge zadeve, na primer morebitna opustitev vezane knjižne cene v Avstriji. Mislim, da je tam veliko večja nevarnost kot ti novi elektronski mediji, ki bodo obstajali paralelno s knji-
go. Ni pa nadomestila za knjigo. Tu ne vidim nevarnosti.
Vedno več je založnikov, ki svoje knjige deloma ponujajo tudi na elektronskih medijih. DRAVA tega do zdaj še ni ponudila, ali načrtujete kaj takega?
Zaenkrat ne mislim na to. Preprosto - morda je tudi v tem nekaj fascinantnega - ker za branje knjige ne potrebuješ ničesar, niti toka, niti kake tehnične opreme. In če slišim, kako je za nekatere naporno branje, potem mislim, da branje na ekranu tudi ni manj naporno. Čisto obratno. Jaz mislim: kdor bere, bere. In kdor dela z medijem, se bo tega posluževal. Ampak to ni nadomestilo za branje.
Torej v principu: knjiga naj ostane na papirju?
Ja. Moram pa priznati, da govorim o stvareh, ki jih v praksi niti ne poznam.
Bi predstavila na kratko
program DRAVE tukaj na
frankfurtskem knjižnem
sejmu?
Letošnje geslo je: DRAVA - literatura na stičišču kultur. To je v bistvu program že vsa leta, letos smo spravili to v geslo, ki je zbudilo samo po sebi pozornost. Nekaj ljudi je spraševalo: na katerem stičišču, kje se nahajate? Kaj pojmujete s tem? Ali ima to opravka s srednjo Evropo? In tako smo navezali marsikateri pogovor preko gesla samega. To stičišče je geografsko naseljeno nekje med slovensko in nemško govorečim prostorom. Lahko je pa tudi od knjige do knjige tam, kjer se prevede en jezik v drugega. Lahko je to obravnava teoretičnih vprašanj v zvezi s stičišči kultur. Konkretno bi opozorila pri naših letošnjih knjižnih novostih na tretjo knjigo Ivana Cankarja v prevodu Erwina Köstlerja. Morda zaradi tega, ker je ravno tu na sejmu bila v središču pozornosti.
Druga knjiga je Jani Oswald: Achillesverse. Ob tej knjigi so se zabavali avstrijski knjigotržci, kolegi z založništva in tddi recenzenti, ki jo bodo pozneje obširneje predstavili.
Študija Janko Pleterski: Slowenisch oder deutsch je knjiga, ki je zbudila pozornost pri strokovnjakih- Dejansko je nek zgodovinar šel tu mimo, videl knjigo in rekel: končno. Sam dela na projektu, ki nam ga je tudi predstavil in morda bo iz tega tudi kaka nova knjiga pri DRAVI.
Brigitte Busch: Ein Dorf macht Schule, knjiga o šoli v Lepeni, za katero je napisal Florjan Lipuš predgovor, je meni osebno zelo blizu, ker jo ponujam enim in drugim kot zgodovino koroških Slovencev. Kdor je bolj temeljito
zainteresiran za to vprašanje, je zanj ta knjiga prav primerna, ker je prav napeto opisan boj za izobrazbo z vsemi predsodki od začetka do danes in ker ni teoretično napisana. Je praktičen, konkreten primer in zelo veliko pove recimo o takem dogodku, kot je šola na stičišču kultur.
Če si ogledaš zadnje dni: ali si z interesom publike in strokovnjakov ter novinarjev zadovoljna?
K temu moram reči: zame je vsak obiskovalec - ali si to ti od Slovenskega vestnika, ki se poznava, ali pride nekdo od Spiegla, ali od Die Zeit - pomemben in vreden vsake pozornosti. To se pravi, da je ta teden čas intenzivnega soočanja z ljudmi, ki so kakorkoli povezani z našimi knjigami ali ki se zanimajo za naše knjige. In če jemlješ delo tako, sem imela v tem tednu več kot dovolj dela. Ne rečem, da sem absolutno zadovoljna. Lahko si predstavljam, da bi lahko bilo bolje in drugače in večje. Ampak z ozirom na našo zmogljivost lahko rečem, da smo svoje možnosti optimalno izkoristili.
In v primerjavi s prejšnjimi leti?
Pravzaprav se leta ne dajo primerjati, ker so tako različna, ker je odmev tako odvisen od tega, kaj prezentiraš. Recimo pred dvema letoma smo imeli knjižno novost Muhidina Ša-riča o Keratermu. To je bila aktualna knjiga. Poročali so, tu so se vrstile televizijske kamere, to je bila senzacija. Ampak koliko je prineslo stvari, knjigi, avtorju, je drugo vprašanje. Ni treba, da je v središču pozornosti. Pomembno je, da je tu in da najde svoj krog ljudi.
Hvala za pogovor.
ODPRTJE DEŽELNEGA ARHIVA
Najsodobnejši hram za »spomin dežele«
10. oktobra popoldne je bil s slovesnim aktom odprt nov koroški deželni arhiv ob Šen-
truperški cesti. S tem je spomin dežele, klakor arhiv radi poimenujejo, dobil dom, kakršen
mu gre, kajti doslej so bile dragocene arhivalije nameščene v ozkih in neprikladnih sobah in hodnikih deželne hiše.
Gradnja novega arhiva, ki dejansko razpolaga z najsodobnejšo arhivsko opremo in tehniko, je stala 185 milijonov šilingov, pri čemer predvideni finančni okvir sploh ni bil prekoračen. Razumljivo da je bil ravnatelj arhiva dr. Alfred Ogris tudi zategadelj na dan otvoritve izredno dobre volje. Odprtja so se udeležili najvišji predstavniki dežele, družbenih organizacij in verskih skupnosti ter koroških Slovencev na čelu s predsednikom sosveta in ZSO dr. Marjanom Sturmom , nadalje zastopniki drugih deželnih in državnih arhivov ter zastopniki znanosti.
Slab politični vic
Politično preudarnost in stvarnost posebne groteskne vrste je pokazalo vodstvo Enotne liste s svojo izjavo 9. oktobra ob »volitvah v Evropski parlament«. V njej je namreč dejansko in z vso resnostjo računalo s tem, in to skušalo dopovedati tudi volil-cem. da bo Karel Smolle prišel v parlament, če bojo koroški Slovenci podprli Liberalni forum v tolikšni meri, da bo na državni ravni dosegel dva mandata ali 9,5 % glasov. No, optimizem je res lepa značajska plat, v politiki pa sploh nujno potreben. A biti skregan s pametjo in politično logiko, pa res ni lepo, še manj pa modro. Kaj so pri EL resno računali tem, da bo teh nekaj slovenskih glasov za LiF svobodnjaški ločini, kar Liberalni forum nedvomno je, zagotovilo drugi mandat v Evropskem
parlamentu? S tem so le potrdili, da so popolnoma v rokah oziroma talci Karla Smolleja in njegovih osebnih naprezanj in da jim gre samo za neko oblast in za stolčke, nikakor pa ne za samostojno slovensko politično gibanje na Koroškem.
Kajti napočil je čas objektivne ugotovitve, da je prav EL s svojo slo in pohotnostjo po oblasti ter z avanturističnimi potezami, kot je to pakt z liberalci, razbila svojčas tako enotno bazo slovenskega samostojnega političnega gibanja na Koroškem in ga razpršila na druge stranke. Ob vsem tem zveni formulacija, daje poleg gospodarskega in socialnega razvoja pri izboru strank treba upoštevati tudi »narodni interes koroških Slovencev«, le kot slab politični vic. Wafra
Ob vsem se nam je nasmejalo sonce
retekli petek zjutraj so naši udeleženci, kot že po navadi, vstopali v Sienč-nikove avtobuse, se medsebojno pozdravljali kot stari znanci, se vključevali v v glavnem že poznano družbo in po postanku pred mejo smo kar zdrseli skozi Slovenijo proti morju. Po tolikih deževnih dneh v septembru in prvih dneh oktobra se nam je nasmehnilo indijansko poletje, sicer ne tisto pravo, dolgo trajajoče, a vendar z zavihanimi rokavi in polno sonca! Po vmesnem postanku ob avtocesti proti Postojni, ob katerem smo si prijatelji iz vseh treh avtobusov segli v roko, spregovorili prve pozdravne besede, tako pomembne za poznejše spontano druženje, smo družno nadaljevali pot. Na Črnem Kalu je zadišalo po morju, na desni sta se nam zableščala tržaški in koprski zaliv in med udeleženci je nastalo neko novo razpoloženje. Kaj kmalu smo prispeli pred hotel Koralj v hotelskem naselju Katoro pri Umagu. Pravzaprav le dober lučaj od slovensko-hrvaške meje.
Bogastvo narave! Zagotovo je ob njem najbolj užival naš največji botanik, nekdanji le-dinški ravnatelj Karel Samonig, ki si ni mogel kaj, da nas ne bi že med potjo opozarjal na znamenitosti kraškega rastlinstva, ki se nam je obsijano s soncem kazalo v prečudovitih jesenskih barvah.
Sonce in morje, mediteransko rastlinstvo, modra in zelena barva, ki se v človekovi duši zlijeta v plemenito turkizno. K temu pa še malvazija, refošk in teran pa pršut, in ni čudno, da je eden izmed udeležencev na Koroško telefoniral, da ne pride več domov, ker da je že v nebesih.
Da nam ne bi kdo očital pobeg od državljanske dolžnosti, naj zapišemo, da je bila udeležba na volitvah v hotelu z volilnimi kartami, opravljena pod strogim nadzorstvom; kar 62-odstotna in da so se naši ljudje ob obkrožanju strank zagotovo bolje izkazali kot je bilo koroško poprečje.
Istrska konoba
Že prvi večer smo doživeli enega od presenečenj. Z avtobusi smo se popeljali v Momjan, v istrsko konobo ali po naše klet. Hudičevo velika je, da nas je sprejela kar 160. Take najbrž ni pod soncem koroškim. Neki čudni glasbeniki v ljudskih nošah so stali za mogočnim odprtim kaminom - na levo dva, na desno dva - in Avstrijcem postregli tudi s takimi: »..Nach Hause ...«, a smo jih brž poučili, da imamo raje dalmatinske pa slovenske, in naši vrli plesalci so jim bili zelo hvaležni. Kazalo je na nekako ležernost osebja, a ko je šlo zares, smo bili v hipu vsi postreženi, porcije klobasic in ombol (zareber-nice) z zeljem pa so bile obilne in okusne. In na to še kroštule -
Vesela družba v istrski kleti
mo ali pa tudi ne. No, hlač niso slekli nobenenu.
Močno smo pogrešali veselo skupino z Žužalč, pa nekatere Radišane in še mnoge druge iz ostalih krajev. Le kaj je s Ka-pelčani? Kaže, da se ne morejo
odlepiti od Lotte.
Nedelja je bila dan poslavljanja. Čustva so lezla izpod kože. Nekaterim bolj. drugim manj. Vsi pa smo si bili med seboj zelo razumevajoči - in taka podoba naj ostane do prihodnjega leta!
Pri Marinšku v Naklem smo se še enkrat zbrali vsi, se najedli in si nazdravili, potem pa vsak po svoje domov.
Povzetek: 11. Vestnikov izlet je bil odličen. Vse je potekalo kot po maslu: vreme, organizacija, hotel, istrska konoba, ladja Nirvana. Predvsem pa so bili odlični ljudje. S seboj so dejansko vzeli zvrhan koš dobre volje. Velika hvala Milki, hvala vodičema Urški in Frančku, zanesljivim Sienčnikovim šoferjem, odličnim gostiteljem v Umagu, hvala vsem pripovedovalcem vicev, hvala pevcem, najštevilčnejšim Skofičanom, skratka vsem, ki ste prispevali k tako prijetnemu vzdušju! Pa spet prihodnje leto!
Jože Rov še k
Na ladji so med udeleženci seveda najbolj uživali otroci
istrsko pecivo. V tistem lepem kamnitem ambientu so si mnogi ob sentimentalni glasbi dali duška, še posebej pa Vera, Jožko, Franček, pa Hanzi in Mici, pa Neži in njen. Na zidu pa je visela slika z na klin obešenimi hlačami. Kajne, Nani?
Vrli organizatorji so nam pripravili še prijetno tombolo, pri kateri je zadela vsaka druga srečka. Avtomobilov in milijonov med nagradami resda ni bilo, veselja z zadetki pa kar precej.
Plovba sanj
V soboto zjutraj je s kopnega vel rahel piš. Kaj bolj ugodnega za izlet z ladjo si nismo mogli obetati. Večina se nas je vkrcala na Nirvano, dvojam-bornico iz prejšnjih časov, preurejeno za sodobno plovbo. En sam velik grozd nas je bilo, nobena manjšinska in strankar-
Slika pove vse
ska politika nas ne bi mogla ločiti. Se posebej ne, ko smo izpluli na odprto. Morje je bilo gladko, sem pa tja rahlo drobno valovito in ladja je drsela kot po olju. Na njej pa vino, tisto domače istrsko, in kmalu vonj po peki skuš. Pa ne le eno, po tri so pojedli nekateri. Ribe so plavale v olju in nato v vinu, godca s harmoniko in saksofonom sta dodatno ustvarjala vzdušje, ljudem so se odprla grla, telesa je pognalo v gib. Na krovu, v palubi, na krmi, povsod eno samo vrvenje, navdušenje, pesem ...
Nekateri pa so zrli v daljavo, v to čudovito brezkončnost, ki spodbuja razmišljanja o večnosti, o enovitosti človeka s stvarstvom, njegovi spojenosti z njim, o skrivnostnosti za horizontom ...
Višek izleta z ladjo pa je imel vendar svoje posledice. Po večerji ples nekako ni stekel. Potenciali so bili izčrpani. Še najbolje so se držali Bilčovšča-ni, vendar tudi oni bolj v spodnji točilnici. Tam pa tudi Miha Kap s svojo Lepo Vido menda v petih jezikih. A ne Obidovo, Prešernovo!
Pa kljub temu nočno življenje ni povsem zamrlo. Treba je bilo nadoknaditi zamujeno, za naše hazarderje pa v kazinu izgubljeno. Kar pozno v jutro so se zadrževali ob neusmiljenih krupjejih, vse dotlej, da so dobili povrnjene tisočake, ki so jih zaigrali prvi večer. Sreča je opoteča, izgube zjutraj ni priznal nihče - lahko jim verjame-
MNENJA
Horst Svetnik, Celovec
Vestnikovega izleta se udeležujem skoraj vsako leto. Program, razpoloženje, ljudje in družba, vse to mi zelo ugaja. Sploh pa na tem izletu srečam tudi ljudi in znance, ki so podobnega mišljenja kot jaz, in to je zelo prijetno. Letos je bilo vreme krasno, veselim se že izleta prihodnje leto.
Marjan Einspieler, Bilčovs
Cisto enostavno - »fajn« smo se imeli. Letošnji izlet so mi darovali pevci domačega prosvetnega društva »Bilka«. Z ženo sem se tega tradicionalnega izleta udeležil drugič. Družba je bila v redu in »če angelci rajžajo, se nebo smeji«. Prihodnje leto bom spet zraven, seveda če bo čas.
Katarina Prutej, Vogrče Letos sem bila na izletu prvič in ni mi žal. Hotel, hrana in organizacija - vse je bilo izvrstno. Izlet z ladjo mi bo ostal v nepozabnem spominu - sinje morje in nebo, petje, prijetna družba ... Kar na njej bi ostala. Pogrešala pa sem mojo generacijo in pogovore z mlajšimi, kar mi leži na srcu.
Leopoldina Štornik, Lese Napišite, prosim, da se vam vsem zahvaljujem za tako lepo organiziran izlet. Zelo dobro se počutim na njem in vse je idealno. Dokler bom mogla, bom hodila z vami. Družba je tako prijetna, ljudje prijazni, program izredno lepo pripravljen. Hvala!
M. Š.
Letos sem bila na izletu SV drugič. Udeležila sem se ga, ker mi ugaja program in družba. Hotel je bil super, dobro sem se počutila, vreme je bilo tudi lepo. Starejši ljudje me sploh niso motili. Drugo leto se bom spet prijavila.
Janja Boschitz, Mala vas
ŠKOCJANCI PRAZNUJEJO
Okrogle obletnice delovanja na prosvetnem in kulturnem področju so za krajevna društva med Slovenci na Koroškem vedno priložnost za pogled nazaj. Tja se kar prevečkrat ozirajo predvsem tisti, ki nimajo pogleda v bodočnost, katerim zmanjkuje sape in je njihov obstoj oprt le na tradicijo in preteklost. Pri slovenskem prosvetnem društvu »Vinko Poljanec« v Škocjanu na srečo ni tako. Bila so sušna leta, razumljivo, saj prav temu društvu »usoda«, beri protislovenske sile, ni bila naklonjena. Društveno delo je bilo desetletja ovirano, nezaželeno in zato se je v zadnjem obdobju, po popustitvi omejevalnih vezi, spontano razcvetelo. Ne delajmo si utvar, da ga tako imenovani nasprotni tabor spodbuja, ali da je do njega bogve kako toleranten, a vendar mu je otopela ostrina strupene osti. Koroška je vendarle del demokratične eujevske Evrope! Vsaj deklarativno.
Škocjanci jubilej devetdesetletnice praznujejo upravičeno ponosno, saj je le malo društev, ki so se prebila skozi tako težko kalvarijo. Slovensko krščansko bralno društvo je bilo ustanovljeno leta 1906. Po plebiscitu je kmalu postalo trn v peti nemškim nacionalcem, saj je Volkwehr že kmalu po njem začel motiti in napadati slovenske prireditve. Začelo se je razlaščanje in kupovanje slovenske zemlje, aktivno protislovensko delovanje Siidmar-ka in Heimatdiensta. Po plebiscitu so morali Škocjan zapustiti štirje slovenski intelektualci,
Devet desetletij kulturnega delovanja
Narodni voditelj in škocjanski duhovnik Vinko Poljanec
dr. Stane Silan, dr. Jože Picej in duhovnika Ksaver Meško in Matevž Ražun.
Še več je bilo žrtev Hitlerjevega nacionalsocializma. Prva je bil tedanji škocjanski duhovnik, narodni buditelj, deželni poslanec, predsednik Slovenske prosvetne zveze in ustanovitelj Kmečke zveze Vinko Poljanec, kije že 25. avgusta 1938 umrl za posledicami mučenja. Zaradi sodelovanja v odporniškem gibanju so nacisti leta 1944 aretirali Jožefa, Jožefo, Elizabeto in
Faniko Ročičjak. Od njih so Jožefa in Elizabeto obsodili na smrt in ju obglavili, Jožefo pa obsodili na pet let strogega zapora. S tem pa škocjanskih žrtev še ni bilo konec. Še istega leta so v koncentracijsko taborišče poslali Heleno, Marijo in Janeza Mohar, od koder se niso več vrnili.
To so dejanske protifašistične osnove škocjanskega vztrajanja na kulturnoprosvetnem področju. Trajno je povezano s Foltijem Hartmanom in z nje-
govo pokončno, zelo pogumno držo ob vodenju pevskega zbora v Dachauu.
Škocjansko kulturno delo po vojni je slonelo predvsem na pevskem zboru. Ob njem pa naj spomnimo na dirigente Foltija Hartmana, Hanzija Kežarja, Šimana Wrulicha in sedanjega Franca Starca. Zbor je deloval bolj ali manj stalno, bila pa so tudi težka, sušna leta. Občasno pa je društvo prirejalo tudi druge dejavnosti - tamburaši, kuharski tečaji, predavanja, gledališki nastopi idr.
Leta 1959 seje društvo poimenovalo po Vinku Poljancu. Za ohranitev slovenske kulture in ob njej slovenstva v škocjanski občini bi bilo potrebno poleg sedanjega predsednika Mihe Kapa omeniti številne zaslužne aktiviste, a jih je preveč. Spomnili se jih bodo na slavnostni prireditvi ob 90-let-nici to soboto. Naj omenimo le
Sedanji predsednik društva Miha Kap
še bogato dejavnost z mladino, ki jo vodi zaslužna učiteljica Helka Mlinar. Kontiuniteta je sklenjena, zato se za prihodnost slovenske kulture in besede v Škocjanu najbrž ni bati. Le najti bo potrebno skupni jezik!
J.R.
Igralci predstave »Z lastovkami« leta 1947
SLOVENJ GRADEC
Stiki dvojezičnih učiteljev s šolskim utripom v Sloveniji
Seminarji slovenskega knjižnega jezika za zamejske učitelje potekajo v različnih regijah Slovenije. Gre za tradicionalno sodelovanje, ki je dogovorjeno na meddržavni ravni, in poteka pod pokroviteljstvom slovenskega ministrstva za šolstvo in šport. Udeležujejo se ga zamejski učitelji iz Porabja, Gorice, Trsta, Benečije ter Koroške in si sami izberejo kraj v Sloveniji.
V začetku oktobra je potekal seminar za dvojezične učitelje iz avstrijske Koroške v Slovenj Gradcu. Srečanja se je udeležilo šestinpetdeset učiteljev iz dvojezičnih šol in vrtcev. Tridnevni posvet je bil namenjen novostim slovenskega jezika, udeleženci pa so prejeli nekaj novih učbenikov ter spoznavali lokalne kulturnozgodovinske posebnosti. Prav tako so se seznanili z zgodovinsko podobo Koroške, njeno književnostjo in narečji. Med zgodovinskim sprehodom skozi Slovenj Gradec so obiskali muzej, umetnostno galerijo, glasbeno šolo z rojstno hišo skladatelja Huga Wolfa, Sokličev muzej s
spominsko sobo Frana Ksaverja Meška, starodavne cerkve sv. Jurija, sv. Elizabete in sv. Duha ter ostanke mestnega obzidja. V Kotljah pri Ravnah na Koroškem so si ogledali muzej o življenju in delu pisatelja Prežihovega Voranca, v Libeličah pri Dravogradu so jih seznanili s šolskimi dejavnostmi Dom Ajda. Zaključek srečanja je bil na turistični kmetiji v Šentanelu nad Prevaljami.
Dogajanje je aktivno spremljala tudi Bojana Budič, višja svetovalka za mednarodno sodelovanje pri Zavodu RS za šolstvo. Za uspešno izpeljan seminar je izpostavila kooperativnost predstojnika enote Zavoda za šolstvo RS s sedežem v Slovenj Gradcu prof. Frančka Lasbaherja ter domača profesorja Andreja Makuca in mag. Staneta Berzelaka, prav tako pa tudi slikovita predavanja dialektologi nje dr. Zinke Zorko,
ki izvira iz Koroške.
Strokovni nadzornik za slovenski jezik na avstrijskem Koroškem Teodor Domej je o seminarju med drugim povedal, da je bil vsebinsko zaokrožen z dobrimi predavanji. Učitelji potrebujejo kvalitetne podlage in učbenike tako kot kruh; v zamejstvu pa gre ob poučevanju materinega jezika tudi za poučevanje slovenščine kot tujega jezika, kar zahteva še več. Priti v stik s šolskim utripom v Sloveniji je po njegovem mnenju zelo pomembno.
Vodja oddelka za manjšinsko šolstvo pri Koroškem deželnem šolskem svetu Tomaž Ogris je povedal, da seminar že zaradi strokovnosti predstavlja dragocen prispevek k dvigu kvalitete pouka, kar pa dodatno pozitivno vpliva na vpis v dvojezične šole. Delež vpisanih pa od sedemdesetih let dalje narašča tudi kot posledica umirjanja političnih razmer. Po drugi strani pa slovenščina kot jezik v družinah pojema, šola pa tega manjka ne more nadomestiti. O predznanju slovenskega jezika pri vpisova-
nju v dvojezične šole kažejo podatki, da ena tretjina še govori slovensko, druga le še razume, ostali pa so brez predznanja. O vzgibih za odločanje za dvojezični pouk je Tomaž Ogris menil, da gre na eni strani za utrjevanje narodne zavesti in spoznanja, da več jezikov tudi več velja. Zanimivi so podatki, da velik del dvojezičnih učencev šolanje nadaljuje in dosega v povprečju višjo izobrazbeno raven kot ostala populacija ter tudi za spoznanje boljši uspeh. Sogovornik je ob tem dejal, da bi ob več raziskavah najbrž lahko sklepali, da dvojezično šolstvo podpira umski razvoj otrok. Ko je govoril o vtisih s seminarja, je izpostavil literarno, zgodovinsko in narečno predstavitev Koroške pokrajine in dodal, da so takšni obiski impulzi za nadaljnje prekomejno sodelovanje in tudi za zasebne obiske; šola ni brezzračni prostor. Najbližjo možnost sodelovanja vidi Ogris z Domom Ajda v Libeličah, če bo prišlo do dogovorov partnerskih šol.	Santo Šavc
PRIREDITVE
ČETRTEK, 17. 10.
CELOVEC, pri Joklryj, Badgasse 7 - KD »Pri Joklnu«
19.30	Urban Speed -fotoprojekt Hong Kong Ernst F.Logar
PETEK, 18. 10
CELOVEC, pri Joklnu - KD »Pri Joklnu«
12.00	Jubilejno praznovanje ob 10-letnici Kulturnega društva od 12. ure dalje z menuji po starih cenah
20.00	»Na und?« - Večer šansonov z Barbaro Stromberger, vstopnina 120,- šil.
NABORJET, Beneška palača - Slovensko društvo "Planika"
19.00	Komemoracija za Salvatora Venossija
SOBOTA, 19. 10.
MIKLAVČEVO, Posojilnica-Bank
10.00	Otvoritev novo obnovljenih prostorov Posojilnice -Bank Železna Kapla, poslovalnice Miklavčevo. Za pijačo in jedačo je poskrbljeno
ROŽEK, galerija Šikoronja
19.00	Odprtje razstave del Maije Kumpulainen-Sokka (grafika), Gottfrieda Loiskandla (plastika) in Zorke L Weiss (slikarstvo)
ŠKOCIJAN, v dvorani Kassl - SPD "Vinko Poljanec"
19.30	»V Škocijanu je petje doma«; slavnostna prireditev, sod. otroški zbor iz Škocijana, dekliški zbor »Nomos«, MoPZ »Solidarnost« iz Kamnika, MePZ »Danica« iz Šentprimoža, MoPZ »Vinko Poljanec« iz Škocijana
BELJAK, v Kongresni hiši
20.30	Premiera branja v sceni po romanu Christe Wolf in inscenaciji Manfreda Lukasa-Ludererja »Medea. Stimmen.« Predpremiera ob 10. uri.
NEDELJA, 20. 10.
ŠMIHEL, v farni dvorani - KPD »Šmihel«
11.00	»Palček Piskalček«, gostuje otroška skup. iz Šentjanža
KOTMARA VAS, v farni dvorani — SPD »Gorjanci«
14.30	Gostovanje KUD »Planika« z Vojskega (Slo), veseloigra »Dve nevesti«
LIBUČE; Galerija Falk
17.00	Otvoritev razstave del Bogdana Borčiča in Rudija Benetika »Übergänge/Prehodi«
GLOBASNICA, v farni cerkvi - SKD Globasnica
19.00	Koncert s solisti in ork. MePZ »Loka« iz Škofje Loke
BELJAK, v kongresnem centru - Gen konzulat Slovenije, Avstr, inštitut - izpostava Ljubljana, Mohorjeva
19.00	Predstavitev knjige »Slowenien« bivšega ministra Staneta Staniča
ŠENTJANŽ; v k & k centru
19.00	Predavanje »Zdravilna zelišča za tvoje zdravje«
(nem.), perd. župnik J. Weidinger
DVORČE (Wertschach) pri Zilji, v gostilni Plamenig
20.00	Predstavitev filmov »Ledena doba« in »Bo bilo« filma mladje
PONEDELJEK, 21. 10.
BELJAK, v Kongresni hiši
11.00	Branje v sceni po romanu Christe Wolf in v inscenaciji Manfreda Lukasa-Ludererja »Medea. Stimmen.«
20.00	»Medea. Stimmen.« Ponovitev. Rezervacija kart tel. 04242/27341.
ŠENTJAKOB, v regionalnem centru - Regionalni center
17.00	(do 21. ure) Tečaj z ročnim delom - pletenje vencev
Celovec, Napoleonstadl, St. Veiter Ring 10 - ARGE
19.30	Branje in pogovor s pisateljem Dragom Jančarjem
SREDA, 23. 10.
ŽELEZNA KAPLA, v farni dvorani - SPD »Zarja« in kooperativa »Longo mai«
19.30	Gostovanje glasbene skupine »Iršava« iz Ukrajine -letos nekoliko drugačna prir. »Dober večer, sosed«
ŠENTJAKOB, v farni dvorani - SPD »Rož«
20.00	holler ri joidi ri / idi ti ajda zori; lyrix & musix - Jani Oswald - lyrix; Bratko Bibič - harmonika; Otto Lechner - akkordeon.
RADIŠE, v kulturnem domu - SPD »Radiše«
20.00	»Dober večer, sosed! / Guten Abend, Nachbar!«; sodelujejo: Singgemeinschaft Techelsberg, MePZ »Radiše« in Ansambel Drava.
Misli k prazniku dr. Peter Kaiser.
SOBOTA, 26. 10.
ŠENTJANŽ, v k & k centru
14.00	Delavnica »Gib/Bewegung - Körper/telo« prvo srečanje in pogovor o tečaju.
Vodi ga plesna pedagoginja Alenka Hain.
18.00	Gledališče za otroke »Pet Pepelk« (Žarko Petan), gost. otroška gledališka skupina iz Trsta
19.00	Odprtje razstave del Klavdija Palčiča iz Trsta
20.00	Monogroteska »Butalci« po F. Milčinskem; izvaja Marijan Hinteregger
ROŽEK, v novi ljudski šoli - KD »Peter Markovič«
20.00 »Dober večer, sosed / Guten Abend, Nachbar«.
Nast. pevska skupina VOX iz Podjune in Carlos Arrigada, Čile
GLOBASNICA, pri Šoštarju — SJK
20.00	Kmečki ples; igra ansambel Lojzeta Slaka
■i’ NEDELJA, 27. 10.	■■■■■■■■■■■I
CELOVEC, v Domu glasbe (Konzerthaus) — Al
11.00	»Alle meine Tiere machen heut' Musik«; otroško gledališče s televizijskim klovnom Enricom. Karte v prodaji pri ai, Fl. Grögerstr. 19. tel. 59 30 90 in Kärntner Sparkasse, Neuer Platz
■■■■rek, 29. io.
ŠENTJAKOB, v regionalnem centru — Regionalni center 19.30 Predavanje z diapozitivi: »Škotska - doživetja s kolesom«, mag. Erich Auer
ŠENTJANŽ, k & k center
19.30 P. Vojvič-Purčar: »Dialog odra z življenjem«; igra Magda Kropivnik
ŽITARA VAS, kulturni dom — "KUMST"
14.00	Odprtje obnovljenega kulturnega doma v Žitari vasi »Kumstovanje / Kumstl'n«, nadaljevanje praznovanja ves dan v nedeljo
ŠENTJANŽ, v k & k centru
19.30 Predavanje Helmuta Sussitza »Wein als Teil einer Lebenskultur / Vino kot del življenjske kulture«
Posojilnica-Bank Borovlje
razpisuje delovno mesto
vodje poslovne enote v Celovcu za angažirano/ega, kvalificirano/ega in samostojno/ega sodelavko/ca Pogoji: zaključena izobrazba v bančništvu, dobro znanje obeh deželnih jezikov, obvladanje dela na računalniku, več letna praksa. Zaželjeno znanje hrvaškega jezika. Nudimo Vam zanimiv delokrog, možnost nadaljnje izobrazbe in napredovanja ter primerno plačo. Nastop službe je mogoč takoj. Prošnje na: Posojilnico-Bank Borovlje,
Hauptplatz 16, 9170 Borovlje.
ZVEZA BANK, reg. z z. o. j. Bank und Revisionsverband Celovec, Paulitschgasse 5 - 7
Razpisujemo delovni mesti
REVIZORJA
(zaključena zadružna revizijska izobrazba) REVIZORSKEGA PRIPRAVNIKA (zaključena trgovska akademija, gimnazija pripravljenost za 3-letno izobraževanje)
Potrebno je znanje obeh deželnih jezikov. Pismeno prošnjo pošljite vodji revizijskega oddelka Francu Krištofu do 31. 10. 1996.
župnik Maks Mihor iz Kot-mare vasi - osebni praznik; Mihaela Warasch iz Pliberka - 30. rojstni dan; Ursula Markovič iz Nogradov - rojstni dan; Peter Setz iz Gorič - rojstni dan; Ljudmila Blažej - 70. rojstni dan, Karl Jenic z Letine - 70. rojstni dan; Franc Boročnik iz Libuč - 70. rojstni dan; Marta Tomič iz Repelj pri Pliberku - osebni praznik; Terezija Schöffmann z Moščenice - 80. rojstni dan;
Gitka Krištof - 40. rojstni dan; Lenci Novak z Obirske-ga - rojstni dan; Mici in Kristl Jug iz Sel - rostni dan; Urši Male iz Borovelj -rojstni dan; Tonči Traun iz Lovank - rojstni dan; Karl Zlinder iz Nonče vasi - 30. rojstni dan; Anica Ogris s Kozij na Radišah - 70. rojstni dan; Ursula Krištof iz Vidre vasi - rojstni dan; Marija Pachtev iz Pliberka -rojstni dan; Milka Blažej iz Podlibic - rojstni dan.
SLAVLJENCEM ČESTITA TUDI SLOVENSKI VESTNIK
Radio Koroška
SLOVENSKE ODDAJE
Četrtek, 17. 10.
18.10 Rož - Podjuna - Zilja.
Petek, 18. 10.
18.10 Kulturna obzorja.
Sobota, 19. 10.
18.00 Od pesmi do pesmi
-	od srca do srca. Nedelja, 20. 10.
6.08 Dobro jutro. Koroška
-	Guten Morgen, Kärnten! / Duhovna misel (Hanzi Rosenzopf).
18.00 6 x 6 - Domače uspešnice.
Ponedeljek, 21. 10.
18.10 Kratek stik.
Torek, 22. 10.
18.10 Otroška oddaja.
Sreda, 23. 10.
18.10 Domača glasbena mavrica.
21.04 Srednjeevropski magacin.
Dober dan, Koroška
NEDELJA, 20. 10.
13.30 ORF 2
PONOVITVI, 21. 10.
Ponedeljek, 2.20 ORF 2
Ponedeljek, 16.20 TV SL01 Z naslednjimi prispevki
■	90 let Slovenskega prosvetnega društva »Vinko Poljanec« v Škocjanu: Le vojska je prekinila delovanje.
■	Nacionalno partnerstvo na Srbski radioteleviziji.
■	»Dober večer sosed / Guten Abend, Nachbar« -tradicija ali ponovna možnost zbliževanja?
■	10 let taberne »Pri Joklnu«: Odisejada brez konca?
■	Čudežno drevo: Na eni jablani rasteta 102 vrsti sadežev.
■	..., da imajo dijaki toplo učilnico in so dobro preskrbljeni ...
SLOVENSKI VESTNIK
Uredništvo
Tarviser Straße 16 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija tel. 0 46 3/5143 00-30,33,34 in 40 faks 046 3/51 43 00 71.
Usmerjenost lista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
Uredniki
Glavna urednica Sonja Wakounig; uredniki Jože Rovšek, Franc Wakounig, Mirko Štukelj
Izdajatelj in založnik:
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Tarviser Str. 16 9020 Celovec/Klagenfurt tel. 0 46 3/51 43 00, faks 0 46 3/51 43 00 7!
______________Tisk_______________
Založniška in tiskarska družba z o. j.
Drava, Tarviser Straße 16 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija tel. 0 46 3/50 5 66, faks 0 46 3/51 43 00 71
Sonja Wakounig
KRIŽANKA
VODORAVNO : 1. izloček školjke, uporaben za nakit 6. drag kamen zelene barve 12. bajeslovni prvi letalec, tudi ime plesnega teatra 14. ime slovenske pesnice Pesjakove, Prešernove sodobnice 15. bolezenski strah 17. hude sanje 19. delati politično reklamo 22. pojav na vodi 23. italijansko žensko ime, naslov pred leti znane popevke 24. pritok Donave v Zg. Avstriji 26. kemični znak za iridij 27. spretnost 30. osebni zaimek,
1.	os. ednine 32. pripadnik indijanskega naroda v J. Ameriki 33. zimsko središče na Predarlskem 35. vrsta volne 37. papeško pokrivalo 39. biblijski očak, ki ga je požrl kit 40. okr. za smučarski klub
42.	poldrag večbarvni kamen
43.	zdravilo 46. ime filmske igralke Derek 47. akademski klub 48. ameriški filmski igralec (Richard) 49. gib, migljaj 50. insekt, ki se množično pojavlja na štiri leta (dve besedi)
NAVPIČNO: 1. stanje z dvema zakonskima partnerjema
2.	Ivana Kobilica 3. drag kamen modre barve 4. ljubezenski pesnik 5. drag kamen rdeče barve 7. kdor opravlja mlačev 8. kemični znak za zlato 9. glavno mesto Italije 10. mesto ob Azovskem morju 11. porok 13. predelovalni-
ca mleka v sir 16. pritrdilnica 18. kemični znak za aluminij 20. težaško delo 21. narejen iz ilovice 25. nemški humorist 28. angl. kratica za »vse v redu« 29. padec vode 31. rano, ob zgodnjem času 32. država na Bližnjem vzhodu
34.	naloženo opravilo 36. poldrag kamen 38. židovski duhovnik 40. izraz veselja 41. nekdanja am. filmska igralka (Deborah) 43. okrajšava za »memory« 44. okr. za »agilnost« 45. grška beseda za »novo« 49. Matija Čop
Rešitev iz SV št. 41:
VODORAVNO: 1. MESEC 6. KOLEDAR 13. AMFORA 15. POMIJE 16. PELERINA 18. NAŠ 19. TIR 20. SOLARIJ 22. ARAK 24. SO 25. ADAM 27. RJAVA 30. AB 32. ROMEO 34. IZOLANI
35.	EP 37. AKACIJA 39. TL 40. OTT 43. SAJE 44. KOT 45. KREOL 47. NOVE 48. SAN REMO 49. SELAN NAVPIČNO: L MA 2. EM-PIR 3. SFERA 4. EOL 5. CRES 7. OPNA 8. LOARA 9. EM 10. DINJA 11. AJA 12. REŠO 14. AROSA 17. ILOVICA 19. TATRE 21. IDILA 23. KREATOR 26. MANTOVA 28. JOK 29. AZIJA 31. BILTEN 33. OPORA 35. OJE 38. AS 4L TEN 44. KOL 45. KS 46. LE 47. NE
Inž. Štefan Domej, prvi kandidat SJK in Pavel Buch iz Klopc pri Velikovcu
Preteklo soboto sta Kmečka zadruga v Dobrli vasi in Kmečka izobraževalna skupnost KIS priredili kmečki trg in prijetno družabnost na parkirišču zadružnega poslopja. Zamisel je bila dobra in tudi uspela je, kakor je pokazala številna udeležba prebivalstva. Organizatorja nista poskrbela le za telesno okrepčilo in primerno glasbo, ki so jo ustvarjali trije dobri
godci, ampak je nudila tudi možnost strokovnga svetovanja ter servis za motorne žage. Kmetje pa so razstavljali svoje domače pridelke, od katerih so si kar vsi zaslužili oceno »odlično«. Kandidati Skupnosti južnokoroških kmetov, med njimi tudi prvi, dipl. inž. Štefan Domej, pa so imeli priložnost, da se v živo in neposredno srečajo s svojimi volilci. fr. wa.
KOROŠKI STROJNI KROŽEK
Kmetje nudijo storitve
Moderni stroji za podiranje in spravilo lesa
Medtem ko v smislu medsebojne pomoči med kmeti že nekaj let delujejo pokrajinski strojni krožki (tako tudi Strojni krožek Podjuna), je bila maja tega leta ustanovljena zadruga z.o.j. »Strojni krožek service«, ki je vključena v Koroško deželno zvezo strojnih krožkov.
Vsi avtomobilisti in pešci pozimi cenijo očiščene občinske ceste in pločnike. Od maja dalje pa so razširili ponudbo storitev, ki sega od pluženja cest, vrtnarskih opravil pa do podiranja in spravljanja lesa. Teh storitev se lahko poslužujejo tudi vsi nekmetje, torej zasebna gospodinjstva, javne ustanove, firme itd., ki kmetom nudijo možnost dodatnega zaslužka in lažjega preživetja v času, ko je konkurenčni pritisk nanje po vstopu Avstrije v EU vedno večji. Kmet, ki v okviru
strojnega krožka opravlja te storitve, je za čas dela tudi začasno zaposlen na osnovi posebne pogodbe (Werkvertrag). Neto urni zaslužek znaša od 120 šilingov navzgor, kar je seveda odvisno od vrste dela, cene pa so za vso Koroško enotne. Vodja zadruge Rudolf Lehner vidi veliko prednost prav v tem, da delo opravljajo kvalificirani in šolani kmetje z lastnimi stroji, katerim je vzdrževanje in negovanje narave in življenjskega prostora pri srcu.
Na tiskovni konferenci je predsednik kmetijske zbornice Walfried Wutscher predstavil tudi brošuro, ki na kratko in nazorno informira kmete in kmetice o vseh servisnih dejavnostih njihovega poklicnega zastopstva.
M. Š.
PREMIERA V BEUAKU
Medea. Stimmen.
V Beljaku bo v soboto, 19. oktobra, premiera »v sceno postavljenega« romana Chri-ste Wolf »Medea«. Romanje bil dolgo časa na vrhu lestvice najbolj branih knjig v Avstriji, avtorica pa je antično zgodbo o Medeji, ki je umorila svoja otroka, prikazala iz povsem drugega zornega kota, kot smo ga vajeni. Medeja, barbarska princesa, ki je v resnici človeško veliko bolj civilizirana kot svet njenega moža Jazona, je žrtev spletk in oblastniških mehanizmov, kakršni se niso v 2500 letih spremenili do danes prav nič.
Vere, nacionalizmi, družbeni sloji, rase, vse to ločuje in razdvaja. V teh dveh in pol tisočletjih je »Medeja« doživela že nad 200 variant ...
»Medea« Christe Wolf je tenkočutna, modra in razsodna ženska, ki hkrati zavestno živi svojo ženskost in ki mora obupati nad bodočnostjo. Ljudstva potrebujejo žrtve, zato je Medeja izgnana. Branje v sceni v Kongresni hiši v Beljaku, v soboto in ponedeljek, 19. in 21. oktobra s koroškimi, južnotirol-skimi in dunajskimi igralci (Burgtheater).
DOBROLSKA ZADRUGA
Zadovoljstvo z dobro letino
\ Jui n
SLOVENSKA ŠPORTNA ZVEZA
Uspešna
promocijska
dejavnost
Pogovori na državnem sekretariatu za šport na Dunaju in z deželnim sekretarjem Genserjem - Sredi oktobra obisk vodstva ZSŠDI na Koroškem Slovenska športna zveza je v preteklih dneh okrepila svojo promocijsko dejavnost in opravila več pogovorov s športnimi ustanovami na zvezni in tudi na deželni ravni. Cilj SŠZ je slovenski šport močneje vključiti v koroške in vseavstrijske športne strukture in projekte ter hkrati postati povezovalni člen v mednarodnem sodelovanju Avstrije oz. Koroške s Slovenijo in Fur-lanijo-Julijsko krajino. Predsednik Marijan Velik in poslujoči tajnik Ivan Lukan sta v ta namen imela izčrpen razgovor z deželnim sekretarjem za šport na Koroškem Stefanom Genserjem, na Dunaju pa je potekal pripravljalni pogovor v državnem sekretariatu za šport s posebnim poudarkom na večji prisotnosti slovenskih športnih struktur na zvezni ravni. Konkretno je pogovor tekel o možnostih vključevanja Slovenske športne zveze in njenih društev-čla-nov v projekte nacionalnega interesa, pri čemer naj bi bile vrhunske športne dejavnosti oz. projekti deležne finančne podpore iz zveznega proračuna - tudi zunaj predvidenih sredstev za pospeševanje narodnostnih skupnosti v Avstriji.
V okviru pogovora na Dunaju je bilo še dogovorjeno, da bo državni sekretar Karl Schlögl v okviru svojega uradnega obiska pri koroških športnih ustanovah predvidoma decembra letos v spored vključil tudi srečanje s Slovensko športno zvezo, kateremu naj bi pri-sostovali tudi najuglednejši koroški športni funkcionarji na čelu s pristojnim referentom za šport Michaelom Ausserwinklerjem. Predstavnika Slovenske športne zveze sta na pogovorih sogovornikom nadalje predstavila načrt profesionalizacije SŠZ in ob tem naletela na izredno pozitiven odmev.
Za 19. oktober je terminizi-rano nadaljnje delovno srečanje vodstva SŠZ - tokrat z odborom Zveze slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI). Že v začetku septembra pa se je na prvem uradnem obisku pri Slovenski športni zvezi mudil državni sekretar za Slovence po svetu dr. Peter Vencelj.
SLOVENSKI VESTNIK
SPORT
Zmaga ob sončnem mrku
Sončnim mrkom oz. vsem nebesnim pojavom, kamor ne sodijo samo angelci in Marijina prikazovanja, so ljudje že od pamtiveka pripisovali čudesne moči in sile. Po navadi so bili znanilci česa hudega, neprijetnega. Občutek nemoči in iz-ročenosti milosti in nemilosti so še dodatno krepili tujci ali gostje, ki so se ob takih priložnostih klatili okrog naselij ali sedeli ob skupnem ognjišču.
V podobnih škripcih so bili preteklo soboto tudi nogometaši SAK v Trgu/Feldkirchnu. Popoldne je bilo v astronomskem smislu in tudi v interesu medijev docela v znamenju sončnega mrka, nogometni
klub pa je gostil nogometaše iz Celovca, torej Slovenski atletski klub. Torej dovolj elementov za dramatični športni razplet, kakršnega bolje očitno niti Shakespeare ali Tomaž Pandur ne bi mogla zasnovati v oktobrskem koroškem popoldnevu. Moštvi sta se pomerili v prvenstvu sredinske regionalne lige in SAK je zmagal s 3:0 in tako potrdil strah domačinov po prastarem izročilu: Boj se tujca ob sončnem mrku.
Nogometašem iz Trga v tej sezoni žoga ni poskakovala tako, kakor so si to pričakovali, in temu primemo neprimerna je tudi njihova uvrstitev na lestvici. Bolj zadaj so. Drugače pa se
je meča, kakor žogi pravijo v Selah, končno zavrtela za slovenske atletike. Po prvotnih homatijah in zamenjavi na trenerskem stolčku so uredili štreno in pristojnosti ter obrnili smer igre proti nasprotnikovim vratom. Uspeh, čeprav težko in trdo priborjen, ni izostal in upajmo da tudi v prihodnje ne bo.
Tekmi v Trgu je SAK od prve minute naprej vtisnil svoj pečat, in domačini so se že kaj kmalu, in sicer v 9. minuti, znašli v v zaostanku -0:1. Hrstič je prosti strel mogočno poslal proti trškemu golu in vratar Dietrichsteiner je moral prvič po žogo za vratno črto. Ostala dva gola sta padla v drugem polčasu, enega je po čudovitem strelu dosegel Marjan Šmid, dragega pa Vladi-ca Grujič.
Po igri sodeč bi moral SAK zmagati še bistveno više, da se domačinom ne bi mračilo pred očmi samo od sončnega mrka. Prvič zato, ker je igral bolje kot domačini, drugič pa zato, ker so se Trščani v drugi polovici ohromili, saj sta dva njihova igralca morala zaradi prekrute igre predčasno sleči majici in se podati pod prho.
A tudi zmaga s tremi goli razlike ni od muh in ostala moštva si jo bojo morala v Trgu šele izboriti.
Franc Wakounig
Tako dobro, kot je luna pokrila sonce, igralci Trga niso mogli Esakajevcev
REGIONALNA LIGA
1. Wels	10	7	2	1	22:8	23
2. WAC	10	7	1	2	26:7	22
3. Voitsberg	9	6	1	2	19:7	19
4. Leibnitz	10	5	3	2	14:10	18
5. SAK	10	S	2	3	13:11	17
6. Gratkorn	9	5	1	3	11:14	16
7. Esternberg	10	4	1	5	17:16	13
8. Austria	10	2	4	4	12:13	10
9. Rohrbach	9	2	3	4	10:16	9
10. Trg	10	1	5	4	8:13	8
11. VSV	9	2	2	5	8:18	8
12. Pöllau	10	1	4	5	14:18	7
13. St. Florian	9	1	4	4	2:11	7
14. Pliberk	9	1	3	5	7:21	6
IZ DRUGIH RAZREDOV
PODLIGA VZHOD
V naraščajoči formi je moštvo DSG iz Borovelj, ki je na tujem premagalo Liebenfels z 2:0.
Prav tako je bil uspešen Bilčovs, ki je pičlo premagal ASK iz Celovca z 2:1.
Na lestvici še vedno vodi Vetrinj z 28 točkami, drugi je Šentandraž (26), tretji ASK (19) pred DSG Borovlje (18) in Bilčovsom (16).
L RAZRED D
Moštvo iz Sel je v St. Leonhar-du premagalo tamkajšnjo ekipo z 2:1 in tako v borbi za obstanek v tem razredu osvojilo tri pomembne točke. Železna Kapla je po napeti igri premagala Labod z 2:1, Vovbre so premagale Žitaro vas z 2:0, Šmihelča-ni pa so na tujem proti St. Stefanu visoko podlegli z 1:4. Vodstvo na lestvici so prevzeli Kapelčani, ki imajo 23 točk, drugi je Šmihel (21) pred mošt-
PRVENSTVENA TEKMA
v soboto,
19. oktobra, ob 15. uri
SAK - Leibnitz
predtekma
Austria II - SAK II ob 13. uri
na stadionu v Celovcu Prisrčno vabljeni!
vom z Rude (20); Selani so enajsti (9), zadnje pa Vovbre (7).
2. RAZRED A
SAK II z zmago proti Trgu (2:1) za eno točko zaostaja za Pliberkom. Austria je nepričakovano in visoko premagala vodeči Pliberk s 4:0; VSV pa je na domačih tleh izgubil proti WAC z 1:2.
2. RAZRED F
Globašani so na poti do jesenskega prvaka! V soboto so v gosteh premagali Rikarjo vas s 3:1; Žvabek se je z zmago proti Važenberku (3:0) povzpel na odlično četrto mesto na lestvici
(19)	. Djekše so pičlo premagale Preitenegg z 1:0, Galicija pa gladko Dobrlo vas s 3:0, Sinča vas pa je podlegla Grabštanju z 2:3. Vodi Globasnica (31), pred Reichenfelsom (27) in Galicijo
(20)	.	M. Š.
Rekordna zmaga šahistov SŠZ
7:1 proti ekipi Pošte Celovec / SŠK »Obir« izgubil proti Šentvidu s 3:5
Prva ekipa Slovenske športne zveze/Carimpex je v drugem kolu šahovskega prvenstva v 1. razredu vzhod slavila rekordno zmago in hkrati prevzela vodstvo na lestvici.
Slovenski šahisti so v gosteh premagali tretjo ekipo Pošte Celovec kar s 7:1! Zmagali so: Silvo Kovač, dr. Joži Amrusch, Dunja Lukan, Franci Rulitz, Avgust Vukanič ter Aleksander in Ivan Lukan.
Prvi poraz v tem prvenstvu pa je doživelo prvo moštvo SŠK »Obir«: Kaplčani so srečanje s Šentvidom zgubili s 3:5. Edino zmago je slavil slovenski legionar Dušan Jokovič.
SŠZ/Carimpex I ima po dveh kolih 12 točk in si je ustvarila lepo prednost treh točk pred drugouvrščenim Trgom, na tretjem mestu je SŠK »Obir« I pred Šentvidom (oba po 8 točk).
V prihodnjem kolu (26. oktobra) je na sporedu »slovenski derbi« med SŠZ in SŠK »Obir« v Bilčovsu, za uvrstitev v play-off tekmovanje za vstop v koroško podligo pa je potrebna uvrstitev na prvi dve mesti lestvice. Nadaljnja nasprotnika SŠZ sta še Raiffeisen Celovec in Trg, SŠK »Obir« pa mora po nastopu proti SŠZ še nastopiti prav tako proti Raiffeisen Celovec in Pošti Celovec. 7. L.
Srečanje pobratenih šahistov
Srečanje SŠZ - Piran - Bekštanj v Bilčovsu
Uspel turnir v Bilčovsu - Sodelovala je	tudi ekipa
Bekštanja
Preteklo soboto in nedeljo je šahovska sekcija Slovenske športne zveze gostila moštvo SD Piran. Srečanje pobratenih ekip je tudi letos potekalo v športnem in prijateljskem vzdušju, gostitelji na čelu s sek-cijskim vodjem Ivanom Lukanom, Ivkom	Fermom in
Francijem Rulitzem so gostom iz Slovenije pripravili obširen kulturno-družabni in športni program. Višek prvega dneva sta bila obisk Visoke Ojstrovi-ce in hitropotezni turnir, drugi dan pa je bil na sporedu že tradicionalni turnir, na katerem so tudi tokrat sodelovali šahisti iz Bekštanja.
Zmagovalec tradicionalnega turnirja je bilo prvo moštvo ŠD
Piran v postavi Žnidaržič, Treuršič, Milunovič, Pregorac s
16.5	točke, drugo mesto je s
14.5	točke pripadlo prvi ekipi Bekštanja (Legat, Grom, Ul-bing, Alojz Gallob), tretje mesto pa je z 12,5 točke osvojila prva ekipa SŠZ v postavi Kovač, Amrusch, Rulitz in Vukanič. Na četrto mesto se je uvrstila druga ekipa Beštanja, v kateri so mdr. igrali ravnatelj Pepi Gallob ter brata Marko in Boris Gallob, pred drugo ekipo ŠD Pirana ter SŠZ II, ki je nastopila v postavi Reichmann, I. Lukan, Ferm in Hedenik.
Na hitropoteznem turnirju je zmagal Pregorac (6,5 točke), pred Žnidaržičem (6), Miluno-vičem (5), Kovačem in Treuršičem (oba 4,5), Rulitzem in Grobovškom (oba 3,5), Vu-kaničem (1,5), itd.	I. L.
KOLESARJENJE
Wrolich zadovoljen
Pretekli teden je bilo v Luga-nu svetovno prvenstvo v kolesarjenju, katerega se je udeležil tudi naš rojak »Paco« Wrolich. Proga je bila izredno težka, na startu pa je bilo 187 tekmovalcev. Paco, ki še ni bil polpolnoma zdrav, je bil s svojo uvrstitvijo kar zadovoljen. Do šestega kroga je bil še v prvi skupini, v nadaljnjih krogih pa so mu popuščale
moči. Kvalificiranih je bilo samo 69 kolesarjev, Wrolich pa je dosegel 32. mesto. Najboljši Avstrijec je bil Thomas Mühlbacher na 17. mestu. Do nove sezone pa se bo mladi slovenski športnik nekoliko odpočil od težke in dolge sezone. S prvim decembrom bo pričel spet s treningom, februarja pa so na sporedu spet kolesarske tekme. M. Š.
ŠAHOVSKI OREH ŠTEV. 50
Študija V. Kiwi
Prodor črnega kmeta na c liniji morajo bele figure pred promocijo zaustaviti. Toda kako? Beli lovec in skakač sta daleč na obrobju šahovnice in
a b c d e f g h
tudi beli kralj je predaleč. Le pravilno medsebojno sodelovanje lovca in skakača daje belemu, ki je na potezi, možnost zmagovite kombinacije!
Rešitev štev. 49
Črna trdnjava na tretji vrsti se ne umika, temveč krene v odločilen napad na belega kralja. L..Th3:+! žrtev trdnjave, ki jo beli mora sprejeti. 2.gh3 Lf3+ 3.Kh2 Ko že izgleda, da črni napad ne bo prodrl, sledi še žrtev skakača 3...Sg4+ 4.hg4 h5! Zaključna poanta matnega napada črnega! Beli seje vdal!