z nena padlefelesa. Celih 40 let si belijo raziiskovalci in učenjaki glave z meteorjem (orjaški utrinek zvezde) v severoameriški državi Arizona. Pred kratkim se je podalo zopet nekaj znanstvenikov v mesto Winslow v Arizoni, da bi preštudirali žrelo, katero je nap.-avil pred več sto in tisoč leti meteor. Amerikanski zemljeslovec Grove K. Gilbert je bil prvi, ki je žrelo V Arizoni označil kot grob največjega meteorja, ki je kcdaj padcl z neba na zemljo. Luknja drugih na zemljo padlili meteorjev ni globokejša nego 4 m, pri arizonskem meteorju pa še da dancs niso mogli dognati njegove velikosti, njegove lege in globočine pogreznjenjapo padcu. Znanost še plava v tem slučaju v teml. Znanstveniki oznanjajo o padcu arizonsikesra motcoria sledeče: Množine nikla — ostanki kometa so krožili po nebesnem prostoru in to maso je privlekla zemlja nase. Hitrost padca tega nebesnega telesa je bila sigurno 70 km na sekundo. Masa je bila goreča in je moralo biti srečanje z zemljo strahovito. Ognjeni kamen je priletel na zemlyo, zavit v oblak dima in je izvrtal v tla luknjo orjaške razsežnosti. Domišljija tamošnjih domačinov živi kot spomin. na to nesrečo iz nebes v obliki pravljice. Pred več leti, tako pripovedujejo potcmci ponosnih Hopi-Indiijancev, ki so bili nekoč gos.podarji Arizone, »o se spustili iz neba trije bogovi na zemljo. Eden od njih, ki se je obdal od oblaka v podobi plamena, ko je ohromil ljudi od strahu, stanuje v arizonskem žrelu. Oba druga bogova sta sledila smeri proti severu. Kljub vestnemu preiskovanju se ni posrečilo, da bi bili našli sled drugih dveh meteorjev. Žj-elo arizon&kega meteorja ne more biti Hilajše nega 700 le-t. Cedre, katere obdajajo rob žrela, so preračunane na omenjeno starost. Na drugi strani pa je dognala preiskava čeri žrela, da ne morejo biti starejše nego 5000 lct. Premer žrela znaša 1280 m in dolgost poti krog žrela je 5 km. Učenjaki s-o izračunali, da je moral meteor takoj p-ri padcu iztrgati iz tal 200 milijonov ton zemlje. V enem samem trenutku je bilo razpršenega polovico toliko zemeljskega materijala, kakor so ga izko>pali pri gradnji Panama kanala, ki veže preko osrednjje Amerike dva Oceana. Vkljub vsem naštetim ugotovitvam moderne, z najnovejšimi tehničnimi sredstvi delujoče znanosti, ostane arizonski meteor nei*€šena uganka. Kam so izginile in se pogreznile ogromne kovinske količine, iz katerih je obstojalo nebes.no telo? Z vrtanjem do 420 metrov globočine se niso povzpeli do nikakih zaključkov. Odkritje meteorja bi ne bilo samo znanstvenega, ampak tudi praktično gospodarskega pomena, ker bi bile meteorjeve kovine nepregledne vrednosti za industrijo.