ISSN 1310*2943 Pretežni del države je bil nadpovprečno moker Klimatske razmere v oktobru Meteorološka postaja Starata Zadnjih dvajset let je meteorološki opazovalec gospod Franc Avsec Agrome teorol og I j a Letos zgodnejše jesensko rumen en je listja VSEBINA 1. METEOROLOGIJA.....................................................................................................................3 1.1. Klimatske razmere v oktobru 2002..............................................................................................3 1.2. Razvoj vremena v oktobru 2002 ................................................................................................ 17 1.3. Meteorološka postaja v Šmarati.................................................................................................23 2. AGROMETEOROLOGIJA.......................................................................................................25 3. HIDROLOGIJA..........................................................................................................................30 3.1. Pretoki rek..................................................................................................................................30 3.2. Temperature rek in jezer.............................................................................................................34 3.3. Višine in temperature morja.......................................................................................................36 3.4. Podzemne vode v aluvijalnih vodonosnikih v oktobru 2002..................................................... 40 4. ONESNAŽENOST ZRAKA.......................................................................................................42 5. KAKOVOST VODOTOKOV NA AVTOMATSKIH MERILNIH POSTAJAH.................50 6. POTRESI.....................................................................................................................................54 6.1. Potresi v Sloveniji - oktober 2002............................................................................................. 54 6.2. Svetovni potresi - oktober 2002................................................................................................. 56 7. AKCIJA GEOTRIP 2002 - ALI POZNAMO SVOJO GEOLOŠKO DEDIŠČINO?...........58 8. OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM.........................................................65 UREDNIŠKI ODBOR Glavni urednik: ANDREJA ČERČEK-HOČEVAR Odgovorni urednik: TANJA CEGNAR Člani: TANJA DOLENC JOŽEF ROŠKAR RENATO VIDRIH VERICA VOGRINČIČ SILVO ŽLEBIR Oblikovanje in tehnično urejanje: RENATO BERTALANIČ Fotografija z naslovne strani: Stena pod Jalovcem razkriva delček zgodovine naših Alp, gube, ki kažejo na silovitost zemeljskih sil, ko dvigajo in gubajo nekoč v morju nastale kamnine. (Foto: Marko Simic) Cover photo: Rock wall bellow Jalovec is disclosing a piece of history of the Alps, folds show the strenght of the earth force pushing up and folding in the sea formed rocks. (Photo: Marko Simic) Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1. METEOROLOGIJA 1. METEOROLOGY 1.1. Klimatske razmere v oktobru 2002 1.1. Climate in October 2002 Tanja Cegnar Oktobra moč sončnih žarkov opazno pojema, noči se daljšajo, povprečna temperatura se niža, jutranja megla je po nižinah in kotlinah oktobra najbolj pogosta, vendar se do sredine dneva razkroji. V nižinskem svetu je bil oktober nekoliko toplejši od dolgoletnega povprečja, visoko v gorah pa za spoznanje hladnejši. Padavin je bilo skoraj povsod po državi več od dolgoletnega povprečja, sončnega vremena je bilo več kot v povprečju v vzhodni polovici države, ob obali in v Zgornjesavski dolini. Na sliki 1.1.1. so prikazani odkloni povprečne dnevne temperature od dolgoletnega povprečja. V prvi polovici meseca so prevladovali negativni odkloni, v drugi pa je bila večina dni nadpovprečno toplih, nekateri kar za okoli 8 °C; na Dolenjskem, Štajerskem in v Prekmurju je 17. oktober za približno 10 °C presegel običajno temperaturo tega dne. > o Q O § J M Q O 12 'I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 O fc Q O § J M Q O LJUBLJANA iuiLII 1111111111111111111111111111111 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 2 8 8 4 0 0 NOVO MESTO M -4 F M___iH_ilL.ii i i i i i i i I i i i i i I i i I i i i i i I i i I i i i i i 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 M -4 'I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 1.1.1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka oktobra 2002 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 1.1.1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961-1990, October 2002 V visokogorju se je temperatura povzpela dokaj visoko kar nekajkrat, na Kredarici se je živo srebro povzpelo najvišje 15. oktobra, ko so izmerili 8.4 °C. Na Krasu, v zgornji Vipavski dolini, ob morju, na Notranjskem in v Beli krajini je bilo najtopleje v začetku meseca, na Dolenjskem in v osrednji Sloveniji se je najbolj ogrelo 17. oktobra, ponekod pa so izmerili najvišjo temperaturo šele v zadnji tretjini meseca. V nižini z nadmorsko višino pod 400 m se je ogrelo nad 20 °C, najtopleje pa je bilo v Mariboru z 22.8 °C. Visoko v gorah je bilo najhladneje 19. oktobra, takrat so na Kredarici izmerili -6.7 °C. V Prekmurju se je temperatura spustila na -0.5 °C 8. oktobra, na Krasu in ob morju je bilo najhladnejše jutro 20. oktobra, drugod po državi pa so najnižjo temperaturo izmerili 29. oktobra. Povprečna oktobrska temperatura zraka v Ljubljani je bila 11.5 °C, kar je za 1.1 °C nad dolgoletnim povprečjem. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 8.2 °C, kar je 1.7 °C nad dolgoletnim povprečjem. Oktobrska jutra so bila najtoplejša leta 1966 z 10.8 °C, najhladnejša pa leta 1971 z 2.8 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 15.5 °C, kar je za 0.3 °C pod dolgoletnim povprečjem. Od sredine minulega stoletja dalje so bili oktobrski popoldnevi najtoplejši leta 2001 s 18.9 °C, najhladnejši 12 8 4 0 3 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo pa leta 1974 z 10.4 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar se je v zadnjih desetletjih močno spremenila okolica, kar vpliva na lokalne temperaturne razmere. 20 C 15 a N Š10 < & w F^ i 10 w H 0 'I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 -10 'I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I1 1955 1962 1969 1976 1983 1990 1997 Slika 1.1.2. Povprečna oktobrska najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1961-1990 v Ljubljani in na Kredarici Figure 1.1.2. Mean daily maximum and minimum air temperature in October and the corresponding means of the period 19611990 V nižinskem svetu je bil oktober toplejši od dolgoletnega povprečja, v visokogorju pa nekoliko hladnejši. Na Kredarici je bila povprečna oktobrska temperatura zraka 0.4 °C, kar je za 0.4 °C manj od dolgoletnega povprečja. Od začetka meritev na tem visokogorskem observatoriju je bil najhladnejši oktober 1974 s povprečno mesečno temperaturo -6.8 °C, najtoplejši oktober pa je bil lani s 4.7 °C, le malo je zaostajal oktober 1995 s 4.6 °C. Na sliki 1.1.2. desno sta povprečna oktobrska najnižja dnevna in povprečna oktobrska najvišja dnevna temperatura zraka na Kredarici. Q O J £ m LJUBLJANA BEŽIGRAD l i 11 11 f+++ +++ i i i 11.*.' 11 i i 11 i i 11 + 1111 11 i i i i 11 11 4 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.3a. Oktobrsko število toplih dni ter povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.3a. Number of days with maximum daily temperature above 25 °C in October and the corresponding means of the period 1961-1990 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.3b. Oktobrsko število hladnih dni ter povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.3b. Number of days with maximum daily temperature less or equal 0 °C in October and the corresponding means of the period 1961-1990 Letos se oktobra temperatura nikjer ni niti približala 25 °C, v preteklosti pa se je že zgodilo, da smo tudi oktobra zabeležili kakšen topel dan. Na sliki 1.1.3.a je oktobrsko število toplih dni v Ljubljani od sredine minulega stoletja dalje. Dvakrat, in sicer v letih 1970 in 1985, sta bila oktobra v Ljubljani dva topla dneva. Na sliki 1.1.3b. je število hladnih dni, letošnji oktober je bil že peti zapovrstjo, ko se temperatura zraka v Ljubljani ni spustila pod ledišče. V letih 1971 in 1973 so v Ljubljani zabeležili po 8 hladnih dni. V Murski Soboti, Slovenj Gradcu in Kočevju sta bila letos oktobra po dva hladna dneva. 3 10 8 2 6 4 2 0 0 1951 Izvedeni mesečni podatki o temperaturi zraka, padavinah, sončnem obsevanju in zanimivejših meteoroloških pojavih so zbrani v preglednici 1.1.1.; podatki desetdnevnih obdobij, ki so predvsem zanimivi za kmetovalce, so v preglednicah 1.1.2. in 1.1.3. ter 1.1.4. Na sliki 1.1.4. je prikazan potek najvišje, povprečne in najnižje dnevne temperature zraka na Kredarici, letališču v Portorožu, v Biljah, Ljubljani, Novem mestu, Celju, Mariboru in Murski Soboti. Za vse nižinske postaje, razen za Maribor, je podan tudi potek najnižje dnevne temperature zraka na višini 5 cm. 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN O ^ 10 w Pi 5 w H I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN O D 15 H W W H O 25 20 10 W PH 5 W H 13 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 DAN 29 31 CELJE /V y^rj JL 7r r y/ i 13 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 DAN 29 31 O w 5 w h 0 MURSKA SOBOTA 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN 25 20 O w Pi 5 w H O NOVO MESTO ................................................................................jT\____________________/V............/v......................... M Mf^YrX Mr XJ v lvVr 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN ^ 10 w Pi 5 w H I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN O w 5 s w H 0 i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN Slika 1.1.4. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena) oktobra 2002 Figure 1.1.4. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), October 2002 Oktobra je bila povprečna temperatura zraka večinoma nekoliko nad povprečjem obdobja 1961-1990 in v mejah običajne spremenljivosti. V pretežnem delu države je bilo dolgoletno povprečje preseženo za manj kot 1 °C, na jugu države, v velikih kotlinah, ponekod v Prekmuiju in Zgornjesavski dolini pa je bilo za 1 do 2 °C topleje kot običajno. V visokogorju je bilo nekoliko hladneje kot v dolgoletnem povprečju, na Kredarici za 0.4 °C. 15 15 10 10 5 15 15 15 15 10 10 5 Agencija Republike Slovenije za okolje 1.0 °c 0.0 °c L-'-1.0oC Slika 1.1.5. Odklon povprečne temperature zraka oktobra 2002 od povprečja 1961-1990 Figure 1.1.5. Mean air temperature anomaly, October 2002 140 % 120 % 100 % J 80 % Slika 1.1.7. Višina padavin oktobra 2002 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 1.1.7. Precipitation amount in October 2002 compared with 1961-1990 normals Urad za meteorologijo Slika 1.1.6. Prikaz porazdelitve padavin oktobra 2002 Figure 1.1.6. Precipitation amount, October 2002 1990 Figure 1.1.8. Bright sunshine duration in October 2002 compared with 1961-1990 normals Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 1.1.6. je prikazana oktobrska višina padavin, najobilnejše so bile v Julijcih, kot ponavadi pa je bilo najmanj dežja v Prekmuiju. Na sliki 1.1.7. je shematsko prikazan odklon oktobrskih padavin od dolgoletnega povprečja, le-to je bilo preseženo skoraj povsod po državi, največji relativni presežek glede na dolgoletno povprečje je bil v osrednji Sloveniji, na Blokah in ponekod na Dolenjskem, v teh krajih je bilo dolgoletno povprečje preseženo za več kot 60 %. Če upoštevamo le dneve z vsaj 1 mm padavin (preglednica 1.1.1.), je bilo padavinskih dni največ v Julijcih, na Kredarici so jih zabeležili 14; najmanj pa v Prekmurju, v Murski Soboti so jih našteli 7. Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Kočevje Postojna Letališče Portorož Slap pri Vipavi Bilje pri Novi Gorici Rateče-Planica Kredarica Lesce □ r 50 100 I povprečje 1961-90 150 200 250 300 I I oktober 2002 Slika 1.1.9. Mesečne višine padavin v mm oktobra 2002 in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.9. Monthly precipitation amount in October 2002 and the 1961-1990 normals 30 25 -- £ Q O J > w H 20 15 -- 10 -- "MM!» Slika 1.1.10. Oktobrsko število padavinskih dni. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 1.1.10. Number of days in October with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 550 500 Slika 1.1.11. Oktobrska višina padavin in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.11. Precipitation in October and the mean value of the period 1961-1990 s £ £ Q < Ph < Z 450 400 350 300 250 200 150 - — 100 50 - — 0 1951 LJUBLJANA BEŽIGRAD 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 0 5 0 V Ljubljani je bilo dolgoletno povprečje oktobrskih padavin preseženo za 63 %, padlo je 188 mm (slika 1.1.11.). Od sredine minulega stoletja je bil v Ljubljani najbolj sušen oktober 1965, ko sta padla le 2 mm, zelo sušni so bili tudi oktobri 1968, 1969 in 1995 z manj kot 20 mm. Izjemno veliko padavin je bilo oktobra 1992, ko so namerili kar 505 mm. 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 1.1.12. so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. 180 160 ■ 140 ■ ---- S 120 ■ w 100 ■ _____ > 80 ■ _____ A D A 60 ■ Ol 40 ■ ---- 20 ■ - - 0 KREDARICA 13 5 7 7ll IrJPP > 6 W m m o 4 g >o 2 g 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN 80 - 70 - ^ 60 -S Js 50 - 3 40 -> Q 30 - < ^ 20 -10 - 0 BILJE l.l-ll. 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN > M m o o N >o § S ¡3 50 - w 40 - > A 30 - D A l 20 - LJUBLJANA ________III -11 > M m o o >§ § 80 70 - ^ 60 -S Js 50 - 2 40 -> A Q 30 " A ^ 20 - 10 - 0 NOVO MESTO -P + 1 3 5 7 9 DAN 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN > M m o o N >o N o M 80 -t 70 - 60 - ¡3 ¡3 50 - w 40 - > A 30 - D A l 20 - 10 - 0 CELJE pJ. .-II. 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN > M m o o >§ § M 80 70 -60 - S Js 50 - w 2 40 - Ü" ■ ^ 20 - 10 - 0 MARIBOR 13 5 7 EEz.-E; 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN > w m o o N >o N o 80 - 70 - 60 - ¡3 ¡3 50 - w 40 - > A 30 - D A l 20 - 10 - 0 MURSKA SOBOTA JI 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN > M m o o >§ § 80 - 70 - 60 - ¡3 ¡3 50 - w 40 - > A 30 - D A Ol 20 - 10 - 0 PORTOROŽ 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN > M m o o >§ § Slika 1.1.12. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) oktobra 2002 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 1.1.12. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, October 2002 10 12 10 8 8 6 4 2 0 0 12 10 8 6 4 2 0 31 12 12 10 10 8 8 6 6 4 4 2 0 12 12 10 10 8 8 6 6 4 4 2 2 0 0 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 1.1.8. je shematsko prikazano trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Sončnega vremena je bilo več kot v dolgoletnem povprečju v Zgornjesavski dolini, ob morju in pretežnem delu vzhodne polovice države. Drugod dolgoletno povprečje ni bilo doseženo, v Julijcih, Vipavski dolini in na Notranjskem je sonce sijalo okoli 15 % manj ur kot v dolgoletnem povprečju. tU p o s H 250 200 150 - LJUBLJANA 100 H 50 H I .1 l"l|B BM -SF F^n" 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.13. Oktobrsko število ur sončnega obsevanja in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.13. Bright sunshine duration in hours in October and the mean value of the period 19611990 V Ljubljani je bilo oktobra 109 ur sončnega vremena, kar je 5 % manj od dolgoletnega povprečja (slika 1.1.13.). Doslej najbolj sončen je bil oktober 1971 z 204 urami sončnega vremena, med zelo sončne lahko prištejemo tudi oktobre 1965 (158 ur), 1969 (154 ur), 1970 (157 ur), 1983 (162 ur), 1985 (154 ur), 1989 (162 ur) in 1995 (154 ur). Najbolj siv je bil oktober 1964 z 61 urami neposrednega sončnega obsevanja. 'miming "NI" I'I " 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.14. Oktobrsko število jasnih dni in povprečje obdobja 1961-1990 22 20 18 16 g 14 Q O 12 J > 10 M H 8 >w 0 6 4 2 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.15. Oktobrsko število oblačnih dni in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.14. Number of clear days in October and the mean Figure 1.1.15. Number of cloudy days in October and the value of the period 1961-1990 mean value of the period 1961-1990 Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Ob obali so bili 4 jasni dnevi, prav toliko so jih zabeležili tudi v Lescah, 5 jasnih dni pa je bilo v Zgornjesavski dolini. Letos je bil oktobra v Ljubljani en jasen dan, kar je dan manj od dolgoletnega povprečja (slika 1.1.14.), sicer pa oktobra jasni dnevi niso pogosti, saj ob sicer lepem vremenu pogosto nastane megla. Od sredine minulega stoletja je bilo v Ljubljani 17 oktobrov brez jasnih dni. Kar 6 jasnih dni je bilo oktobra leta 1971. Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. V Ljubljani je bilo 15 oblačnih dni, kar je tri dni več od dolgoletnega povprečja (slika 1.1.15.). Od sredine minulega stoletja je bilo 20 oblačnih dni leta 1987, leta 1971 pa so zabeležili le dva oblačna dneva. Povprečna oblačnost je bila najmanjša v Zgornjesavski dolini in v Prekmuiju, kjer so oblaki v povprečju prekrivali 6.2 desetini neba. Največja je bila povprečna oblačnost v Ljubljanski kotlini, kjer so oblaki v povprečju prekrivali kar tri četrtine neba. Od sredine minulega stoletja je bil v Ljubljani najbolj siv oktober 1964 s povprečno oblačnostjo 8.3 desetin, največ jasnega neba pa je bilo oktobra 1971 s povprečno oblačnostjo 3.7 desetin. 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1.1.1. Mesečni meteorološki parametri - oktober 2002 Table 1.1.1. Monthly meteorological data - October 2002 Postaja Temperatura Sonce Obla č nost Padavine in pojavi Pritisk NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT VE P PP Lesce 515 9.2 0.4 14.2 5.3 18.0 23 -0.8 29 1 0 323 138 6.6 12 4 137 102 10 4 2 0 0 0 9.6 Kredarica 2514 0.4 -0.4 3.0 -1.9 8.4 15 -6.7 19 22 0 628 125 86 6.9 9 3 264 141 14 5 22 31 60 1 6 748.6 4.7 Rateče-Planica 864 7.8 1.2 13.7 3.1 17.8 16 -4.3 29 5 0 368 156 110 6.2 12 5 154 114 11 6 1 0 0 4 915.9 8.4 Bilje pri N. Gorici 55 13.1 0.8 18.7 8.9 22.0 28 2.1 29 0 0 92 129 83 6.4 12 2 156 109 11 3 2 0 0 3 1008.6 12.4 Slap pri Vipavi 137 13.1 0.3 18.5 8.6 22.5 2 3.5 29 0 0 72 7.0 15 3 197 140 12 4 1 0 0 8 11.3 Letališče Portorož 2 14.8 1.1 19.7 10.7 21.8 5 5.0 20 0 0 0 172 102 5.8 8 4 129 134 9 7 0 0 0 5 1014.7 13.3 Godnje 295 12.2 1.0 17.1 9.0 21.0 1 4.0 20 0 0 136 6.8 16 3 165 123 12 0 2 0 0 0 10.7 Postojna 533 10.0 0.6 14.8 6.6 19.2 2 -1.0 29 1 0 380 122 84 7.3 16 2 214 144 13 3 3 0 0 6 9.9 Kočevje 468 9.9 0.8 15.4 5.0 19.7 3 -2.1 29 2 0 284 6.8 11 2 148 107 13 0 10 0 0 7 9.1 Ljubljana 299 11.5 1.1 15.5 8.2 20.4 17 0.9 29 0 0 199 109 95 7.5 15 1 188 163 12 7 7 0 0 4 981.0 11.0 Bizeljsko 170 10.7 0.5 16.3 6.1 22.6 17 0.4 29 0 0 240 6.7 10 2 119 133 9 2 9 0 0 8 10.1 Novo mesto 220 10.9 1.0 16.0 6.9 21.4 17 0.3 29 0 0 234 134 103 6.4 10 2 163 165 11 3 9 0 0 8 988.9 10.3 Črnomelj 196 11.9 1.7 16.7 6.7 22.0 4 -1.0 29 1 0 203 6.7 12 3 136 122 14 2 5 0 0 0 10.8 Celje 240 11.0 1.5 16.3 5.9 20.7 17 -1.7 29 1 0 225 138 114 7.0 12 2 115 120 13 2 8 0 0 9 987.2 10.4 Maribor 275 11.1 1.0 16.3 6.9 22.8 26 2.4 29 0 0 220 133 95 6.3 9 2 110 126 10 2 0 0 0 7 982.1 10.7 Slovenj Gradec 452 9.2 0.7 14.8 4.8 19.4 23 -3.5 29 2 0 311 145 103 6.8 12 1 128 127 10 2 9 0 0 7 9.8 Murska Sobota 184 10.7 1.4 16.3 5.7 22.4 16 -0.5 8 2 0 250 146 107 6.2 9 1 88 142 7 1 7 0 0 10 993.6 10.2 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) SX - število dni z maksimalno temperaturo > 25 °C SD - število dni s padavinami > 1.0 mm TS - povprečna temperatura zraka (°C) TD - temperaturni primanjkljaj SN - število dni z nevihtami TOD - temperaturni odklon od povprečja (°C) OBS - število ur sončnega obsevanja SG - število dni z meglo TX - povprečni temperaturni maksimum (°C) RO - sončno obsevanje v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM - povprečni temperaturni minimum (°C) PO - povprečna oblačnost (v desetinah) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX - absolutni temperaturni maksimum (°C) SO - število oblačnih dni VE - število dni z vetrom > 6Bf DT - dan v mesecu SJ - število jasnih dni P - povprečni zračni pritisk (hPa) TAM - absolutni temperaturni minimum (°C) RR - višina padavin (mm) PP - povprečni pritisk vodne pare (hPa) SM - število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP - višina padavin v % od povprečja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi <12 °C). n TD = ^ (20 °C - TSi) če je TSt < 12 °C i=1 6Bf je 6. stopnja jakosti vetra po Beaufourtovi skali (ustrezna hitrost je od 10.8 do 13.8 m/s ali 39 do 49 km/h). 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1.1.2. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka - oktober 2002 Table 1.1.2. Decade average, maximum and minimum air temperature - October 2002 Postaja I. d e k a d a I I. d e k a d a III. d e k a d a T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs Portorož 14.1 19.7 21.8 10.0 7.0 8.6 5.4 15.6 20.1 21.8 11.9 5.0 10.6 3.0 14.7 19.3 20.8 10.4 5.0 9.9 3.3 Bilje 12.5 19.0 21.9 7.6 4.7 6.2 2.4 13.9 18.9 20.5 10.6 2.9 9.5 0.9 12.9 18.2 22.0 8.6 2.1 7.6 0.4 Slap pri Vipavi 12.5 18.9 22.5 7.8 5.5 5.9 3.0 13.5 18.5 21.5 9.6 4.0 8.5 1.0 13.4 18.0 21.5 8.4 3.5 6.3 0.0 Postojna 9.2 14.5 19.2 5.4 1.8 3.5 0.0 0.0 14.9 18.2 7.7 0.4 6.3 -1.4 10.7 14.9 17.3 6.8 -1.0 5.6 -3.2 Kočevje 8.8 15.1 19.7 3.8 -0.5 2.2 -2.2 9.8 14.2 18.7 6.4 1.5 4.9 -1.2 10.9 16.7 19.5 4.8 -2.1 4.8 -2.6 Rateče 7.7 13.9 17.4 2.2 -1.8 -0.5 -6.0 8.4 13.4 17.8 5.5 -3.2 3.9 -7.0 7.2 13.7 16.0 1.9 -4.3 -0.5 -9.0 Lesce 8.9 14.0 17.0 4.8 2.0 3.8 0.2 9.5 13.4 17.5 7.1 1.5 7.1 0.4 9.2 15.0 18.0 4.2 -0.8 4.0 -3.0 Slovenj Gradec 9.2 14.8 17.8 4.6 0.8 2.1 -2.5 9.6 13.9 19.0 6.7 3.3 4.1 -1.3 8.9 15.6 19.4 3.3 -3.5 0.7 -8.2 Brnik 9.4 14.4 17.5 4.9 0.4 10.2 14.4 18.2 7.4 1.8 9.7 15.5 17.9 4.5 -2.1 Ljubljana 10.9 15.0 19.3 7.7 5.3 4.2 0.3 11.6 15.2 20.4 9.0 4.5 7.0 0.9 12.0 16.3 18.9 7.8 0.9 4.9 -3.4 Sevno 9.6 13.6 17.1 6.7 4.1 4.6 1.6 9.7 13.6 19.2 7.2 3.6 6.1 2.3 11.3 15.5 17.9 8.5 5.3 7.0 3.9 Novo mesto 10.0 14.9 19.1 6.1 2.6 4.5 -0.8 10.8 15.1 21.4 7.8 4.6 6.5 2.1 11.9 17.7 21.4 6.9 0.3 4.9 -2.7 Črnomelj 10.8 16.3 22.0 5.4 1.5 5.1 0.5 11.6 15.2 21.8 7.6 3.5 7.3 2.5 13.3 18.6 22.0 7.0 -1.0 6.2 -1.0 Bizeljsko 10.4 16.7 20.2 5.4 2.6 4.9 1.6 10.3 15.3 22.6 6.9 3.2 6.2 2.4 11.3 16.9 20.6 6.1 0.4 5.1 -1.4 Celje 9.8 15.7 19.2 4.7 0.4 3.1 -1.3 11.1 15.8 20.7 7.1 3.1 6.4 1.3 11.9 17.2 19.8 5.9 -1.7 5.2 -3.5 Starše 10.0 16.0 19.7 4.7 1.5 3.3 -0.5 10.7 15.5 22.1 7.1 3.3 5.6 0.6 11.8 17.0 21.0 7.2 -0.3 5.1 -2.3 Maribor 10.6 15.8 19.2 6.4 4.5 10.8 15.6 22.7 7.4 3.8 11.9 17.5 22.8 7.0 2.4 Jeruzalem 10.9 14.9 20.0 7.3 5.0 5.6 2.5 10.1 14.0 21.5 7.1 3.5 6.3 3.0 12.1 16.3 20.0 8.7 6.0 6.7 0.0 Murska Sobota 9.7 16.1 19.9 3.9 -0.5 2.3 -2.0 10.3 15.3 22.4 6.8 3.1 6.0 0.6 11.9 17.3 22.1 6.2 -0.5 4.8 -2.6 Veliki Dolenci 10.2 14.8 19.5 5.7 1.5 3.2 -1.0 9.7 14.1 21.5 6.3 3.0 5.5 0.2 11.4 16.2 21.0 6.8 1.5 4.4 0.2 LEGENDA: LEGEND: T povp - povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp - povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs - absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) - manjkajoča vrednost Tmin povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin5 povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) T povp - mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp - mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs - absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) - missing value Tmin povp - mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs - absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp - mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs - absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1.1.3. Višina padavin in število padavinskih dni - oktober 2002 Table 1.1.3. Precipitation amount and number of rainy days - October 2002 Postaja Padavine in število padavinskih dni I. II. III. M RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR p.d. od 1. 1. 2002 Portorož 29.4 4 40.9 4 58.2 4 128.5 12 1033 Bilje 21.0 5 32.9 5 102.3 5 156.2 15 1117 Slap pri Vipavi 45.6 4 47.5 5 103.5 5 196.6 14 1268 Postojna 35.7 5 74.2 5 103.7 6 213.6 16 1232 Kočevje 11.6 5 81.2 6 55.1 6 147.9 17 1129 Rateče 12.5 3 102.8 7 38.5 3 153.8 13 1052 Lesce 8.0 4 95.3 6 33.3 4 136.6 14 970 Slovenj Gradec 12.8 2 59.8 5 55.3 5 127.9 12 963 Brnik 3.9 6 81.0 5 59.3 5 144.2 16 1006 Ljubljana 11.3 5 79.8 7 96.9 6 188.0 18 1118 Sevno 43.8 4 69.9 6 53.9 4 167.6 14 1044 Novo mesto 25.6 6 81.3 5 55.9 3 162.8 14 1195 Črnomelj 18.3 6 74.7 5 42.9 7 135.9 18 1136 Bizeljsko 24.8 3 58.2 5 36.0 3 119.0 11 834 Celje 12.2 5 60.1 5 42.8 4 115.1 14 899 Starše 5.3 2 80.5 5 24.9 3 110.7 10 759 Maribor 4.7 2 78.7 5 26.6 3 110.0 10 761 Jeruzalem 4.3 2 72.7 5 25.0 4 102.0 11 770 Murska Sobota 4.0 2 64.6 5 19.7 4 88.3 11 657 Veliki Dolenci 2.7 1 76.7 5 9.5 2 88.9 8 550 LEGENDA: I., II., III., M - dekade in mesec RR - višina padavin (mm) p.d. - število dni s padavinami vsaj 0.1 mm od 1.1.2002 - letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) LEGEND: I., II., III., M - decade and month RR - precipitation (mm) p.d. - number of days with precipitation 0.1 mm or more od 1.1.2002 - total precipitation from the beginning of this year (mm) 12 Urad za meteorologijo Kumulativna višina padavin od 1. j anuaij a do 31. oktobra 2002 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana 5.1 % NNW 0.9 %/s 5.3 % N 0.9 m/s 8.5 % NNE 0.7 m/s Maribor NNW 1.2 %/s m 51 % N 1.4 m/s 8.2 % NNW 5.1 m/s Kredarica N 4.9 m/s 5.0 % NNE 4.3 m/s 3.5 % NW 1.2 m/s NE 127 % NE 0.8 m/s 2.8 % WNW 1.1 %/s ... 54 % W 1.7 m/s WSW 1.8 %/s ,....10.8 % SW 2.2 m/s CMC 7.6 % ENE 0.8 m/s ESE 38 % ESE 0.9 m/s 3.8 % SE 1.0 m/s .„„,16.6 % NW 1.4 m/s WNW 1.3 %/s 5.8 % 3.0 % E 0.9 m/s W 1.0 m/s WSW 1.0 %/s o... 3.4 % SW 1.4 m/s ME 3 6 % NE 1.1 m/s CMC 30 % ENE 1.0 m/s ESE 30 % ESE 1.1 m/s .....173 % NW 4.5 m/s MC 51 % NE 4.2 m/s WNW24171m%s 0.2 % WSW 1.5 %/s CMC 4.3 % ENE 4.2 m/s 4.2 % E 4.4 m/s ESE 70 % ESE 4.4 m/s 0.2 % SW 1.3 m/s 5.7 % SE 5.3 m/s SSW 1.5 m/s 7.2 % S 1.1 m/s 3.2 % SSE 1.0 m/s 5.8 % SSW 2.1 m/s CCE 125 % SSE 2.0 m/s 0.1 % SSW 1.2 m/s 0.2 % S 1.9 m/s ccc 12 % SSE 5.5 m/s Novo mesto M 1.5 % 1.1 % N 08 m/s 1.9 % NNW 1.0 %/s NNE 0.9 %/s Portorož - letališče M 1.2 % N 2.1 m/s Bilje 4.1 % NW 1.4 m/s MC 8 5 % NE 1.4 m/s NW %/s MC 1.2 % NE 2.5 m/s 7.0 % WNW 1.7 %s ,«, 9.7 % W 1.3 m/s CMC 9-5 % ENE 1.6 m/s 3.8 % E 1.2 m/s 3.7 % WNW 2.5 %s ,«, 1.6 % W 3.3 m/s WSW 3.2 %/s CMC 2-5 % ENE 2.4 m/s 2.3 % E 2.0 m/s 27.4 % 3.0 % ESE 2.3 m/s WSW 0.8 m/s ESE 1.2 m/s c,., 44 % SW 3.1 m/s 22.8 % SE 2.6 m/s 19 m/s 8.5 % S 1.3 m/s SSE 40 % SSE 1.3 m/s 2.8 % S 3.2 m/s Slika 1.1.16. Vetrovne rože, oktober 2002 Figure 1.1.16. Wind roses, October 2002 NNE 2.1 % E 0 6 %/. W 4.4 m/s SE S M 14 % N 0.8 m/s 2.0 % NNW 2.7 %/s 1.5 % NNE 2.4 m/s 1.4 % NNW 0.9 %/s 1.1 % NNE 1.1 m/s 1.2 % NW 1.1 m/s 2.3 % NE 1.5 m/s 1.7 % WNW 1.1 m/s 10.0 % ENE 1.9 m/s 2.0 % W 0.8 m/s E WSW 1.4 m/s pep 17 % ESE 0.9 m/s .... 5.9 % SW 1.5 m/s SE 4 4 % SE 0.7 m/s 22 % SE 1.1 m/s 6.1 % SSW 2.° %/s 4.0 % SSE 3.1 m/s 6.6 % SSW 3.4 m/s 13.7 % SSE 3.8 m/s 5.5 % S 2.6 m/s 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Veter jakosti vsaj 6 Beaufortov je na Kredarici pihal 6 dni, 17. oktobra je najmočnejši sunek vetra dosegel 42.3 m/s. Na letališču v Portorožu je močan veter pihal 5 dni (najmočnejši sunek vetra je 17. oktobra dosegel 17.0 m/s), v Biljah je močan veter pihal 3 dni, sunek je 24. oktobra dosegel 13.3 m/s, v Ljubljani so zabeležili 4 dni z močnim vetrom (najmočnejši sunek vetra je bil 30. oktobra 12.2 m/s). Za šest krajev so vetrovne rože, to je pogostost vetra po smereh, prikazane na sliki 1.1.16.; narejene so na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, izmerjenih na avtomatskih meteoroloških postajah. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču Portorož dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; močno sta prevladovala vzhodjugovzhodni (27.4 %) in jugovzhodni veter (22.8 % vseh terminov). V Biljah je bil najpogostejši veter po dolini navzdol, torej vzhodnik, skupaj z vzhodjugovzhodnikom jima je pripadalo 47.7 % vseh terminov. V Ljubljani je bil najpogostejši severovzhodnik, pripadlo mu je 12.7 % vseh terminov. Na Kredarici je jugovzhodniku in vzhodjugovzhodniku pripadlo 12.7 % terminov, severozahodniku s sosednjima smerema pa 46.6 % vseh terminov. Preglednica 1.1.4. Odstopanja dekadnih in mesečnih vrednosti nekaterih parametrov od povprečja 1961-1990, oktober 2002 Table 1.1.4. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1961-1990, October 2002 Postaja Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I. II. III. M I. II. III. M I. II. III. M Portorož -1.3 1.6 2.5 1.0 86 134 183 133 93 105 109 102 Bilje -1.7 1.3 2.6 0.7 38 76 235 110 90 83 69 80 Slap pri Vipavi -2.0 0.4 2.4 0.2 83 108 250 140 Postojna -2.0 0.8 3.2 0.7 60 167 232 144 84 81 86 86 Kočevje -2.3 0.3 4.0 0.8 22 184 135 107 Rateče -1.0 1.6 2.8 1.1 26 215 98 113 108 65 139 104 Lesce -1.4 1.1 3.3 1.0 17 267 87 113 Slovenj Gradec -1.5 0.8 2.8 0.7 36 180 169 127 99 64 153 104 Brnik -1.6 1.0 3.3 0.9 9 232 158 123 Ljubljana -1.6 0.9 3.9 1.1 26 215 283 163 74 70 145 95 Sevno -2.3 -0.8 3.4 0.1 119 212 168 164 Novo mesto -1.9 0.6 4.3 1.0 68 281 175 165 95 60 161 103 Črnomelj -1.3 1.2 5.4 1.7 45 218 118 122 Bizeljsko -1.9 -0.2 3.3 0.4 76 215 121 133 Celje -1.9 1.3 4.6 1.4 36 197 134 120 111 71 168 114 Starše -2.0 0.6 4.2 0.9 20 299 97 139 Maribor -1.6 0.4 4.0 0.9 16 265 93 127 Jeruzalem -1.9 -1.0 3.8 0.3 17 285 104 135 Murska Sobota -1.9 0.6 4.9 1.3 18 311 100 142 107 74 148 107 Veliki Dolenci -1.8 -0.4 4.0 0.6 13 382 50 149 LEGENDA: Temperatura zraka - odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961-1990 (°C) Padavine - padavine v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) Sončne ure - trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) I., II., III., M - dekade in mesec Prva tretjina oktobra je bila hladnejša od dolgoletnega povprečja, padavin je bilo manj od dolgoletnega povprečja, sonce je sijalo več ur od dolgoletnega povprečja le v Zgornjesavski dolini, na Štajerskem in v Prekmurju. Osrednji del meseca je bil temperaturno blizu dolgoletnega povprečja, padavin je bilo precej več kot običajno, sonce je sijalo več ur kot v povprečju le ob obali, drugod po državi je bilo sončnega vremena komaj za tri do štiri petine dolgoletnega povprečja. V zadnji tretjini meseca je bila temperatura znatno nad dolgoletnim povprečjem, padavine so bile razporejene dokaj neenakomerno, ponekod jih je bilo več kot dvakrat toliko kot v dolgoletnem povprečju, drugod pa le-to ni bilo doseženo. V Vipavski dolini in na Notranjskem je bilo sončnega vremena manj kot običajno, drugod pa je sonce sijalo precej več ur kot v dolgoletnem povprečju. Na sliki 1.1.17. levo je oktobrska največja debelina snežne odeje na Kredarici. 1. oktobra je debelina snežne odeje dosegla 60 cm, s to debelino snežne odeje se letošnji oktober uvršča med povprečno zasnežene oktobre. Na desni strani slike 1.1.17. je število dni s snežno odejo, le-ta je tla prekrivala vse dni v mesecu, to je bil od začetka meritev že šesti oktober s snežno odejo od začetka do konca meseca. 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 220 200 180 160 140 120 100 80 60 40 20 0 KREDARICA lil. MIL I f ItliJ lili 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 1954 1959 1964 1969 1974 1979 1984 1989 1994 1999 Slika 1.1.17. Maksimalna višina snežne odeje in število dni s snežno odejo v oktobru Figure 1.1.17. Maximum snow cover depth in October and number of days with snow cover in October Na sliki 1.1.18. je predstavljeno število dni z nevihto na Kredarici, v Ljubljani, Novem mestu in Murski Soboti. Dolgoletno povprečje je bilo v Prekmurju izenačeno, drugod preseženo. Na Kredarici je grmelo 5 dni, v Ljubljani pa 7. KREDARICA li j 1 1 _....._..... ......J. ■ L i il 1 1 lili i ni in r d 6 > 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 NOVO MESTO 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 MURSKA SOBOTA j j i ------ Jill 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.18. Oktobrsko število dni z nevihto in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.18. Number of days with thunderstorm in October and the mean value of the period 1960-1990 Slika 1.1.19. Oktobrsko število dni z meglo in povprečje obdobja 19611990 Figure 1.1.19. Number of foggy days in October and the mean value of the period 1961-1990 Kredarico so oktobra vsaj za nekaj časa ovili oblaki v 22 dneh. Po nižinah je septembra in oktobra megla v dolgoletnem povprečju najbolj pogosta, na srečo pa imajo sončni žarki še dovolj moči, da jo do sredine dneva razkrojijo. V Ljubljani so zabeležili 7 dni z meglo, kar je 8 dni manj od dolgoletnega povprečja, lani je bilo dolgoletno povprečje izenačeno. Število dni z meglo po letu 1951 v Ljubljani je prikazano na sliki 1.1.19. 12 12 10 10 8 8 6 4 2 0 0 1955 12 10 8 8 6 6 4 4 2 2 0 0 35 30 25 15 10 5 0 1996 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1.1.20. Potek povprečnega zračnega pritiska in povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare oktobra 2002 Figure 1.1.20. Mean daily air pressure and the mean daily vapor pressure in October 2002 Na sliki 1.1.20. levo je prikazan povprečni zračni pritisk v Ljubljani. Ni preračunan na nivo morske gladine, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v vremenskih poročilih. Najvišji je bil povprečni dnevni zračni pritisk 2. oktobra z 990.4 mb. 6. oktobra je se je znižal na 975.7 mb, se nato ponovno dvignil in se spet znižal 12. oktobra (972.4 mb). Po prehodnem porastu se je 17. oktobra spustil na 970.1 mb, kar je bila najnižja vrednost letošnjega oktobra. Nizek je bil zračni pritisk ponovno 22. in 23. oktobra, nato se je hitro zvišal in ostal razmeroma visok do konca meseca, 29. oktobra se je z 990.0 mb približal najvišji mesečni vrednosti. Na sliki 1.1.20. desno je potek povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare v Ljubljani. Koliko vodne pare lahko sprejme zrak, je odvisno od temperature zraka, zato je potek povprečnega dnevnega pritiska vodne pare v grobem podoben poteku povprečne dnevne temperature. Vsebnost vodne pare v zraku se je močno spreminjala, največ vlage je vseboval zrak 17. oktobra, ko je bil delni pritisk vodne pare 15.8 mb, najbolj suh pa je bil zrak 28. oktobra z 7.3 mb. SUMMARY Mean air temperature in October was mostly above the 1961-1990 normals, only on the high mountains the temperature was slightly bellow the normals. The anomaly was within the limits of the normal varability. The first third of October was colder than usually and the last third of the month was noticeably warmer then normally. Precipitation almost everywhere exceeded the normals, Bloke, central part of Slovenia and partly Dolenjska got more than 60 % more precipitation than on the average during the reference period. Primorska and Notranjska got most of the precipitation during the last third of October, elsewhere the second third of the month brought most of the rain. Sunshine duration was above the 1961-1990 normals in Zgornjesavska valley, on the coast, Dolenjska, Štajerska, Koroška and Prekmurje. Noticeably less sunny weather than on the average in the reference period was in Julian Alps, Karst and Vipava valley. During the second third of October cloudy weather was frequent, the last third of the month was much sunnier than usually. Abbreviations in the Table 1.1.1. : NV - altitude above the mean sea level (m) PO - mean cloud amount (in tenth) TS - mean monthly air temperature (°C) SO - number of cloudy days TOD - temperature anomaly (°C) SJ - number of clear days TX - mean daily temperature maximum for a month (°C) RR - total amount of precipitation (mm) TM - mean daily temperature minimum for a month (°C) RP - % of the normal amount ofprecipitation TAX - absolute monthly temperature maximum (°C) SD - number of days with precipitation >1.0 mm DT - day in the month SN - number of days with thunderstorm and thunder TAM - absolute monthly temperature minimum (°C) SG - number of days with fog SM - number of days with min. air temperature <0 °C SS - number of days with snow cover at 7 a.m. SX - number of days with max. air temperature >25 °C SSX - maximum snow cover depth (cm) TD - number of heating degree days VE - number of days with wind >6Bf OBS - bright sunshine duration in hours P - average pressure (hPa) RO - % of the normal bright sunshine duration PP - average vapor pressure (hPa) 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1.2. Razvoj vremena v oktobru 2002 1.2. Weather development in Oktober 2002 Janez Markošek _1.- 3. oktober_ Pretežno jasno, občasno ponekod zmerno oblačno V območju visokega zračnega pritiska se je nad našimi kraji ob šibkih severozahodnih višinskih vetrovih zadrževal suh zrak. Pretežno jasno je bilo, drugi in tretji dan je bilo občasno na nebu več srednje in visoke oblačnosti. Jutra so bila sveža, ponekod se je temperature spustila pod ledišče. Najvišje dnevne temperature pa so bile od 16 do 22 °C. _4.- 8. oktober_ Spremenljivo do pretežno oblačno, občasno padavine, deloma plohe in posamezne nevihte Naši kraji so bili pod vplivom območja nizkega zračnega pritiska. V višinah se je od severa nad Alpe in severno Sredozemlje spustila dolina s hladnim zrakom (slika 1.2.1a., b. in c.). Zadnji dan je nad srednjo Evropo nastalo samostojno jedro hladnega zraka. Nad naše kraje je s severnimi do zahodnimi vetrovi pritekal hladnejši in razmeroma vlažen zrak. Prevladovalo je zmerno do pretežno oblačno vreme. Občasno so bile manjše krajevne padavine, deloma kratkotrajne plohe, 6. oktobra tudi posamezne nevihte. Ohladilo se je, najvišje dnevne temperature so se le prva dva dni ponekod dvignile nad 20 °C. _9.- 12. oktober_ Oblačno s pogostimi padavinami, hladno Iznad britanskega otočja in biskajskega zaliva se je proti zahodnemu Sredozemlju pomikalo območje nizkega zračnega pritiska, ki se je do konca obdobja pomaknilo nad osrednje Sredozemlje in Balkan. V višinah je 10. oktobra nad Pirenejskim polotokom nastalo samostojno jedro hladnega in vlažnega zraka, ki se je počasi pomaknilo nad osrednje Sredozemlje, Alpe in Jadran (slika 1.2.2a., b. in c.). V višinah je sprva pihal jugozahodni do južni veter, 10. oktobra pa je v nižjih plasteh ozračja začel pihati vzhodni veter. Prevladovalo je oblačno vreme s pogostimi padavinami. Največ dežja je padlo v noči na 11. oktober in isti dan podnevi. Na Primorskem je 10. oktobra zvečer začela pihati burja. Hladno je bilo, najvišje dnevne temperature so bile v notranjosti države le okoli 10, na Primorskem od 16 do 20 °C. _13. oktober_ Na Primorskem pretežno jasno, burja, drugod oblačno Nad Italijo, Jadranom in Balkanom je bilo območje nizkega zračnega pritiska, v višinah pa tam jedro hladnega zraka. Z vzhodnimi vetrovi je k nam pritekal hladen in vlažen zrak. Na Primorskem je bilo pretežno jasno, pihala je šibka burja, drugod je prevladovalo oblačno vreme. Najvišje dnevne temperature so bile 8 do 13, na Primorskem do 21 °C. _14.- 15. oktober_ Spremenljivo do pretežno oblačno, postopno topleje Nad zahodno in srednjo Evropo je nastalo območje nizkega zračnega pritiska, veter nad nami se je obračal na jugozahodno smer. Pričel je pritekati toplejši zrak. Vreme je bilo spremenljivo do pretežno oblačno. Drugi dan je začel pihati jugozahodnik, najvišje dnevne temperature so bile od 17 do 20 °C. 16. oktober 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na severovzhodu delno jasno, drugod pretežno oblačno, ponekod manjše padavine Nad zahodno in srednjo Evropo ter zahodnim Sredozemljem je bilo območje nizkega zračnega pritiska. V višinah je z močnimi jugozahodnimi vetrovi pritekal postopno bolj vlažen zrak. V severovzhodni Sloveniji je bilo delno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. Ponekod v zahodni in osrednji Sloveniji je občasno rahlo deževalo. Pihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 18 do 22 °C. _17.- 19. oktober_ Prehod hladne fronte - padavine, nevihte, jugo, nato razjasnitve Območje nizkega zračnega pritiska se je iznad zahodne in srednje Evrope pomikalo proti severovzhodu. Hladna fronta je v noči na 18. oktober prešla Slovenijo. V višinah je bila nad Evropo obsežna dolina, nad nami je sprva pihal močan jugozahodnik (slika 1.2.3a., b. in c.), nato se je veter obrnil na zahodno smer. Prvi dan je bilo spremenljivo od pretežno oblačno, v severovzhodni Sloveniji je bilo še suho vreme, drugod je občasno že deževalo. Popoldne so bile tudi posamezne nevihte. Pihal je močan jugozahodni veter, ob morju jugo. V noči na 18. oktober in ta dan zjutraj je povsod po državi deževalo, pojavljale so se tudi nevihte. Čez dan se je postopno razjasnilo, ob morju je pihal močan zahodnik. V noči na 19. oktober se je ponovno pooblačilo, pojavljale so se krajevne padavine, deloma nevihte. Čez dan je bilo na Primorskem pretežno jasno, drugod sprva oblačno, pozneje se je razjasnilo. V celotnem obdobju je največ padavin, blizu 200 mm, padlo v gorskem svetu zahodne Slovenije. Prehodno se je ohladilo, zadnji dan so bile najvišje temperature v notranjosti države le od 9 do 14 °C. _20. oktober_ Delno jasno, občasno pretežno oblačno, zjutraj ponekod megla Nad srednjo Evropo, Balkanom in osrednjim Sredozemljem se je zgradilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je z zahodnimi vetrovi pritekal občasno bolj vlažen in malo toplejši zrak. Vreme je bilo delno jasno z zmerno oblačnostjo, občasno je bilo ponekod pretežno oblačno. Najvišje dnevne temperature so bile od 11 do 15, na Primorskem okoli 19 °C. _21.- 22. oktober_ Prehod vremenske fronte - pooblačitve, padavine, nevihte, razjasnitve Nad Biskajskim zalivom in zahodno Evropo je bilo obsežno in globoko območje nizkega zračnega pritiska (slika 1.2.4a., b. in c.). Vremenska fronta se je od zahoda ob močnih jugozahodnih višinskih vetrovih hitro bližala Sloveniji. Prvi dan se je pooblačilo, pihal je jugozahodni veter. Ponekod v zahodni in osrednji Sloveniji je že rahlo deževalo. Drugi dan so se ob prehodu vremenske fronte padavine okrepile, pojavljale so se tudi krajevne nevihte in močnejši nalivi. Zvečer se je ponekod že delno razjasnilo. Najmanj dežja, manj kot 5 mm, je padlo v severovzhodni Sloveniji, največ, okoli 100 mm, pa v gorskem svetu zahodne Slovenije. _23.- 24. oktober_ Prehod vremenske fronte - pooblačitve, padavine, nevihte, razjasnitve, šibka burja Območje nizkega zračnega pritiska se je prek britanskega otočja in Severnega morja pomaknilo nad Skandinavijo. V noči na 24. oktober se je prek naših krajev pomikala še ena vremenska fronta. V višinah so v pasu od južne Skandinavije do Sredozemlja pihali močni zahodni do jugozahodni vetrovi. Vremenska fronta se je hitro pomikala proti vzhodu, naslednja vremenska fronta pa je že dosegla zahodno Evropo (slika 1.2.5a., b. in c.). Prvi dan je bilo v vzhodni Sloveniji delno jasno, drugod je bilo spremenljivo oblačno. V zahodni, južni in osrednji Sloveniji so se pojavljale krajevne padavine, tudi posamezne nevihte. Pihal je jugozahodni veter. V noči na 24. oktober in ta dan zjutraj je bilo oblačno s 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo padavinami in nevihtami. Čez dan se je delno razjasnilo, zvečer je bilo pretežno jasno. Na Primorskem je prehodno zapihala burja. Ohladilo se je, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 11 do 15, na Primorskem do 18 °C. _25.- 26. oktober_ Na vzhodu delno jasno, drugod pretežno oblačno z občasnimi manjšimi padavinami, jugozahodnih Naši kraji so bili na obrobju obsežnega območja nizkega zračnega pritiska, ki je imelo središče nad severozahodno Evropo. Ob močnih zahodnih višinskih vetrovih se je oslabljena vremenska motnja v noči na 26. oktober hitro pomikala prek Slovenije. V vzhodni Sloveniji je bilo delno jasno, drugod pa je prevladovalo spremenljivo do pretežno oblačno vreme z občasnimi manjšimi krajevnimi padavinami. Pihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile drugi dan od 16 do 22 °C. _27. oktober_ Spremenljivo do pretežno oblačno, jugozahodnih Nad severno in srednjo Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska s središčem nad Severnim morjem. Nad nami se je spet krepil zahodni do jugozahodni veter. Spremenljivo do pretežno oblačno je bilo, več oblačnosti je bilo v zahodni Sloveniji. Pihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 16 do 21 °C. _28. oktober_ Pretežno jasno, severni do severovzhodni veter Središče območja nizkega zračnega pritiska se je iznad Severnega morja pomaknilo nad Baltik. V noči na 28. oktober je Slovenijo hitro prešla hladna fronta. Nad zahodno Evropo in Alpami se je za njo prehodno zgradilo območje visokega zračnega pritiska. Z močnimi severozahodnimi vetrovi je v višinah pritekal precej suh zrak. Pretežno jasno je bilo, pri tleh je pihal severni do severovzhodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 14 do 22 °C. _29.- 30. oktober_ Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, jugozahodnih Prvi dan je bilo nad nami še območje visokega zračnega pritiska, ki pa je začelo hitro slabeti. V višinah je pihal močan severozahodnik, v nižjih plasteh ozračja pa se je veter obračal na jugozahodno smer. Vreme je bilo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, drugi dan predvsem ponekod v zahodnih krajih tudi pretežno oblačno (slika 1.2.6a., b. in c.). Pihal je jugozahodni veter. Jutro 29. oktobra je bilo sveže, marsikje se je temperatura spustila pod ledišče. Najvišje dnevne temperature pa so bile od 13 do 20 °C. _31. oktober_ Pretežno oblačno, predvsem v južni in severovzhodni Sloveniji manjše padavine Severovzhodno od nas je bilo območje visokega zračnega pritiska, vremenska fronta pa je ves dan segala od Črnega morje prek Rumunije in Madžarske proti Namčiji. Občasno je s svojo oblačnostjo in padavinami vplivala tudi na vreme v severovzhodni Sloveniji. Nad osrednjim Sredozemljem in Italijo pa je bilo plitvo območje nizkega zračnega pritiska, ki je vplivalo na vreme v južni Sloveniji. Prevladovalo je pretežno oblačno vreme, predvsem v južni in severovzhodni Sloveniji je občasno rahlo deževalo. Hladno je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 9 do 12, na Primorskem do 19 °C. 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo mWu uih 9 Y '-- V i \ 0 "(z Slika 1.2.1c. Topografija 500 mb ploskve 6. 10. 2002 ob 14. uri Slika 1.2.1a. Polje pritiska na nivoju morske gladine 6.10.2002 ob Slika 1.2.1b. Satelitska slika 6. 10. 2002 ob 16. uri 14. uri Figure 1.2.1b. Satelite image on Oktober, 6th 2002 at 14 GMT Figure 1.2.1c. 500 mb topography on Oktober, 6th 2002 at Figure 1.2.1a. Mean sea level pressure on Oktober, 6th 2002 at 12 GMT 12 GMT Slika 1.2.2a. Polje pritiska na nivoju morske gladine 11.10.2002 ob Slika 1.2.2b. Satelitska slika 11. 10. 2002 ob 16. uri 14. uri Figure 1.2.2a. Mean sea level pressure on Oktober, 11th 2002 at 12 GMT Figure 1.2.2b. Satelite image on Oktober, 11th 2002 at 14 GMT Figure 1.2.2c. 500 mb topography on Oktober, 11th 2002 at Slika 1.2.2c. Topografija 500 mb ploskve 11. 10. 2002 ob 14. uri Figure 1. 12 GMT 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1.2.3a. Polje pritiska na nivoju morske gladine 17.10.2002 ob Slika 1.2.3b. Satelitska slika 17. 10. 2002 ob 16. uri Slika 1.2.3c. Topografija 500 mb ploskve 17.10. 2002 ob 14. uri 14. uri Figure 1.2.3b. Satelite image on Oktober, 17th 2002 at 14 GMT Figure 1.2.3c. 500 mb topography on Oktober, 17th 2002 at Figure 1.2.3a. Mean sea level pressure on Oktober, 17th 2002 at 12 GMT 12 GMT S "-- r^riP''' i -o , ^_L. Slika 1.2.4a. Polje pritiska na nivoju morske gladine 22.10.2002 ob Slika 1.2.4b. Satelitska slika 22. 10. 2002 ob 16. uri 14. uri Figure 1.2.2a. Mean sea level pressure on Oktober, 11th 2002 at 12 GMT Figure 1.2.4b. Satelite image on Oktober, 22nd 2002 at 14 GMT Figure 1.2.4c. 500 mb topography on Oktober, 22nd 2002 at Slika 1.2.4c. Topografija 500 mb ploskve 22. 10. 2002 ob 14. uri Figure 1. 12 GMT 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1.2.5a. Polje pritiska na nivoju morske gladine 24.10.2002 ob Slika 1.2.5b. Satelitska slika 24. 10. 2002 ob 16. uri 14. uri Figure 1.2.5b. Satelite image on Oktober, 24th 2002 at 14 GMT Figure 1.2.5a. Mean sea level pressure on Oktober, 24th 2002 at 12 GMT Slika 1.2.5c. Topografija 500 mb ploskve 24. 10. 2002 ob 14. uri Figure 1.2.5c. 500 mb topography on Oktober, 24th 2002 at 12 GMT Slika 1.2.6a. Polje pritiska na nivoju morske gladine 30.10.2002 ob Slika 1.2.6b. Satelitska slika 30. 10. 2002 ob 15. uri 13. uri Figure 1.2.6a. Mean sea level pressure on Oktober, 30th 2002 at 12 GMT Figure 1.2.6b. Satelite image on Oktober, 30th 2002 at 14 GMT Slika 1.2.6c. Topografija 500 mb ploskve 30. 10. 2002 ob 13. uri Figure 1.2.6c. 500 mb topography on Oktober, 30th 2002 at 12 GMT 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1.3. Meteorološka postaja v Šmarati 1.3. Meteorological station in Smarata Mateja Nadbath Na jugozahodnem delu Loške doline je v Šmarati postavljena meteorološka postaja. V preteklosti sta bili v Loški dolini še dve meteorološki postaji v Babnem Polju in na Babni Polici. Slika 1.3.1. Geografska lega postaje Šmarata (vir: Atlas Slovenije) Figure 1.3.1. Geographical position of meteorological station Šmarata (from: Atlas Slovenije) 1 Slika 1.3.2. Opazovalni prostor slikan proti severu, 8. 11. 2002 (foto: M. Nadbath) Figure 1.3.2. Observing place photographed to the north, November the 8th 2002 (photo: M. Nadbath) Na meteorološki postaji merijo višino padavin z ombrometrom in ombrografom, novi sneg in skupno snežno odejo, sončno sevanje, temperaturo in vlago zraka ter opazujejo vremenske pojave. Zadnjih dvajset let je meteorološki opazovalec gospod Franc Avsec, z opazovanji in meritvami je začel maja 1983. Pred njim je od decembra 1961 opazoval Jože Gerl. Ivan Gerl pa je bil opazovalec od 1920 do 1960, tačas so meteorološka opazovanja in meritve potekala neprekinjeno. Leta 1950 se je opazovalec z meteorološko postajo preselil v Podcerkev. Slika 1.3.3. Opazovalec gospod Franc Avsec, 8. 11. 2002 (foto: M. Nadbath) Meteorološka postaja je na 580 m nadmorske višine. Postavljena je na travniku, na južnem pobočju, približno 5 m nad dnom Loške doline. V bližini ombrometra in ombrografa (prva puščica z leve na sliki 1.3.2.) je na zahodni strani večje gospodarsko poslopje oddaljeno približno 30 m. Približno 10 m od ombrometra in ombrografa proti vzhodu je manjše gospodarsko poslopje, 2 m pred njim (na južni strani) je postavljen heliograf (sredinska puščica na sliki 1.3.2). Približno 5 m od heliografa proti jugovzhodu je meteorološka hišica z registratorji (skrajno desna puščica) za temperaturo in vlago zraka. Figure 1.3.3. Nadbath) Observer Franc Avsec, November the 8 2002 (photo: M. V Podcerkvi so se meritve vršile do leta 1960. Z eno letno prekinitvijo so se meritve in opazovanja nadaljevala leta 1961, ponovno v Šmarati, kjer so še danes. 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Z meritvami in opazovanji vremena so začeli že na Graščini Snežnik, ki je v bližini; prvi opazovalec, Rudolf Lasky, je začel z opazovanji že novembra 1871. Njemu so do leta 1918 sledili še: Obercigner (ime se ni ohranilo), Janez Žura, Anton Weeg, Friedrich Danner, Viljem Kindler, Jaroslav Kibic, Rudolf Simel in Hanz Feistnizer. Meteorološka opazovanja in meritve so v času od 1871 do 1918 potekala brez prekinitev. 250 i 200 150 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C Tef od 1.1. I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm > 0 °C > 5 °C > 10 °C Portorož-letališče 141 156 162 458 1 91 106 107 303 1 41 56 52 148 -2 4520 3082 1828 Bilje 125 139 142 406 25 75 89 87 251 25 25 41 32 97 14 4337 2928 1694 Slap pri Vipavi 125 135 147 407 9 75 85 92 252 9 25 35 37 97 0 4252 2818 1587 Postojna 92 * 118 * * 42 * 63 * * 2 * 17 * * * * * Kočevje 88 98 120 305 24 38 48 65 150 15 2 15 21 37 0 3361 2051 1032 Rateče 77 84 80 241 36 27 39 28 94 20 0 10 0 10 1 2823 1632 776 Lesce 89 95 102 286 15 39 45 47 131 7 1 11 7 19 -9 3352 2069 1068 Slovenj Gradec 92 96 98 286 24 42 46 45 133 14 2 12 8 22 -7 3401 2114 1113 Brnik 94 102 106 301 28 44 52 51 146 18 2 14 10 26 -6 3433 2156 1131 Ljubljana 109 116 132 357 36 59 66 77 202 33 12 22 23 57 6 4026 2642 1490 Sevno 96 97 124 318 7 46 47 69 163 1 9 15 19 42 -8 3660 2307 1214 Novo mesto 100 108 131 339 34 50 58 76 184 28 6 19 25 50 5 3926 2545 1406 Črnomelj 108 116 146 369 44 58 66 91 214 39 10 23 38 71 14 4139 2753 1568 Bizeljsko 104 103 124 331 15 54 53 69 176 11 8 14 20 42 -6 4002 2607 1470 Celje 98 111 131 340 45 48 61 76 185 38 6 20 27 52 11 3856 2486 1373 Starše 100 107 130 336 31 50 57 75 181 26 7 17 27 51 6 3999 2616 1490 Maribor 106 108 131 344 31 56 58 76 189 27 11 17 26 53 5 4074 2684 1535 Maribor-letališče 100 106 128 335 22 50 56 73 180 18 7 16 26 49 1 3899 2531 1418 Jeruzalem 109 101 134 344 12 59 51 79 189 9 17 16 28 60 -2 4033 2651 1491 Murska Sobota 97 103 131 330 40 47 53 76 175 32 6 15 27 48 8 3917 2555 1452 Veliki Dolenci 102 97 125 324 23 52 47 70 169 17 11 14 22 46 3 3925 2553 1427 LEGENDA: I., II., III., M -dekade in mesec Tef > 0 °C, Vm -odstopanje od mesečnega povprečja (1951-94) Tef > 5 °C, Tef > 10 °C -vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Zanimive so bile minimalne temperature zraka, ki so se na izpostavljenih predelih le dvakrat približale 0°C, prvič v prvi tretjini in drugič ob koncu meseca. Padec temperatur je le v izpostavljenih legah v severovzhodni Sloveniji ter na Gorenjskem povzročil prvo jesensko slano. V drugi polovici oktobra se je za večino listopadnih rastlin (v programu fenoloških opazovanj na ARSO) pričelo splošno rumenenje in odpadanje listja. Letos se je rumenenje pričelo prej kot povprečno, v povprečju za 6 do 8 dni, v ekstremnih primerih pa je ta fenološka faza tudi za 14 dni prehitela povprečje (preglednica 2.1.). Nadpovprečni odkloni so najverjetneje posledica rastnih pogojev na slabših rastiščih, ki jih omejuje predvsem globina tal, senčnost in tudi splošna kondicija opazovanega drevesa. Najprej je letos začel rumeneti črni topol, nato so mu v genetsko določenem zaporedju sledili breza, lipa in lipovec ter v zadnji tretjini oktobra še bukev in hrast. Vremenski pogoji za setev ozimnih žit so bili v prvi tretjini ugodni. V tem obdobju so zasejali večino polj na območju osrednje Slovenije in na Dolenjskem. V žitorodnih predelih SV Slovenije je glavna setev potekala med 10. in 20. oktobrom. Med 10. in 12. in 18. in 19. oktobrom so jo ovirale močne padavine. Vremenski pogoji s povečano oblačnostjo so zavirali izhlapevanje, v povprečju je dnevno izhlapelo le med 1.0 in 1.5 mm vode (preglednica 2.2.), zato je bilo tudi sušenje tal počasnejše, tla pa dlje časa neprimerna za dostopanje s kmetijskimi stroji. Temperaturne razmere v tleh pa so bile za vznik semena ugodne. V setveni globini (5 cm) so se gibale med 10 in 18° C. Posevki, posejani na začetku oktobra so vzkalili med 10. in 20. oktobrom, so do konca meseca razvili tretji list. V zadnji tretjini oktobra je vzkalila tudi večina posevkov v glavnih žitorodnih predelih severovzhodne Slovenije. Vznik in nadaljnji razvoj posevkov je potekal v normalnih razmerah, dnevne temperature zraka med 10 in 20 °C so omogočale uravnotežen razvoj mladih rastlin, ob postopnem zniževanju minimalnih temperatur zraka pod 10 °C pa so se posevki postopno že pričeli utrjevati na nižje temperature zraka. Preglednica 2.2. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracij a - ETP. Izračunana je po Penmanovi enačbi, oktober 2002 Table 2.2. Ten days and monthly average, maximal and total potential evapotranspiration - ETP according to Penman's equation, October 2002 Postaja I. dekada II.dekada III.dekada mesec (M) povpr. max I povpr. max I povpr. max I povpr. max I Portorož-letališče 1.6 2.2 16 1.5 1.9 15 1.2 1.5 13 1.4 2.2 44 Bilje 1.5 2.1 15 1.3 1.7 13 1.0 1.3 11 1.3 2.1 39 Slap pri Vipavi 1.6 2.1 15 1.4 1.8 14 1.1 1.4 12 1.3 2.1 41 #N/V 1.6 2.2 15 1.3 1.6 13 1.0 1.3 11 1.3 2.2 39 Postojna 1.3 1.9 13 * * * 1.0 1.1 11 * * * Kočevje 1.3 1.7 13 1.2 1.9 11 1.2 1.5 12 1.2 1.9 36 Rateče 1.3 1.8 13 1.1 1.5 10 1.0 1.3 11 1.1 1.8 34 Lesce 1.3 1.9 13 1.0 1.2 10 1.0 1.3 11 1.1 1.9 34 Slovenj Gradec 1.3 1.6 13 1.1 1.4 11 1.0 1.2 11 1.1 1.6 34 Brnik 1.2 1.7 12 1.0 1.3 10 1.0 1.1 10 1.1 1.7 32 Ljubljana 1.3 1.8 13 1.2 1.4 11 1.1 1.3 12 1.2 1.8 36 Sevno 1.4 2.0 14 1.1 1.5 11 1.2 1.4 13 1.2 2.0 38 Novo mesto 1.3 1.9 13 1.2 1.8 12 1.2 1.5 13 1.2 1.9 38 Črnomelj 1.4 1.8 14 1.2 1.8 12 1.2 1.7 13 1.3 1.8 39 Bizeljsko 1.4 2.0 14 1.1 1.7 11 1.1 1.5 12 1.2 2.0 38 Celje 1.3 1.8 13 1.2 1.7 12 1.2 1.4 12 1.2 1.8 37 Starše 1.5 2.0 14 1.2 1.8 11 1.2 1.6 13 1.3 2.0 39 Maribor 1.4 1.9 14 1.1 1.6 11 1.2 1.5 13 1.2 1.9 38 Maribor-letališče 1.5 2.0 15 1.2 1.7 12 1.2 1.6 14 1.3 2.0 40 Jeruzalem 1.6 2.0 16 1.2 1.8 12 1.3 1.7 14 1.4 2.0 42 Murska Sobota 1.4 1.9 14 1.1 1.6 11 1.2 1.7 13 1.2 1.9 38 Veliki Dolenci 1.6 2.1 16 1.1 1.7 11 1.2 1.5 13 1.3 2.1 41 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h +21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C Z(Td-Tp) Td - average daily air temperature Tp - 0 °C, 5 °C, 10 °C ABBREVIATIONS in the section 2. Tz2 -soil temperature at 2 cm depth C) Tz5 -soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 max -maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 max - maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 min -minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 min -minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) od 1.1. -sum in the period - 1st January to the end of the current month Tef>0 oC -sums of effective air temperatures above 0 oC ("C) Tef>5 oC -sums of effective air temperatures above 5 oC CC) Tef>10 oC -sums of effective air temperatures above 10 oC CC) Vm -declines of monthly values from the averages f C) I.,II.,III. -decade M -month ETP -potential evapotranspiration (mm) * -missing value ! -extreme decline SUMMARY The autumn colouring of most deciduous trees started about 6 to 8 days earlier than on the average over the whole territory of Slovenia. In some areas extreme declines of more than 10 days, mostly on the shallow soil and shady positions were detected. On the wheat growing areas the soil temperature (sowing depth) ranged between 10 to 12°C. The sowing time ranged mostly from October 1 to 20. Emergence followed in 10 to 12 days. Until the end of October the early sown crops developed the 3rd leaf, while in most growing areas in NE of Slovenia, the emergence was not recorded before the last quarter of October. 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3. HIDROLOGIJA 3. HYDROLOGY 3.1. Pretoki rek 3.1. Discharges of Slovenian rivers Igor Strojan Pretoki rek so bili oktobra višji kot navadno. Najbolj vodnate so bile reke v južnem in osrednjem delu države (slika 3.1.1.). Časovno spreminjanje pretokov Do četrtega oktobra se je nadaljevalo hidrološko suho obdobje iz septembra. Pretoki so se postopoma zmanjševali. V naslednjih dneh so padavine, predvsem zaradi suhe talne podlage, le malo povečale pretoke. Ti so se kasneje izraziteje povečali v treh visokovodnih obdobjih do konca meseca. V prvem primeru od 11. do 13. oktobra se je najbolj povečal pretok Krke v Podbočju, v drugem od 18. do 19. oktobra so bili pretoki največji v mesecu na Savi v zgornjem toku, Mura v Gornji Radgoni, Soča v Solkanu in Kolpa v Radencih. Do naslednjega povečanja pretokov, ob tridnevnih padavinah od 22. do 25. oktobra z intenziteto do večinoma 40 mm/dan, so pretoki ostali srednje veliki. Povečanje pretokov je bilo v tem primeru najbolj obširno, obilno in dolgotrajno. Pretoki so se zmanjšali do srednjih šele 28. oktobra. V zadnjih dneh oktobra ni bilo večjih sprememb pretokov (slika 3.1.2.). Primerjava značilnih pretokov z obdobjem 1961 - 1990 Največji pretoki v oktobru so bili v povprečju deset odstotkov manjši kot navadno. Najvišje visokovodne konice so bile izmerjene v treh nekajdnevnih obdobjih, večinoma v drugi polovici meseca (slika 3.1.3. in preglednica 3.1.1.). Srednji pretoki so bili v povprečju 20 odstotkov večji kot navadno. Srednja mesečna pretoka na Krki v Podbočju in Ljubljanici v Mostah sta bila sedemdeset odstotkov višja kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju (slika 3.1.3. in preglednica 3.1.1.). Najmanjši pretoki so bili običajni za oktober. Pretoki so bili najmanjši v obdobju do enajstega oktobra (slika 3.1.3. in preglednica 3.1.1.). SUMMARY October was hydrologically wet month. The mean discharges were on average 20 percent higher than usual. 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 3.1.1. Razmerja med srednjimi pretoki oktobra 2002 in povprečnimi srednjimi oktobrskimi pretoki v obdobju 1961 - 1990 na slovenskih rekah. Figure 3.1.1. Ratio of the October 2002 mean discharges of Slovenian rivers compared to October mean discharges of the 1961 - 1990 period. 3 5 7 9 11 13 — BORL+FORMIN 19 21 23 25 27 29 GORNJA RADGONA 5 7 9 —RAKOVEC -VELIKO SIRJE S 400 ai 1 3 5 7 9 RADOVLJICA 11 13 15 17 19 21 23 25 -MEDNO -HRASTNIK - 27 29 31 -ČATEŽ K150 O 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -SOLKAN -DOLENJE -PODROTEJA I E 150 7 9 11 13 -SUHA 19 2 1 23 25 2 7 29 — PODBOČJE 350 300 250 K O T150 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 - - CERKVENIKOV MLIN -MOSTE -RADENCI I Slika 3.1.2. Srednji dnevni pretoki slovenskih rek v oktobru 2002. Figure 3.1.2. The October 2002 daily mean discharges of Slovenian rivers. 600 ^ 300 O 000 250 E100 R 50 0 300 250 200 100 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 6,0 > 5,0 O P 4,0 H H 4,0 O K O W 3,0 R b RJ2,0 h s N 3 1.0 -H 0,0 cP if * / / ^ j? v- -i J' / ^ ^ / / # / # ¿v .v □ Qsr okt 2002 □ okt 1961 - 1990 / 6,0 > 5,0 + O O 4,0 H H Š J' # # ' - - Jr f / / * / I f □ Qnp okt 2002 □ okt 1961 - 1990 Slika 3.1.3. Veliki (Qvk), srednji (Qs) in mali (Qnp) pretoki v oktobru 2002 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v obdobju 1961 - 1990. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v obdobju 1961 - 1990. Figure 3.1.3. Large (Qvk), medium (Qs) and small (Qnp) discharges in October 2002 in comparison with characteristic discharges in the period 1961 - 1990. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the 1961 - 1990 period. 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo REKA/RIVER POSTAJA/ Qvk nQvk sQvk vQvk STATION Oktober 2002 Oktober 1961-1990 m3/s dan m3/s m3/s m3/s MURA G. RADGONA 278 19 85 283 1067 DRAVA# BORL+FORMIN * 512 22 371 735 1809 DRAVINJA VIDEM * 53,8 24 1,87 62,2 291 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 150 24 15,1 356 1238 SOTLA RAKOVEC * 46,9 25 1,67 50,4 251 SAVA RADOVLJICA * 305 18 35,7 209 580 SAVA MEDNO 440 18 54,4 425 1151 SAVA HRASTNIK 552 23 68,5 635 1627 SAVA ČATEŽ * 928 24 86,4 1052 3001 SORA SUHA 123 24 11,7 150 439 KRKA PODBOČJE 233 13 10,1 169 362 KOLPA RADENCI 313 18 14,5 374 904 LJUBLJANICA MOSTE 229 24 20,2 161 377 SOČA SOLKAN 251 18 77 715 2134 VIPAVA DOLENJE 57,4 23 3 75,0 248,7 IDRIJCA PODROTEJA 37,1 22 2,2 82,2 304 REKA C. MLIN * nip nip 1,08 72,2 248 Qs nQs sQs vQs MURA G. RADGONA 183 64,5 129 283 DRAVA# BORL+FORMIN * 263 120 288 564 DRAVINJA VIDEM * 11,1 1,1 11,2 47,7 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 44,2 7,7 47,7 170 SOTLA RAKOVEC * 9,3 1,19 8,55 40,6 SAVA RADOVLJICA * 52,6 10 48,3 129 SAVA MEDNO 121 27,1 96,4 260 SAVA HRASTNIK 215 45,8 184 500 SAVA ČATEŽ * 337 68,3 291 826 SORA SUHA 30,8 3,5 22,2 79,9 KRKA PODBOČJE 90,5 7,9 53,1 202 KOLPA RADENCI 71,9 4,3 58,1 197 LJUBLJANICA MOSTE 96,1 5,8 56,2 168 SOČA SOLKAN 93,4 19,5 102 300 VIPAVA DOLENJE 15,3 1 12,5 43,6 IDRIJCA PODROTEJA 10,6 0,958 10,2 35,4 REKA C. MLIN * nip 0,453 8,9 37,1 Qn nQnp sQnp vQnp MURA G. RADGONA 156 2 55,8 88,7 146 DRAVA# BORL+FORMIN * 182 6 60,8 175 427 DRAVINJA VIDEM * 1,9 3 0,79 3,7 16,5 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 13,2 6 6,0 14,7 51,6 SOTLA RAKOVEC * 1,0 5 1,0 1,75 6,1 SAVA RADOVLJICA * 12,3 10 6,5 15,2 30,5 SAVA MEDNO 34,0 6 20,3 40,1 70,8 SAVA HRASTNIK 65,8 8 35,2 74,5 198 SAVA ČATEŽ * 101 5 56,5 116 393 SORA SUHA 7,0 8 2,67 6,3 14,1 KRKA PODBOČJE 28,7 6 6,2 17,7 99,6 KOLPA RADENCI 12,6 9 4,0 12 58,1 LJUBLJANICA MOSTE 25,5 9 4,1 17,2 65,5 SOČA SOLKAN 15,4 11 9,6 30,6 64,2 VIPAVA DOLENJE 3,8 6 0,89 3 7,3 IDRIJCA PODROTEJA 2,2 6 0,84 2,1 3,7 REKA C. MLIN * nip nip 0,22 1,4 5,3 Preglednica 3.1.1. Veliki, srednji in mali pretoki v oktobru 2002 in značilni pretoki v obdobju 1961 - 1990. Table 3.1.1. Large, medium and small, discharges in October 2002 and characteristic discharges in the 1961 - 1990 period. Legenda: Explanations: Qvk veliki pretok v mesecu-opazovana konica Qvk the highest monthly discharge-extreme nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in a period Qs srednji pretok v mesecu-srednje dnevne vrednosti Qs mean monthly discharge-daily average nQs najmanjši srednji pretok v obdobju nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period Qnp mali pretok v mesecu-srednje dnevne vrednosti Qnp the smallest monthly discharge-daily average nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small discharge in a period vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period * pretoki (oktober 2002) ob 7:00 * discharges in October 2002 at 7:00 a.m. # obdobje 1954-1976 # period 1954-1976 nip ni podatka nip no data 33 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3.2. Temperature rek in jezer 3.2. Temperatures of Slovenian rivers and lakes Igor Strojan Letošnji oktober so se povprečne temperature rek in obeh največjih slovenskih jezer le malo razlikovale od običajnih oktobrskih temperatur. V povprečju so imele reke nekaj več kot deset stopinj Celzija, jezeri pa trinajst stopinj Celzija. Spreminjanje temperatur rek in jezer v oktobru Oktobra ni bilo večjih temperaturnih nihanj voda (slika 3.2.1). Reke so se preko meseca le malo ohladile. Nekoliko bolj se je znižala temperatura obeh jezer. _Primerjava značilnih temperatur voda z večletnim obdobjem_ Najnižje temperature rek so bile višje kot navadno na večini rek in tudi na obeh jezerih. Najbolj hladna je bila Kamniška Bistrica v Kamniku (7,2 °C). Vode so bile najbolj hladne zadnje dni oktobra (preglednica 3.2.1.). Srednje mesečne temperature so bile podobne tistim v večletnih primerjalnih obdobjih. Oktobra je bila v povprečju najbolj hladna Kamniška Bistrica (8,6 °C), najtoplejša pa Ljubljanica v Mostah (11,2 °C). Blejsko jezero je bilo v povprečju 4,2 °C toplejše od Bohinjskega jezera (preglednica 3.2.1.). Najvišje mesečne temperature so bile na rekah 1,9 °C, na obeh jezerih pa 1,3 °C, višje kot navadno (preglednica 3.2.1.). Vode so bile najtoplejše v prvih šestih dneh oktobra ter sedemnajstega in osemnajstega oktobra. 24 22 20 - - -Q 18 -16 " g 14 - i 10; § 8 - H 6--- 4 2 0 1 1 19 21 23 25 -MURA G.RADGONA ■SAVA - ŠENTJAKOB 24 22 20 18 16 14 12 10 +"" 8 6 4 2 0 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 24 22 20 • 18 -' 16 -UR14 12 -10 -8 -6 -- -4 2 0 24 22 20 P 18 > 0 I % -10 360 270 180 -- 90 -30 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Vv dP Vs Slika 3.3.3. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v oktobru 2002. Fig. 3.3.3. Wind velocity Vv and direction Vs, air pressure deviations dP in October 2002. 350 250 Slika 3.3.4. V noči z 21. na 22. oktober je Slovenijo prešla vremenska fronta. Krajevno so se pojavljale nevihte in močnejši nalivi. Ena od neviht se je 22. okt. zjutraj razvila nad Tržaškim zalivom in se pomikala proti slovenski obali. Povzročila je močno valovanje in narivanje vodnih mas na obalo. Fig. 3.3.4. There was a strong storm on Slovene coast on 22nd of October which caused strong weaves. 150 Slika 3.3.5. Pod vplivom močnih vremenskih pojavov (hitrega znižanja zračnega pritiska, močnega vetra iz južnega kvadranta, nevihte) in okrepljenega valovanja, je morje 22. oktobra hitro in močno naraslo ter nato tudi hitro upadlo. Kljub temu, da je bila najvišja voda predvidena šele tri ure kasneje, je bil ob 7:28 dosežen mesečni maximum. Fig. 3.3.5. The maximum of the month was measured on 22nd of October at 7:22, three hours before it was expected according to astronomic heights. 1 3 5 7 9 37 Agencija Republike Slovenije za okolje Predvidene višine morja v decembru 2002 Urad za meteorologijo 6:52 19:49 80 60 40 20 0 -20 40 -60 80 i i -t "V 2 )- 2 6 2 . 7 2 8 s- 2 9 i 3 0 i 1 >— K 0:36 13:39 7:30 20:34 8:03 21:19 8:37 22:04 9:12 22:49 9:45 23:36 10:16 0:25 10:52 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 a y 5 i -4 v n 61 S V m v ¿¿8 1:16 14:16 1:58 14:52 2:40 15:27 3:22 16:04 4:04 16:39 4:49 17:16 5:37 17:55 1:24 11:22 2:37 11:58 3:52 13:04 4:55 16:33 5:40 18:10 6:12 19:03 6:39 19:40 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 ^9 hm S M2 t W e 1 6:34 18:37 8:00 19:37 10:03 21:01 11:55 22:25 12:37 23:25 13:09 0:06 13:34 1 6 by 7 M -1 a tx U £5 7:03 20:13 7:25 20:43 7:54 21:16 8:22 21:48 8:54 22:24 9:27 23:03 9:58 23: 80 60 40 20 -20 -40 -60 -80 0:43 14:01 1:16 14:25 1:51 14:52 2:25 15:19 3:00 15:52 3:37 16:24 4:19 16:58 & S? 22 10:33 0:40 11:09 1:39 11:52 2:43 12:54 3:43 15:42 4:37 17:57 5:25 19:10 a t-JS a Z5 sz 5:03 17:39 5:55 18:24 7:01 19:13 8:40 20:15 10:39 21:28 11:55 22:43 12:45 23:52 6:07 20:04 6:52 20:49 -h — -1 -3 J -K fv L ^ — t 4 .-i — f 3 1 2 3 -4 F / t f- 13:25 0:52 14:03 Slika 3.3.6. Predvideno astronomsko plimovanje morja v decembru 2002 glede na srednje obdobne višine morja. Figure 3.3.6. Prognostic sea levels in December 2002. 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Temperatura morja v oktobru Časovni potek sprememb temperature morja. Temperatura morja je bila še vedno nekoliko nadpovprečna. Razlika med najvišjo in najnižjo temperaturo je bila 2.4°C. Morje se je počasi in enakomerno ohlajalo preko celega meseca. Temperatura morja je bila vse dni v mesecu višja od temperature zraka (slika 3.3.6.). Primerjava z obdobnimi vrednostmi. Najmanjša in srednja mesečna vrednost sta višji od najvišjih obdobnih. Najvišja oktobrska temperatura pa je podobna srednji obdobni vrednosti (preglednica 3.3.2.). Temperatura morja -Temperatura zraka ---Globalno sevanje Slika 3.3.7. Srednja dnevna temperatura zraka, temperatura morja ter sončno obsevanje v oktobru 2002. Figure 3.3.7. Mean daily air temperature, sea temperature and sun insolation in October 2002 TEMPERATURA MORJA/ SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Luka Koper Oktober Oktober 2002 1980-89 Min Sr Max oC oC oC oC Tmin 19.1 15.6 16.9 18.0 Tsr 20.2 18.5 19.2 19.9 Tmax 21.5 20.2 21.3 22.9 Preglednica 3.3.2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v oktobru 2002 (Tmin, Tsr, Tmax) in najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v desetletnem obdobju 1980 - 1989 (TMIN, TSR, TMAX) Table 3.3.2. Temperatures in October 2002 (Tmin, Tsr, Tmax ), and characteristical sea temperatures for 10 - years period 1980 - 1989 ^MIN TSR TMAX) SUMMARY The sea levels in October were higher as compared to long term period. The highest sea level 328 cm was recorded on 22nd of October. Sea flooded some parts of the coast for several hours that day. The mean sea temperature was more than 1 °C higher than average of this time of the year. 39 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3.4. Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v oktobru 2002 3.4. Groundwater reserves in alluvial aquifers in October 2002 Mojca Robič Zaloge podzemne vode so se v oktobru na vseh poljih povečale. Stanje vodnih zalog se je močno popravilo v plitvejših vodonosnikih, hidrološka suša pa se je nadaljevala v aluvialnih vodonosnikih severovzhodne Slovenije. Na območju Dravskega, Murskega, Ptujskega in Apaškega polja ter Prekmurja, so razmere še vedno kritične. Za hidrološko sušo pri podzemnih vodah štejemo stanje ko so vodne zaloge na strnjenem območju za daljši čas pod ravnijo dolgoletnega povprečja Hnp letnih nižkov. V oktobru so bila to še vedno območja vodonosnikov na severovzhodu države: Apaško in Dravsko polje, pretežni del Ptujskega in Prekmurskega polja ter obrobni del Murskega polja. Vodnjaka v Zgornjih Jablanah na Dravskem in Stojnci na Ptujskem polju sta suha že od začetka letošnjega leta. Tudi zaloge Sorškega polja so bile pod nizkim povprečjem, vendar jih ne štejemo za sušo, ker se primerjava nanaša na obdobje umetno zvišanih gladin od leta 1987, po izgradnji hidroelektrarne Mavčiče. Slovenija je bila v oktobru, z izjemo Primorske, nadpovprečno namočena. Na Primorskem (Nova Gorica) je padlo 6% manj padavin kot je običajno za oktober. V severovzhodni in severni Sloveniji je padlo 20 do 40% več padavin, v osrednji Sloveniji in na Dolenjskem pa več kot 60% padavin nad povprečjem. Padavine so padle v dveh daljših obdobjih. Prvo je bilo med 5. in 13. oktobrom in drugo med 18 in 25. oktobrom. Padavine so bile najintenzivnejše 22. oktobra v Novi Gorici, ko je v enem dnevu padla skoraj polovica vseh mesečnih padavin. Gladine podzemnih voda so se dvignile. Največji dvig gladine je bil zabeležen na Kranjskem polju v okolici Cerkelj. Gladina globokega horizonta se je zvišala za 212 cm. Preko enega metra se je zvišala podtalnica tudi v okolici Britofa in v dolini Kamniške Bistrice. Od 40 do 100 cm so narasle gladine na Brežiškem in Ljubljanskem polju ter Vipavsko Soški in Savinjski dolini. Dvigi gladine na poljih v severovzhodni Sloveniji so bili reda do 40 cm na Murskem in Prekmurskem polju in do 20 cm na ostalih poljih. Evapostranspiracija je v tem letnem času majhna, zato so padavine prispevale k obogatitvi vodnih zalog v aluvialnih vodonosnikih. Sušne razmere še vedno vladajo na Dravskem, Ptujskem (z izjemo skrajno vzhodnega dela polja), Apaškem in večini Murskega polja ter v Prekmuiju. Nekoliko podpovprečno namočeni sta osrednje Kranjsko polje in dolina Kamniške Bistrice. Na ostalih vodonosnikih (Ljubljansko, Vodiško, Brežiško, Krško, Šentjernej sko polje, Vrbanski plato, Vipavsko Soška in Savinjska dolina) so bile povprečne gladine podtalnice presežene. To so pretežno plitva polja, ki na padavine hitro reagirajo, nekatera pa so pod močnim vplivom površinskih vodotokov. V nobenem mesecu letošnjega leta še ni bilo toliko polj nadpovprečno vodnatih. Stanje oktobra lani je bilo slabše, saj so bila vsa polja razen Ljubljanskega polja podpovprečno vodnata. V septembru se je zaradi del na Letališču Brnik prenehalo merjenje gladine podzemne vode v vrtini na postaji Brnik. Dotoki v vodonosnike so presegali odtoke, zato se je stanje vodnih zalog v oktobru izboljšalo. Izboljšanje je bilo bistveno na poljih, ki hitro reagirajo, na vodonosnikih severovzhodne Slovenije pa se nadaljuje suša preko celega leta. SUMMARY Groundwater reserves of alluvial aquifers increased in October. Drought in north-eastern part of the country continued. Water reserves of all other aquifers exceeded mean annual level. 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za monitoring susno (low GW reserves) merilno mesto z nivogramom * observation point represented by graph Slika 3.4.1. Stanje vodnih zalog in nihanje gladin podzemne vode v mesecu oktobru 2002 v največjih slovenskih aluvijalnih vodonosnikih. Figure 3.4.1. Groundwater reserves and groundwater level oscillations in important alluvial aquifers of Slovenia in October 2002. 41 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 4. ONESNAŽENOST ZRAKA 4. AIR POLLUTION Andrej Šegula V oktobru se je nadaljevalo spremenljivo vreme, v prvi polovici meseca je bilo hladno, potem pa so se temperature dvignile nad dolgoletno povprečje. Jasnih noči skoraj ni bilo, zato tudi ni bilo močnejših temperaturnih inverzij, kar vse ugodno vpliva na kvaliteto zraka. Onesnaženost zraka je v glavnem ostala na ravni septembrske, večja je bila na tistih merilnih mestih, ki so prišli zaradi vetra pod direktni vpliv emisij TEŠ in TET. V večjih mestih onesnaženost z SO2 ni bila nad dopustno mejo razen, kot ponavadi, v Krškem in v Šoštanju. Slednji je bil zaradi pogostega jugozahodnika večkrat pod direktnim vplivom TEŠ. Z SO2 so bili nad dovoljeno mejo onesnaženi tudi nekateri drugi kraji, ki so pod vplivom emisij iz TEŠ in TET. Koncentracije ozona so bile nižje kot v septembru in niso več presegle mejnih vrednosti. Onesnaženost z dušikovimi oksidi, ogljikovim monoksidom in prašnimi delci je bila pod dovoljeno mejo. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Merilni interval Podatke posredoval in odgovarja za meritve: ANAS 1 ura Agencija republike Slovenije za okolje (ARSO) EIS TEŠ 1 ura TÜV Bayern Sava EIS TET 1 ura Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Celje 1 ura Zavod za zdravstveno varstvo Celje MO Maribor 1 ura Zavod za zdravstveno varstvo Maribor - Inštitut za varstvo okolja OMS Ljubljana 1 ura ARSO, Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Krško 1 ura ARSO DIM - SO2 24 ur ARSO ANAS EIS TEŠ EIS TET EIS Celje MO Maribor OMS Ljubljana EIS Krško DIM - SO2 Analitično nadzorni alarmni sistem Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem Celje Mreža občine Maribor Okoljski merilni sistem Ljubljana Ekološko informacijski sistem Krško Redna mreža 24-urnih meritev SO2 in dima Podatki sistema ANAS so iz nove merilne mreže. Merilne mreže: ANAS, EIS TES, EIS TET, MO Maribor _OMS Ljubljana, EIS Celje in EIS Krško_ Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z SO2 je prikazana na slikah 4.1 in 4.2 ter v preglednici 4.1. Med večjimi kraji sta bila tokrat edina čez dovoljeno mero onesnažena kraja Krško in Šoštanj. Koncentracije SO2 so tam presegle dopustno urno in v Šoštanju tudi alarmno 3-urno vrednost. V Šoštanju, kjer ob jugozahodniku vplivajo na onesnaženost zraka emisije iz dimnika blokov I-III TEŠ, je bila izmerjena najvišja urna koncentracija 2000 in dnevna 442 ^g/m3. 42 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Onesnaženost zraka z SO2 je bila nad dopustno mejo tudi sicer na vplivnem območju TEŠ, še zlasti - kot že velikokrat - na višje ležečem Velikem vrhu. Tu sta bili najvišja dnevna koncentracija 255 in najvišja urna 946 ^g/m3. Tudi na merilnih mestih, na katere vpliva emisija iz TET, je bila onesnaženost zraka z SO2 nad dovoljenimi mejami. Urna in dnevna koncentracija sta bili najvišji na Dobovcu (835 in najvišje mesečno povprečje 75 ^g/m3 pa so koncentracije spet dosegle na Kumu, medtem ko so bile na Kovku izmerjene nenavadno nizke vrednosti. Vzrokov za to še ne poznamo. Podatki v tem poročilu so začasni, status dokončnega podatka dobijo šele po letnem pregledu. Dušikov dioksid Koncentracije NO2 so bile v glavnem malo višje kot v septembru, vendar povsod precej pod dopustnimi vrednostmi. Višje koncentracije dušikovega dioksida so bile izmerjene na urbanih merilnih mestih, kjer so prisotne emisije iz prometa (npr. Maribor). Onesnaženost zraka z dušikovim dioksidom prikazujeta slika 4.3 in preglednica 4.2. Ogljikov monoksid Tudi koncentracije CO so bile nekoliko višje kot prejšnji mesec, vendar še vedno veliko nižje od dopustne vrednosti. Prikazane so v preglednici 4.3. Ozon Zaradi vse nižje poti sonca se še nadalje zmanjšuje jakost sončnega sevanja, ki je pogoj za potek fotokemičnih reakcij. Zato so bile koncentracije ozona oktobra še nižje kot septembra in niso več presegle dovoljenih mej. Najvišje vrednosti so bile izmerjene na Krvavcu. Koncentracije ozona prikazujeta slika 4.4 in preglednica 4.4. Lebdeči in inhalabilni delci Skupnih lebdečih in inhalabilnih delcev je bilo v oktobru nekoliko manj kot septembra. Koncentracije niso presegle dovoljene meje. Prikazane so na sliki 4.5 in 4.6 ter v preglednici 4.5. Najvišje koncentracije so bile izmerjene med 1. in 3. oktobrom, ko je bilo vreme stabilno. _Mreža 24-urnih meritev dima in indeksa onesnaženja zraka s kislimi plini_ Podatki za dim 24-urne mreže so prikazani v preglednici 4.6. Koncentracije dima so bile oktobra za malenkost višje kot septembra, vendar pod dovoljeno mejo. Najvišje koncentracije dima so bile tudi tokrat izmerjene v Kanalu. Z uporabljeno reflektometrično metodo merimo inhalabilne delce velikosti PM10 črne barve, delcev svetlih barv pa s to metodo ne izmerimo. 43 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednice in slike Oznake pri preglednicah / legend to tables: % pod štev. Cp maks min >MV >DV >AV podr mob * odstotek upoštevanih podatkov / percentage of valid data število izmerjenih koncentracij / number of samples povprečna mesečna koncentracija v ^g/m3 / average monthly concentration in ^g/m3 maksimalna koncentracija v ^g/m3 / maximal concentration in ^g/m3 najnižja koncentracija v ^g/m3 / minimal concentration ^g/m3 število primerov s preseženo mejno vrednostjo / number of limit value exceedances število primerov s preseženo dopustno vrednostjo (mejno vrednostjo (MV) s sprejemljivim preseganjem) / number of allowed value (limit value (MV)plus margin of tolerance) exceedances število primerov s preseženo alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances področje: U - urbano, N - neurbano / area: U - urban, N - non-urban mobilna postaja / mobile station manj kot 75% veljavnih meritev; informativni podatek / less than 75% data; for information only Mejne, alarmne in dopustne vrednosti koncentracij v ^g/m3 za leto 2002: Limit values, alert thresholds, and allowed values of concentrations in ^g/m3 for 2002: 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours Dan / 24 hours Leto / year DV AV DV DV DV SO2 440 1 500 125 (MV) 3 20 (MV) NÖ2 260 2 400 56 CO 16000 Benzen 9 O3 150 (MV) 110 (MV) 65 (MV) Inhalabilni delci PM10 65 45 Dim 125 (MV) 1 - vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 2 - vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 3 - vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu Preglednica 4.1. Koncentracije SO2 za oktober 2002, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.1. Concentrations of SO2 in October 2002, calculated from hourly values measured by automatic stations 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours Dan / 24 hours merilna mreža Postaja % pod Cp Maks >DV >DV Zod 1.jan. >AV maks >MV >MV Zod 1.jan. LJUBLJANA Bež. 95 7 51 0 0 0 15 0 0 MARIBOR 86 5 56 0 0 0 25 0 0 CELJE 91 7 87 0 0 0 22 0 0 anas TRBOVLJE 95 8 380 0 6 0 29 0 0 HRASTNIK 95 9 255 0 37 0 74 0 4 ZAGORJE 95 11 284 0 9 0 54 0 1 MURSKA S. Rakičan 87 4 29 0 0 0 8 0 0 NOVA GORICA 88 5 38 0 0 0 13 0 0 SKUPAJ ANAS 7 380 0 52 0 74 0 5 oms ljubljana VNAJNARJE 90 5 71 0 0 0 19 0 0 eis celje EIS CELJE eis krško KRŠKO* 65 41 664 4 58 0 149 2 20 ŠOŠTANJ 100 35 2000 13 159 1 442 2 24 TOPOLŠICA 99 8 301 0 7 0 26 0 1 VELIKI VRH 100 39 946 14 163 0 255 1 36 eis teš ZAVODNJE 99 10 134 0 29 0 30 0 7 VELENJE 96 6 166 0 1 0 23 0 0 GRAŠKA GORA 100 13 288 0 24 0 77 0 4 PESJE 100 3 128 0 1 0 11 0 0 ŠKALE - Mob 99 10 178 0 1 0 50 0 1 SKUPAJ EIS TEŠ 16 2000 27 385 1 442 3 73 KOVK 94 4 60 0 0 0 18 0 0 eis tet DOBOVEC * 68 40 835 10 105 0 167 1 14 KUM 80 75 230 0 14 0 130 3 6 RAVENSKA VAS 96 29 519 3 147 0 101 0 43 SKUPAJ EIS TET 37 835 13 266 0 167 4 63 44 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4.2. Koncentracije NO2 za oktober 2002, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.2. Concentrations of NO2 in October 2002, calculated from hourly values measured by automatic stations 1 ura / 1 hour 3 ure / merilna Postaja >DV 3 hours mreza podr % pod Cp maks >DV Zod 1.jan. >AV LJUBLJANA Bež. U 93 33 94 0 0 0 anas MARIBOR U 92 36 101 0 0 0 CELJE U 95 20 79 0 0 0 TRBOVLJE U 95 28 74 0 0 0 MURSKA S. Rakičan N 86 13 59 0 0 0 NOVA GORICA U 94 22 59 0 0 0 oms ljubljana VNAJNARJE N 91 5 42 0 0 0 eis celje EIS CELJE U eis tes ZAVODNJE N 97 1 52 0 0 0 SKALE - Mob N 100 21 78 0 0 0 eis tet KOVK N 91 7 41 0 0 0 Preglednica 4.3. Koncentracije CO v mg/m3 za oktober 2002, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.3. Concentrations of CO in mg/m3 in October 2002, calculated from hourly values measured by automatic stations 8 ur / 8 hours merilna mreža Postaja % pod Cp maks >DV anas LJUBLJANA Bež. 98 0.9 2.1 0 MARIBOR 86 0.8 3.9 0 CELJE 93 0.6 2.1 0 NOVA GORICA 93 0.7 1.5 0 eis celje EIS CELJE Preglednica 4.4. Koncentracije O3 za oktober 2002, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.4. Concentrations of O3 in October 2002, calculated from hourly values measured by automatic stations 1 ura / 1 hour 24 & 8 ur / 24& 8 hours merilna mreŽa Postaja podr % pod Cp Maks >MV Maks (24 ur) >MV (8 ur) KRVAVEC N 99 83 112 0 99 0 ISKRBA N 93 44 107 0 87 0 LJUBLJANA Bež. U 95 26 98 0 68 0 anas MARIBOR * U 46 19 84 0 31 0 CELJE U 94 36 109 0 83 0 TRBOVLJE U 91 27 100 0 66 0 HRASTNIK U 95 34 98 0 79 0 ZAGORJE U 93 24 95 0 59 0 NOVA GORICA U 91 34 120 0 76 0 MURSKA S. Rakičan N 96 40 106 0 78 0 oms ljubljana VNAJNARJE N 97 54 99 0 83 0 mo maribor MARIBOR Pohorje N 99 63 106 0 85 0 eis teš ZAVODNJE N 100 53 95 0 82 0 VELENJE U 100 36 105 0 78 0 eis tet KOVK N 98 52 107 0 91 0 45 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4.5. Koncentracije inhalabilnih delcev PM10 za oktober 2002, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.5. Concentrations of PM10 in October 2002, calculated from hourly values measured by automatic stations Dan / 24 hours merilna mreža Postaja % pod Cp maks >DV anas LJUBLJANA Bež. 100 26 58 0 MARIBOR 96 32 53 0 CELJE 99 28 48 0 TRBOVLJE 99 25 41 0 ZAGORJE 99 28 45 0 MURSKA S.- Rakičan 99 23 44 0 NOVA GORICA 97 25 54 0 mo maribor MO MARIBOR 95 26 43 0 eis celje EIS CELJE* 72 28 45 0 oms ljubljana VNAJNARJE (sld) 78 19 37 0 eis tes PESJE (sld) 100 18 46 0 SKALE-mob. (sld) 98 17 45 0 eis tet PRAPRETNO (sld) 92 22 33 0 sld- merijo se skupni lebdeči delci / total suspended particles are measured Preglednica 4.6. Koncentracije dima za oktober 2002, izračunane na podlagi 24-urnih meritev klasične mreže Table 4.6. Concentrations of smoke in October 2002, calculated from 24-hour values measured by Classical Network merilna mreža: DIM-SO2 štev. CP maks. Min. >MV postaja CELJE - TEHARJE 27 9 17 2 0 ČRNA 27 5 20 0 0 ČRNOMELJ * 14 3 8 0 0 DOMŽALE 31 5 8 0 0 IDRIJA 31 1 4 0 0 ILIRSKA BISTRICA 31 6 11 0 0 JESENICE 31 0 0 0 0 KAMNIK 31 7 17 1 0 KANAL 31 1 7 0 0 KIDRIČEVO 30 6 17 1 0 KOPER 31 1 8 0 0 KRSKO 31 21 71 1 0 KRANJ 24 0 4 0 0 LASKO 27 9 27 3 0 LJUBLJANA - BEŽIGRAD 30 4 14 0 0 MARIBOR - CENTER 31 5 14 0 0 MEŽICA * 20 9 26 2 0 MURSKA SOBOTA 29 1 7 0 0 NOVO MESTO * 29 4 9 0 0 PTUJ 31 6 12 0 0 RAVNE - CECOVJE 31 10 31 3 0 RIMSKE TOPLICE 31 8 14 0 0 SLOVENJ GRADEC 31 11 25 5 0 SENTJUR PRI CELJU 31 7 13 3 0 SKOFJA LOKA 31 5 23 0 0 SOSTANJ II 31 1 5 0 0 VRHNIKA 30 9 40 4 0 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Bež. Maribor Celje Trbovlje Hrastnik Zagorje Murska S.Rakican Nova Gorica Vnajnarje EIS Celje Krško Šoštanj Topolšica Veliki vrh Zavodnje Velenje Graška Gora Pesje Škale mob. Kovk Dobovec Kum Ravenska vas 0 20 40 60 80 100 120 140 q cp(^g/m3) qDV-1ura(št.primerov) q MV-24ur(št.primerov) Slika 4.1. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne urne in mejne dnevne vrednosti SO2 v oktobru 2002 Figure 4.1. Average monthly concentration with number of 1-hr allowed and 24-hrs limit values exceedences of SO2 in October 2002 ^^^—Ljublj ana Bež. Maribor Celje Zagorje > Trbovlje Hrastnik + Nova Gorica Slika 4.2. Povprečne dnevne koncentracije SO2 (^g/m3) v oktobru 2002 (MV-mejna dnevna vrednost) Figure 4.2. Average daily concentration of SO2 (^g/m3) in October 2002 (MV- 24-hour limit value) e: i= 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Bež. Maribor Celje Trbovlje Nova Gorica EIS Celje Murska S. Rakican Vnajnarje Zavodnje Skale mob. Kovk 0 10 20 30 40 50 60 70 _1_1_1_, URBANO 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 ■-1-1—1 1 1 ' 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 -H-1 1 1 1 1 1 1 □ 1 1 1 1 1 -- 1 1 1 1 1 --1 1 1 1 1 1 NEURBANO □ cp(|g/m3) g DV-1 ura(št.primerov) Slika 4.3. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne urne vrednosti NO2 v oktobru 2002 Figure 4.3. Average monthly concentration with number of 1-hr allowed value exceedences of NO2 in October 2002 Ljubljana Bež. -1-1 i i i i i i i Maribor • i i i i -'i i i i I I I I Celje ■ 1 1 1 1 -1-1 1 1 1 1 1 1 1 Velenje -1-1 1 1 1 1 1 1 1 Trbovlje -1-1 1 1 1 1 1 1 1 urbano Hrastnik -1-1 1 1 1 1 1 1 1 Zagorje -1—1 1 1 1 1 1 1 1 Nova Gorica 1 1 1 1 1 1 1 1 Murska S. Rakican -i-1 ! i i i i neurbano Vnajnarje 1 1 i i i i i i Maribor Pohorje 1 1 1 1 i i i i i Krvavec 1 1 1 —1—1 i i i i Iskrba -1--—i i i i i i i i i i i Zavodnje i i i i i i i i Kovk i i i i i i i 0 20 40 60 80 100 120 □ Cp(|g/m3) Q MV-8ur(št.primerov) QMV-lura(st.primerov) Slika 4.4. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve urne in osemurne mejne vrednosti ozona v oktobru 2002 Figure 4.4. Average monthly concentration with number of 1-hr and 8-hrs limit values exceedences of Ozone in October 2002 48 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Bež. i ' i i Maribor 1 1 1 MO Maribor | 1 i i Celje i ■ lil EIS Celje ■ ' ' Trbovlje i ' i i Zagorje ^ lil Murska S. Rakican ^ Nova Gorica i 1 i i 0 10 20 30 40 50 60 70 □ cp(|g/m3) BDV-24ur(št.primerov) Slika 4.5. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne dnevne vrednosti inhalabilnih delcev v oktobru 2002 Figure 4.5. Average monthly concentration with number of 24-hrs allowed value exceedences of PM10 in October 2002 130 120 110 100 90 (j 80 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 ^^^_Ljubljana Bež. ^^^«Maribor Trbovlje ^^^—Zagorje 0 Nova Gorica —±—Murska S.Rakican Slika 4.6. Povprečne dnevne koncentracije inhalabilnih delcev (|g/m3) v oktobru 2002 (DV- dopustna dnevna vrednost) Figure 4.6. Average daily concentration of PM10 (|g/m3) in October 2002 (DV- 24-hrs allowed value) SUMMARY Changeable windy weather continued in October with warming in second half of the month. Clear sky with temperature inversions were rare so air pollution was rather low except at places that are directly influenced by emissions from Šoštanj and Trbovlje power plants. Cities of Krško and Šoštanj were polluted with SO2 above allowed values as usually. As a rule, the concentration was higher than the limit values also at some other places influenced by emission from Šoštanj and Trbovlje Power Plants. Ozone concentrations were still lower than in September and remained below the limit values. Pollution with nitrogen oxide, carbon monoxide and suspended particles were higher in urban areas but they remained below limit values in October. 49 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 5. KAKOVOST VODOTOKOV NA AVTOMATSKIH MERILNIH POSTAJAH 5. WATER QUALITY MONITORING OF SURFACE WATERS AT AUTOMATIC STATIONS Andreja Kolenc Na avtomatskih merilnih postajah smo v mesecu oktobru spremljali kakovost Save v Mednem in Hrastniku ter kakovost Savinje v Velikem Širju. Vse tri merilne postaje so opremljene z merilniki za kontinuirno merjenje temperature, pH, električne prevodnosti in raztopljenega kisika. V Mednem, kjer Sava infiltrira v podtalnico in tako neposredno vpliva na njeno kakovost, je merilna postaja dodatno opremljena tudi z merilniki za merjenje celotnega organskega ogljika (TOC). Vse tri postaje so obratovale brez večjih izpadov. Zaradi okvare merilnikov v mesecu oktobru, manjka del meritev vodostaja za Savo v Mednem, za Savinjo v Velikem Širju pa nimamo meritev raztopljenega kisika. Meritev TOC za Savo v Mednem za mesec oktober ne podajamo, ker so zaradi okvare merilnika izmerjene vrednosti previsoke. Merilne postaje na Savi in Savinji so opremljene tudi z avtomatskimi vzorčevalniki. V laboratoriju analiziramo povprečne tedenske vzorce, ki jih dobimo z združitvijo povprečnih dnevnih vzorcev. V njih določimo vsebnost dušikovih spojin in fosfatov ter kemijsko potrebo po kisiku (KPK). Slednja nam da informacijo o prisotnosti organskih snovi v vodi. Povprečne tedenske vrednosti pH in električne prevodnosti so rezultat izračunanega povprečja on-line meritev. Rezultati analiz povprečnih tedenskih vzorcev so zbrani v preglednici 5.1. Preglednica 5.1. Vrednosti pH, električne prevodnosti, vsebnosti amonija, nitrita, nitrata, o-fosfata, skupnih fosfatov in kemijske potrebe po kisiku v povprečnih tedenskih vzorcih v oktobru 2002 Table 5.1. pH, conductivity, content of ammonium, nitrite, nitrate, o-phosphate, total phosphate and chemical oxygen demand in the average weekly samples in October 2002_ Postaja Datum pH El.prev. NH4 NO2 NO3 o-PO4 tot-PO4 KPK (Mn) KPK (Cr) od do ^S/cm mg/l mg/l mg/l mg/l mg/l (mgÜ2/l) (mgÜ2/l) Medno 27.9.02 4.10.02 8,0 295 0,04 0,022 5,7 0,093 0,106 1,8 5 Medno 4.10.02 11.10.02 8,0 313 0,03 0,023 6,6 0,057 0,087 1,4 3 Medno 11.10.02 18.10.02 8,0 280 0,01 0,016 5,6 0,061 0,078 1,7 6 Medno 18.10.02 25.10.02 8,1 241 0,04 0,036 3,9 0,055 0,066 3,7 8 Medno 25.10.02 1.11.02 8,1 267 0,01 0,010 5,1 0,039 0,045 1,8 6 Hrastnik 27.9.02 4.10.02 7,8 360 0,05 0,110 7,8 0,211 0,228 3,4 12 Hrastnik 4.10.02 11.10.02 7,7 370 0,04 0,090 9,1 0,229 0,281 2,5 11 Hrastnik 11.10.02 18.10.02 7,5 372 0,02 0,030 8,9 0,199 0,225 4,5 14 Hrastnik 18.10.02 25.10.02 7,4 346 0,03 0,065 7,3 0,151 0,164 4,9 15 Hrastnik 25.10.02 1.11.02 7,4 399 0,04 0,040 8,2 0,114 0,130 3,6 9 V. Širje 27.9.02 4.10.02 7,3 378 0,04 0,084 7,0 0,181 0,237 2,3 7 V. Širje 4.10.02 11.10.02 7,5 408 0,08 0,104 8,1 0,237 0,268 2,6 13 V. Širje 11.10.02 18.10.02 7,5 359 0,02 0,040 7,6 0,218 0,243 3,4 12 V. Širje 18.10.02 25.10.02 7,8 338 0,01 0,024 6,4 0,204 0,218 3,3 11 V. Širje 25.10.02 1.11.02 7,8 359 0,01 0,016 6,8 0,170 0,184 2,1 5 Legenda: El.prev. električna prevodnost (20 oC) NH4, NO2, NO3 amonij, nitrit, nitrat o-PO4, tot- PO4 ortofosfat, skupni fosfati KPK (Mn) kemijska potreba po kisiku s KMnO4 KPK (Cr) kemijska potreba po kisiku s K2Cr2O7 Explanation: El.prev. conductivity (20 oC) NH4, NO2, NO3 ammonium, nitrite, nitrate o-PO4, tot- PO4 orthophosphate, total phosphate KPK (Mn) chemical oxygen demand (KMnO4) KPK (Cr) chemical oxygen demand (K2Cr2O7) Vsebnosti pokazateljev onesnaževanja glede na hidrološko situacijo v oktobru na splošno ne kažejo večjih odstopanj v kakovosti vode. Tako kot v mesecu septembru smo tudi v oktobru v vzorcih Save v Hrastniku in Savinje v Velikem Širju (4.10. - 25.10.) določili povišane vrednosti KPK s K2Cr2O7. 50 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Rezultati kontinuirnih meritev za avtomatske merilne postaje Sava Medno, Sava Hrastnik in Savinja Veliko Širje za mesec oktober so prikazani na slikah 5.1-5.6. Vrednosti posameznih parametrov, ki so se tekom meseca spreminjale so večinoma posledica spreminjanja hidroloških razmer in ne odstopajo od pričakovanih rezultatov. pH Raztopljeni kisik Vodostaj Slika 5.1. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Sava Medno v oktobru 2002 Figure 5.1. Average daily values of pH, dissolved oxygen, and level at station Sava Medno in October 2002 Električna prevodnost Vodostaj Slika 5.2. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Sava Medno v oktobru 2002 Figure 5.2. Average daily values of conductivity and level at station Sava Medno in October 2002 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 300 13 > pH ■Raztopljeni kisik ■Vodostaj Slika 5.3. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Sava Hrastnik v oktobru 2002 Figure 5.3. Average daily values of pH, dissolved oxygen and level at station Sava Hrastnik in October 2002 430 410 p 390 0 1 370 Š 350 1 330 a 1 310 I 290 270 250 13.0 500 450 12.0 400 11.0 350 10.0 9.0 250 0 200 7.0 150 500 450 400 350 300 250 200 Električna prevodnost Vodostaj Slika 5.4. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Sava Hrastnik v oktobru 2002 Figure 5.4. Average daily values of conductivity and level at station Sava Hrastnik in October 2002 pH ^"Vodostaj Slika 5.5. Povprečne dnevne vrednosti pH in vodostaja na postaji Savinja Veliko Širje v oktobru 2002 Figure 5.5. Average daily values of pH and level at station Savinja Veliko Širje in October 2002 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Električna prevodnost Vodostaj Slika 5.6. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Savinja Veliko Širje v oktobru 2002 Figure 5.6. Average daily values of conductivity and level at station Savinja Veliko Širje in October 2002 SUMMARY In October the physical and chemical parameters measured in average weekly samples from Sava Medno, Sava Hrastnik and Savinja Veliko Širje do not show important deviations from the expected values. We noticed the increase of chemical oxygen demand (K2Cr2O7) at stations Sava Hrastnik and Savinja Veliko Širje. The continuous measurements of basic physical parameters (temperature, conductivity, pH and dissolved oxygen) in October are without deviations. Changes in measured values followed the changes in hydrological situation. The results of on-line measurements are shown on the charts (Figures 5.1. - 5.6.). 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 6. POTRESI 6. EARTHQUAKES 6.1. Potresi v Sloveniji — oktober 2002 6.1. Earthquakes in Slovenia - October 2002 Ina Cecic, Tamara Jesenko Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so oktobra 2002 zapisali več kot 220 lokalnih potresov, od katerih smo 140 izračunali lokacijo žarišča. Za lokalne potrese štejemo tiste potrese, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic; če nas zanima še globina, so potrebni zapisi najmanj štirih. V preglednici smo podali 57 potresov, katerim smo lahko določili žarišče in lokalno magnitudo, ki je bila večja ali enaka 1,0 ter enega z manjšo magnitudo, ki so ga čutili prebivalci Male vasi pri Bovcu. Prikazani parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega srednjeevropskega časa se razlikuje za eno uro, da bi dobili poletni čas pa mu je treba prišteti dve uri. ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. V preglednici so preliminarne vrednosti maksimalnih doseženih intenzitet v Sloveniji označene z zvezdico. Na karti so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v oktobru 2002 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic, in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišč. Slika 6.1.1. Dogodki v Sloveniji - oktober 2002 Figure 6.1.1. Events in Slovenia in October 2002 54 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Najmočnejši lokalni potres v oktobru 2002 je bil v nedeljo, 20. oktobra ob 18. uri 21 minut UTC (oziroma 20. uri 21 minut po lokalnem času). Njegovo žarišče je bilo na zahodnem robu Ljubljanskega Barja, lokalna magnituda pa je bila 3,1. Potres so čutili prebivalci naselij jugozahodno od Ljubljane, pa tudi mnogi Ljubljančani. Naši opazovalci so poročali, da so se na posameznih objektih v krajih Babna Gorica, Logatec, Notranje Gorice, Podplešivica, Podsmreka, pa tudi ponekod v Ljubljani, pokazale lasaste razpoke. Ponekod so s polic popadali predmeti, toda večje škode ni bilo. Tresenje tal je spremljalo močno bobnenje, ki je v epicentralnem območju povzročilo veliko preplaha med prebivalci. Pred in po tem potresu je nastalo več šibkejših, od katerih so prebivalci čutili še najmanj štiri. Preglednica 6.1.1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici - oktober 2002 Table 6.1.1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood - October 2002 Leto Mesec Dan Žariščni čas Zem. širina Zem. dolžina Globina Magnituda Intenziteta Področje h UTC m °N °E km ML EMS-98 2002 10 1 2 39 46,340 13,543 0 III-IV* Mala vas - Bovec 2002 10 1 13 44 45,907 14,749 0 1,1 Luče - Muljava 2002 10 1 16 25 46,094 15,782 7 1,3 Mala Erpenja, Hrvaška 2002 10 1 18 10 46,351 13,628 5 1,8 IV* Bovec 2002 10 2 14 20 46,102 15,742 8 1,2 Ravn. Desinicke, Hrvaška 2002 10 3 3 3 46,258 15,580 13 1,7 Podplat 2002 10 3 6 42 46,249 15,613 9 1,1 Macelj, Hrvaška 2002 10 3 12 56 45,908 14,289 23 1,0 Menišija 2002 10 4 1 9 46,345 13,257 7 1,6 M. Lavara, Italija 2002 10 4 11 46 46,227 16,061 1 1,6 Bedenec, Hrvaška 2002 10 4 12 38 46,200 15,971 7 1,0 Saša, Hrvaška 2002 10 5 0 13 46,102 14,244 23 1,6 Pasja ravan 2002 10 6 6 37 45,496 15,339 0 1,5 Gorenjci 2002 10 8 22 24 46,340 13,624 6 2,0 IV* Bovec 2002 10 9 10 47 46,066 14,751 10 1,5 Jevnica 2002 10 10 2 16 45,637 15,949 15 1,5 Vukomeric, Hrvaška 2002 10 10 2 16 45,599 15,895 0 1,5 Vukomeric, Hrvaška 2002 10 10 2 17 45,653 15,953 16 1,7 Vukomeric, Hrvaška 2002 10 10 10 56 45,951 14,875 8 1,3 Temenica 2002 10 10 11 44 46,212 16,109 3 1,0 Bedenec, Hrvaška 2002 10 15 11 24 46,299 15,505 8 1,5 Loče - Ziče 2002 10 15 20 35 45,316 14,295 11 1,5 Opatija, Hrvaška 2002 10 16 10 17 46,225 16,101 1 1,5 Bedenec, Hrvaška 2002 10 16 11 50 45,511 15,390 0 1,2 Netretic, Hrvaška 2002 10 16 22 32 46,093 16,142 0 1,9 Zlatar, Hrvaška 2002 10 17 8 45 46,191 15,811 13 1,1 Hromec, Hrvaška 2002 10 17 16 9 46,127 14,512 15 1,2 Rašica - Gameljne 2002 10 18 11 44 46,037 14,790 0 1,1 Velika Štanga 2002 10 18 22 42 46,183 15,466 4 1,1 Slivnica - Gorica 2002 10 19 15 6 46,019 14,352 23 1,0 Log pri Brezovici 2002 10 20 13 15 45,679 14,137 10 1,2 Dolnja Košana 2002 10 20 17 42 46,020 14,405 13 2,4 IV* Ljubljansko Barje 2002 10 20 17 44 46,024 14,401 11 2,7 V* Ljubljansko Barje 2002 10 20 17 46 46,028 14,393 15 2,4 IV* Ljubljansko Barje 2002 10 20 17 49 46,021 14,392 7 1,7 IV* Ljubljansko Barje 2002 10 20 18 21 46,004 14,414 7 3,1 V* Ljubljansko Barje 2002 10 21 8 51 46,089 15,006 0 1,0 Hom - Gradišče 2002 10 21 9 57 46,025 14,868 0 1,7 Mala Kostrevnica 2002 10 21 11 33 46,045 14,771 9 1,3 Velika Štanga 2002 10 22 21 43 45,652 15,067 7 1,6 Kočevski Rog 2002 10 23 8 58 46,155 15,022 9 1,1 Trbovlje 2002 10 23 10 38 45,889 16,011 10 1,2 Medvednica, Hrvaška 2002 10 23 10 55 46,200 16,065 7 1,0 Lepoglava, Hrvaška 2002 10 23 21 21 46,018 14,401 7 2,6 IV-V* Ljubljansko Barje 2002 10 24 14 17 45,666 15,546 0 1,1 Krašic, Hrvaška 2002 10 25 0 9 45,900 15,277 5 1,3 Škocjan 2002 10 25 6 50 46,098 13,999 13 1,1 Bevkov vrh 2002 10 25 15 46 46,151 15,826 14 1,1 Stuparje, Hrvaška 2002 10 26 5 36 46,074 14,765 5 1,3 Kresniške Poljane 2002 10 26 10 44 46,251 15,968 0 1,6 Pleš, Hrvaška 2002 10 27 8 48 45,990 15,146 6 1,0 Veliki Cirnik 2002 10 28 14 50 46,227 15,981 14 1,6 Bednja, Hrvaška 2002 10 30 1 9 46,049 14,771 9 1,3 Velika Štanga 2002 10 30 4 29 46,115 14,695 7 1,0 Vrhpolje - Moravče 2002 10 30 7 20 46,150 15,083 18 1,2 III* Hrastnik 2002 10 30 15 0 46,232 15,823 0 1,0 Macelj, Hrvaška 2002 10 31 10 31 46,111 16,058 13 1,2 Zlatar, Hrvaška 2002 10 31 15 7 46,467 14,945 7 1,3 Javorje - Plešivec 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 6.2. Svetovni potresi — oktober 2002 6.2. World earthquakes - October 2002 Preglednica 6.2.1. Najmočnejši svetovni potresi - oktober 2002 Table 6.2.1. Earthquakes - October 2002 datum čas (UTC) koordinati magnituda globina območje opis ura min sek širina dolžina Mb Ms Mw (km) 3.10. 16:08:28,4 23,22 N 108,49 W 5,4 6,2 6,5 10 Kalifornijski zaliv 10.10. 10:50:19,9 1,68 S 134,14 E 6,5 7,8 7,6 10 Irian Jaya, Indonezija V potresu je umrlo vsaj šest ljudi, 170 jih je bilo ranjenih. Na območju Manokwari-Oranbari-Ranski je bilo porušenih ali poškodovanih veliko zgradb. Sprožilo se je nekaj zemeljskih plazov. Pretrg je viden tudi na površini. 10.10. 12:26:25,7 1,50 S 133.98 E 6,1 6,7 10 Irian Jaya, Indonezija 12.10. 20:09:11,2 8.27 s 71,69 w 6,5 6,9 533 zahodna Brazilija 23.10. 11:27:19,3 63,57 N 148,08 W 6,1 6,7 6,7 14 osrednja Aljaska 24.10. 06:08:37,7 1,89 S 28,90 E 5,8 6,3 6,2 11 Demokratična Republika Kongo V Gomi sta umrli dve osebi. Potres je povzročil poškodbe v Gomi, Lwiru in Mugeri. Nekaj poškodb je bilo tudi v mestu Kigali, Ruanda. 29.10. 10:02:20,3 37,51 N 15,13 E 4,3 10 Sicilija, Italija Na območju mesta Santa Venturino je bilo ranjenih devet oseb. Poškodovanih je bilo veliko domov in trgovin. 31.10. 10:32:58,7 41,77 N 14,90 E 5,3 5,6 5,9 10 južna Italija V mestu San Guiliano di Puglia je umrlo vsaj 29 ljudi. Od tega je bilo 26 otrok, ki so ostali vkleščeni v šoli, ki se je zaradi neprimerne gradnje popolnoma zrušila. V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v oktobru 2002. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,0 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških žrtev. Magnitude: Mb (magnituda določena iz telesnega valovanja) Ms (magnituda določena iz površinskega valovanja) Mw (navorna magnituda) 56 Agencija Republike Slovenije za okolje -60" 120" 60" O OO 6 7 8 Magniluda Slika 6.2.1. Najmočnejši svetovni potresi - oktober 2002 Figure 6.2.1. The world strongest earthquakes - October 2002 Urad za seizmologijo O" 60" 130" 180" 60' 30" O" -30" -60" Ara balea [jloaca km gp 60' □ □ ■ ■ O 33 70 300 700 Globiia [km] 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 7. AKCIJA GEOTRIP 2002 - ALI POZNAMO SVOJO GEOLOŠKO DEDIŠČINO? 7. GEOTRIP 2002 - DAYS OF SLOVENE GEOLOGICAL HERITAGE AND GEOLOGY Branka Hlad, Marko Simic Mednarodno leto gora Generalna skupščina Združenih narodov je leto 2002 razglasila za Mednarodno leto gora, katerega poslanstvo je "promocija varstva in trajnostnega razvoja gorskih regij in zagotavljanje blagostanja gorskih in nižinskih skupnosti". Širši cilji Mednarodnega leta gora so: • ohranjanje in zagotavljanje blagostanja gorskih skupnosti s promocijo varstva in trajnostnega razvoja gorskih območij, • poglabljanje znanja o gorskih ekosistemih, njihovi dinamiki in delovanju ter njihovem pomenu pri zagotavljanju številnih strateških dobrin, bistvenih za blagostanje podeželskih in urbanih skupnosti, zlasti zalog vode in hrane, • promocija in ohranjanje kulturne dediščine gorskih skupnosti, • krepitev prizadevanj za mir v gorskih regijah. Agenda 21 Mnogi ljudje se že zavedajo pomena deževnih gozdov in oceanov na globalni ravni. Agenda 21 je postala v mnogih krogih skoraj vsakdanji izraz. Tudi če ne vemo povsem gotovo kaj pomeni ali od kod prihaja, vemo, da ima nekaj opraviti s trajnostnim razvojem in varstvom okolja. Agenda 21 posveča celotno poglavje gorskim ekosistemom. Nekateri ključni poudarki pa so: • gore so pomemben vir vode, energije in biotske raznovrstnosti, • tam so ključni viri mineralnih surovin, lesa in kmetijskih proizvodov ter rekreacije, • gorska okolja so kompleksni in medsebojno povezani ekosistemi, ki so občutljivi za vse večjo erozijo tal, zemeljske plazove in naglo siromašenje habitatne in genske pestrosti, • so ena najbolj revnih območij, od koder naglo izginja tradicionalno znanje tam živečih ljudi, saj se demografsko vse bolj praznijo, drugod so podvržena številnim konfliktom in vojnam, • večina gorskih območij se danes sooča z neposredno ali posredno okoljsko degradacijo. Gore kot spomeniki naše geološke dediščine Gore niso le ekosistemi, športna, turistična, kmetijska območja, pač pa tudi naša geološka dediščina. Ustvarjalci poljudnoznanstvene serije "Očividec" britanske televizijske hiše BBC so v eni od oddaj v svet poslali pomembno sporočilo: "Gore so čudoviti spomeniki naše geološke dediščine in zakladnica, ki hrani enkratne oblike življenja. Gore so izziv pogumnim, most med nebesi in zemljo, domovanje duhov in bogov. Gore so in bodo kraljevale našemu svetu." Prav ta misel je postala moto letošnje akcije Geotrip kot ene od številnih dejavnosti Mednarodnega leta gora, ki se odvijajo po vsem svetu. Njen namen je prispevati k boljši ozaveščenosti o pomenu varovanja slovenskih gora kot geološke, geomorfološke in hidrološke naravne dediščine, krajinskih dominant, življenjskih prostorov rastlin in živali, povezanosti med živimi in neživimi elementi narave in povezanosti človeka z gorsko naravo. Na lepoto povezanosti naravnih procesov je že davnega leta 1907 opozoril slovenski geolog Ferdinand Seidl z besedami: "Notranja zgradba in zunanji izgled pomaga razumeti oblike in velikosti gorskih vrhov, obronkov in dolin ter v njih spoznati delovanje naravnih zakonov in si odgovarjati na vprašanja, ki se nam zastavljajo ob sprehodu ali celo ob določenem delu. Da bo človek znal lepote narave sprejemati ne le z očmi pač pa tudi z umom, saj takrat ko jo razumemo je še lepša. Pri svojem delu pa ne bo naredil usodnih 58 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo napak zaradi nevednosti, saj bo vedel kako je vse v naravi povezano v celoto in da porušenje enega samega dela vodi v rušenje domin..." Geologija gora je kot razglednica iz preteklosti. Sporočila o potovanju celin, nekdanjih morskih okoljih, nekdanjih prebivalcih našega planeta, vulkanizmu, moči erozije, vode, ledu in vetra so zapisana v kamnu. Mnoge med njimi dojemamo kot geološko dediščino. Erozija, voda, led, veter in druge zemeljske sile v geološko podlago gorskega sveta klešejo vsemogoče skalne skulpture, soteske, jame, ki jih obravnavamo kot geomorfološko dediščino. Voda iz višin sili v dolino prek veličastnih slapov in brzic, ustavlja se v ledeniških jezerih, ki so naša hidrološka dediščina. Raznolike oblike se igrajo z našo domišljijo in od tod tudi bogata ljudska verovanja o gorah. Slika 7.1. Stena pod Jalovcem razkriva delček zgodovine naših Alp, gube, ki kažejo na silovitost zemeljskih sil, ko dvigajo in gubajo nekoč v morju nastale kamnine. (Foto: Marko Simic) Kaj nas vleče v gore? Gorske verige so večno pomenile meje in ovire, ki so jih iz potrebe premagovali paleolitski Otzi, Hanibal in drugi. Šele v zadnjih 200 letih je človek osvojil umetnost plezanja na najvišje vrhove. Kaj ga je gnalo? Prav gotovo lepota krajine in raziskovalni duh, poleg tega je postalo osvajanje najvišjih vrhov izziv. Šport je prerasel v preskušanje naših lastnih sposobnosti, vzdržljivosti in spretnosti, ali pa kar golo tekmovanje kdo bo prvi, kdo bo zdržal največ, kdo bo prišel najdlje. Pot na vrh je postala zlasti pot do osebne zadovoljitve. Kljub vse bolj izpopolnjeni opremi pa ostajajo gore nevarne. Preživeti v gorah Preživetje v gorah je sposobnost, ki so jo rastline in živali razvijale več milijonov let. Zato ne preseneča, da želimo ohraniti rastlinske in živalske vrste, ki prebivajo v gorah. Eden glavnih ciljev varstva narave je 59 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo ohranjanje biotske raznovrstnosti, saj primerjava z izumiranjem vrst v geološki preteklosti jasno pokaže, da se soočamo z eno od faz množičnega izumiranja vrst. Zanjo vse več strokovnjakov krivi človeka. Tudi človek se je moral prilagoditi surovim razmeram preživetja. Morda sta prav zato še bolj pomembna kulturna dediščina in tradicionalno znanje, ki mu je omogočilo preživetje v gorah s kar najbolj razumno rabo prostora in naravnih virov, ki jih je imel na razpolago. Danes ljudje zapuščajo gorski svet, ker je tam preživetje težje, a s tem izgubljamo modrost z naravo skladnega izkoriščanja prostora in virov. Z nepremišljenim gospodarskim, zlasti turističnim razvojem, narašča ogroženost izjemno občutljivih gorskih ekosistemov, ki jih občudujemo zaradi alpske flore in favne, krajinske pestrosti in še marsičesa. Občudovanje gora lahko izražamo na različne načine. Zakaj jih ne bi občudovali tudi kot našo geološko dediščino? Geološka dediščina je zgodba skozi čas Slovenci smo lahko upravičeno ponosni na svojo bogato geološko dediščino, ki je prispevala tudi k značilni krajinski pestrosti. Geološka karta Slovenije že s pestrostjo barv prikazuje raznolikost kamnin in čas njihovega nastanka. Vse te kamnine hranijo del zapisa o zgodovini našega planeta. Geološka zgodba se odvija že milijone let, pripoveduje pa o potovanju celin, pradavnih izgubljenih oceanih, obsežnih puščavah, dvigovanju gorstev, bruhanju vulkanov in debelih pokrovih ledu. Vsak od teh dogodkov je za seboj pustil sledove, ki so povsod okoli nas, le naučiti se jih moramo opazovati. Akcija Geotrip 2002 - dnevi geološke dediščine in geologije v Sloveniji Pobudnica evropske akcije Geotrip je Evropska zveza za ohranitev geološke dediščine ProGEO, v Evropi edina, ki svoje poslanstvo v celoti posveča vprašanjem varstva geološke in geomorfološke dediščine. Akcija se je začela v Evropskem letu varstva narave (1995), poteka pa vsako drugo leto. V Sloveniji jo je sprva usklajevala Uprava Republike Slovenije za varstvo narave, kasneje pa njena naslednica Agencija Republike Slovenije za okolje v okviru Ministrstva za okolje, prostor in energijo. Akcija je bila leta 1999 del širše evropske akcije Evropa, skupna dediščina, letos pa se je pridružila obeležitvi Mednarodnega leta gora. Posamezne dogodke vsakokrat organizirajo številne organizacije in posamezniki. ÜEUIHII1 VSLaVEHlIl n ijlfc BsLsa - ^Hn 3 jrA I 1 <*4 i .d.. ... Slika 7.2. Vsako akcijo Geotrip Agencija Republike Slovenije za okolje zaokroži z izdajo brošure v kateri predstavi del geološke dediščine Slovenije in dogodke, ki so jih izvedli posamezni organizatorji. 60 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Namen in cilji letošnje akcije Geotrip Letošnja akcija Geotrip se je navezala na Mednarodno leto gora. Glavni cilj je bilo ozaveščanje javnosti o pomenu varovanja slovenskih gora kot geološke, geomorfološke, hidrološke in krajinske naravne dediščine, življenjskih prostorov rastlin in živali in povezanosti človeka z gorsko naravo. Tako smo želeli predvsem: • ozaveščati javnost o geološki dediščini; • interpretirati geološko dediščino oziroma geologijo na negeologom razumljiv način; • povezovati različne stroke ter vladne in nevladne organizacije v prizadevanjih za varstvo narave in trajnostni razvoj; • organizirati skupno akcijo geologov, geografov, naravovarstvenikov in drugih z željo, da bi omogočili ljudem lažje spoznavanje in razumevanje geologije in geološke dediščine. Dejavnosti Dejavnosti, ki so jih v okviru akcije Geotrip izvajali različni posamezniki in organizacije, so terenski izleti, dnevi odprtih vrat, razstave, publikacije, predstavitev geoloških naravnih spomenikov. Po vsej državi se je letos zvrstilo približno 50 dogodkov, med njimi: • otvoritev in ogled naravnega spomenika v rudišču Topla, • geološki izleti na Begunjščico, Rudnico, Lubnik, v višji svet Gradin, Muzej premogovništva Velenje, Muzej na prostem v Rogatcu, po geološki učni poti Govce, po geoloških in geomorfoloških značilnostih Konšce, Triglavskega ledenika in Snežnika, • akcija Vprašaj geologa, namenjena vsem, ki so želeli zvedeti več o geologiji, pa niso imeli koga vprašati, • dnevi odprtih vrat v Kozjanskem regijskem parku, domovih Centra šolskih in obšolskih dejavnosti Kavka na Livku in Čebelica iz Dolenje vasi pri Čatežu, • razstave: fotografskih, likovnih in literarnih del osnovnošolcev in srednješolcev v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri; flore in favne predalpskega območja Matajuija in Kolovrata; slikarskih del na temo gora članov Društva likovnikov Ljubljana; podob v kamnu Ljubena Dimkaroskega in fotografij članov Društva likovnikov Ljubljana; • predavanja: o slovenskem visokogorskem krasu in jamah v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri, predavanji o visokogorskih jezerih in naših alpskih pokrajinah v okviru geografskih večerov Ljubljanskega geografskega društva, o perujskih Andih na gimnaziji Brežice. Šole so se udeležile ali pripravile naslednje dejavnosti: • naravoslovne dneve v Kozjanskem parku, Logarski dolini, na Trnovskem gozdu, Šmarni gori, Nanosu, Votli peči, Črnem Vrhu, Šmohorju in Mrzlici, po kraških značilnosti med Zdolami in Krškim, naravoslovno-planinski tabor v Bohinju; • spoznavanje bližnje okolice svojega kraja in razprave o geološki dediščini v lokalnem okolju, kamor so vabili starše in krajane • tematske šolske razstave o gorah v fotografiji in leposlovju, o naravnih značilnostih Trnovskega gozda, o naravni dediščini Pohorja in drugih vidikih. Še o sodelujočih Akcija Geotrip je redka priložnost, ko lahko naravovarstveniki, geologi, geografi, rudarji, kamnoseki, turistični in kulturni delavci ter učitelji in mnogi drugi sodelujemo pri doseganju skupnega cilja, tj. ohranjanja naše naravne dediščine in trajnostnega razvoja. 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Izjemnega pomena je, da pri popularizaciji geološke dediščine in geologije sodelujejo geologi in naravovarstveniki v svojem kraju, kjer sokrajanom na preprost način predstavijo geološko dediščino kot okno v geološko preteklost njihovega kraja, geološko druženje pa postane oblika rekreacije. Akcije kot so Geotrip so izziv za strokovnjake, ko znanstveni in tehnični jezik zamenjajo s širšim množicam razumljivejšim jezikom. Terenski izleti pod vodstvom geologov ali naravovarstvenikov so eni najbolj privlačnih, saj lahko ljudje v naravi vidijo, kaj geologi raziskujejo ter kaj in zakaj naravovarstveniki varujejo. Letošnja novost, ki so se je domislili geologi, je akcija Vprašaj geologa, v okviru katere so lahko vsi, ki jih je karkoli s področja geologije zanimalo, strokovnjakom zastavili svoja vprašanje prek Interneta. Slika 7.3. Sodelovanje geologov v akciji je ključno. Na sliki sta geologa, ki sta se odzvala vabilu Gimnazije Jožeta Plečnika in dijakom predstavila geologijo Šmarne gore. (Foto: Darja Silan) Pomembna skupina sodelujočih v akciji Geotrip so muzejski in drugi kulturni delavci, ki sodelujejo pri organizaciji tematskih razstav. Tako nas je letos vnovič spremljal Rudnik Mežica v zapiranju, prvič pa sta se nam pridružila Tehniški muzej Slovenije in Društvo likovnikov Ljubljana. Tehniški muzej v Bistri je do konca novembra 2002 gostil razstavo fotografskih, likovnih in literarnih izdelkov osnovnošolcev in srednješolcev, Društvo likovnikov Ljubljana pa se je v ozaveščanje o pomenu gora vključilo z razstavo umetniških izdelkov svojih članov kar z dvema razstavama. Na ta način se je naravna dediščina povezala tudi s kulturnimi oziroma umetniškimi vidiki, s katerimi se marsikdo laže poistoveti. Slika 7.4. Sodelovanje rudnikov, kamnolomov in industrije je izjemnega pomena za izvajanje akcije Geotrip. Rudnik Mežica ima pri tem še posebej pomembno vlogo. Ni ohranil le svoje tehniške in druge kulturne dediščine, pač pa je prvi, ki je sprejel tudi pobudo za zavarovanje svoje geološke dediščine. V rovih Glančnik, Helena in Topla sta občini Črna na Koroškem in Mežica zavarovali nahajališča wulfenita, kalcita ter galenita in sfalerita. Rudnik je sodeloval v vseh dosedanjih akcijah in veliko prispeval k poznavanju naše geološke dediščine. Na sliki je ujet trenutek z otvoritve rova v Topli za obisk javnosti, 20. septembra 2002. (Foto: Branka Hlad) 62 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Med najbolj zainteresiranimi partnerji, ki nas vedno znova razveseljujejo s svojo inova-tivnostjo, so šole, Centri šolskih in obšolskih dejavnosti in študijska središča kot je Regijsko študijsko središče v Celju. Organizirajo najrazličnejše dejavnosti od naravoslovnih dni do razstav, raziskovalnih nalog, literarnih, likovnih in fotografskih izdelkov. Sodelovanje šol v tovrstnih akcijah je še toliko bolj pomembno, kajti razumevanje in dojemanje sveta okoli nas se začne v mladih letih. Pri teh akcijah je spoštovanja vreden entuziazem, zlasti učiteljev, ki mlade spodbujajo h kreativnemu razmišljanju in delu. Učitelji se razveselijo priložnosti, da jim geologi nudijo strokovno pomoč, saj so geološke vsebine v izobraževalnem procesu izjemno šibko zastopane in je tako geološko predznanje učiteljev pogosto skromno. Slika 7.5. Vloga rudnikov in kamnolomov je pomembna zaradi varstvenih prizadevanj in v luči novih izzivov in možnosti trajnostnega razvoja. Rudarstvo ne prinaša več zaposlitve, zato pa so številne možnosti v turizmu, tudi geoturizmu, saj širše območje Pece skriva še številne geološke vrednote. Morda jih je smiselno združiti v vse bolj privlačnem evropskem konceptu Geoparkov. Na sliki mineral wulfenit, ki je kot mineraloška posebnost v širšem evropskem prostoru zavarovana v rovu Helena v Podpeci. (Foto: Miran Udovč) Financerji in sponzorji Dejavnosti v okviru akcije Geotrip so navadno načrtovane tako, da je zanje potrebnih čim manj finančnih sredstev oziroma, da organizatorji zanje skušajo dobiti sponzorje in jih tako vključijo v uspešno izvedbo akcije. Agencija Republike Slovenije za okolje razpiše fotografski in likovni, letos tudi literarni natečaj in vsakokrat ji priskočijo na pomoč donatorji nagrad. Letos so pri tem sodelovali: • uredništva revij Gea, Proteus in Planinski vestnik, ki so učence in dijake nagradili z enoletnimi naročninami na revije, • Zoološki vrt mesta Ljubljana z brezplačnimi vstopnicami, • Tehniški muzej s svojimi katalogi in brezplačnimi vstopnicami, • Agencija RS za okolje s svojimi publikacijami. 63 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 7.7. Šole so najbolj zvesti spremljevalci akcije Geotrip. Vsakokrat se odzovejo številni učenci in njihovi mentorji, ki sodelujejo v različnih dejavnostih. Med njimi na foto in likovnem natečaju, letos pa tudi na literarnem. S svojim umetniškim izletom v geologijo in geološko dediščino nam razkrijejo svoj pogled na svet okoli nas. Slika je z otvoritve letošnje razstave del osnovnošolcev in srednješolcev v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri, ko za svoje izdelke sprejemajo nagrado. (Foto Marko Simic) Slika 7.8. Prizorišče otvoritve razstave in podelitve nagrad učencem in dijakom v okviru letošnjega natečaja je bil nekdanji samostan v Bistri, ki so ga zgradili na geološki dediščini, na enem od izvirov Ljubljanice. V njem je Tehniški muzej Slovenije, ki se je v akcijo vključil tako, da brezplačno gosti razstavo do konca novembra in je prispeval nagrade v nagradni sklad za učence in dijake. (Foto Marko Simic) 64 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 8. OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM 8. MEASUREMENTS OFPOLLENCONCENTRATION Andreja Kofol Seliger , Tanja Cegnar Oktobra se je sezona pojavljanja cvetnega prahu iztekala. Registrirali smo posamezna zrna ambrozije, pelina, metlikovk, ceder in cipresovk. Največ zrn cvetnega prahu smo v celem mesecu našteli v Kopru (275 zrn), v Ljubljani je bilo 160 zrn, v Mariboru pa 126. Če izvzamemo Koper, je bila povprečna dnevna koncentracija vse dni v oktobru pod 20 zrn/m3. Na sliki 8.1. je predstavljena povprečna dnevna koncentracija v Ljubljani, Kopru in Mariboru. Meritve so potekale tudi v Hrašah in Žalcu. 25 20 N O J > W H >¡>0 15 10 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 8.1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v zraku oktobra 2002 Figure 8.1. Average daily concentration of airborne pollen, October 2002 Medtem ko je bil cvetni prah ambrozije, metlikovk in pelina v oktobru zadnji v sezoni, se je cvetenje cedre po parkih na obalnem območju šele začelo in se bo nadaljevalo še v novembru. Posamezna drevesa sproščajo v zrak velike količine cvetnega prahu, vendar so cedre maloštevilne. Koncentracija cvetnega prahu je bila zelo nizka, v povprečju je znašala 4 zrn/m3, največ pa 16 zrn/m3. Slika 8.2. Zrno cvetnega prahu cedre, levo je izostrena oblika, desno pa površina zrna Figure 8.2. Cedar pollen grain Prva dva dneva v mesecu sta bila sončna z veliko razliko med jutranjo in popoldansko temperaturo. Že 3. oktobra se je oblačnost povečala, 4. oktober pa je bil v notranjosti države skoraj povsem oblačen, le ob obali je še sijalo sonce. 5. oktober je bil pretežno oblačen v Ljubljani, drugod pa deloma sončen, 6. je so povsod prevladovali oblaki, 7. oktobra, na Štajerskem pa tudi naslednji dan, je bilo dokaj sončno. 5 1 Inštitut za varovanje zdravja RS 65 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Oblačno s pogostimi padavinami je bilo med 9. in 13. oktobrom, takrat se tudi temperatura čez dan ni bistveno spreminjala. Sledilo je nekaj toplih dni s spremenljivo oblačnostjo, 18. in 19. oktobra je bilo nekaj manjših padavin, ob obali je bilo od 18. do 21. večinoma sončno. Med 22. in 24. so bile občasno spet padavine, nato pa je bilo do konca meseca suho in večinoma sončno, le zadnji oktober je bil oblačen. Ker s tem prispevkom zaključujemo poročanje o koncentraciji cvetnega prahu v letu 2002, na hitro preletimo najpomembnejša dejstva o letošnji sezoni cvetnega prahu v zraku. Vsako leto je cvetni prah leske in jelše prvi znanilec nove sezone. V letu 2002 smo prva zrna teh dveh vrst rastlin opazili v Mariboru, v Ljubljani zadnje dni januarja in v Kopru prve dni februarja. Začetek glavne sezone, ko je povprečna dnevna koncentracija dovolj visoka, da lahko vpliva na zdravje ljudi, je dan, ko doseže seštevek povprečnih dnevnih koncentracij 5% vsote celotne sezone, zaključena pa je na dan, ko seštevek znaša 95%. Računamo za vsako rastlino posebej. Na vseh merilnih mestih se je začela glavna sezona v februarju s cvetnim prahom leske in končala z abmrozijo v septembru.V Mariboru je bila sezona najdaljša in je trajala 227 dni, v Ljubljani 220 dni in v Kopru 218 dni. Največ zrn cvetnega prahu smo od začetka leta pa do konca oktobra našteli v Mariboru (40595), v Ljubljani jih je bilo 33165, najmanj pa v Kopru, le 20672. Preglednica 8.1. Začetek glavne sezone pojavljanja cvetnega prahu leske, konec sezone pojavljanja cvetnega prahu ambrozije, trajanje celoletne sezone cvetnega prahu ter količina cvetnega prahu od 1.1. do 31.10. 2002 v Mariboru, Ljubljani in Kopru. Table 8.1. Beginning of pollen season of Hazel, end of Ragweed season, duration of the whole pollen season and the number of pollen grains in the period from the beginning of the year until the end of October in Ljubljana, Maribor and Koper. začetek sezone konec sezone trajanje dni število zrn cvetnega prahu od 1. januarja do 31. oktobra 2002 Maribor 1. februar 15. september 227 40595 Ljubljana 5. februar 13. september 220 33165 Koper 5. februar 11. september 218 20672 800 700 600 a SZ 500 Pi N O 400 ¡-J ^¡300 H >00 200 100 .................................... Koper -Ljubljana-Maribor JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT Slika 8.3. Izglajena povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v zraku od začetka januarja do konca oktobra 2002 Figure 8.3. Smoothed average daily concentration of airborne pollen in the period January - October 2002 Preko leta se obremenjenost zraka s cvetnim prahom spreminja. Odvisna je od vrst rastlin, ki sočasno cvetijo in od vremena med cvetenjem. Največ cvetnega prahu sprostijo v zrak vetrocvetna drevesa in trave. Prva visoka obremenitev zraka je bila sredi februarja, ko so cvetele leske, jelše in cipresovke, začenjale so cveteti trepetlike. V drugi polovici marca je cvetelo precej več vrst dreves. Javorji, breze, gabri, cipresovke in tisovke, jeseni, topoli, vrbe in bresti so bili v polnem cvetju. V začetku aprila so še vedno cveteli javorji, breze, gabri, cipresovke in tisovke, jesen, topoli in pričenjale so cveteti platane. 0 66 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Za prvomajske praznike je bila obremenjenost zraka s cvetnim prahom visoka. V zraku je bil cvetni prah javorja, gabra, cipresovk, bukve, orehovk, murve in iglavcev. Cvetel je hrast, trave in divji kostanj ter sadno drevje. V juniju je veliko količino cvetnega prahu sprostil v zrak pravi kostanj. V zraku je bil še cvetni prah trav, trpotca in koprivovk, v Primoiju tudi oljke in krišine. V juliju se obremenjenost zraka s cvetnim prahom nekoliko ustali. V zraku je povečini cvetni prah trav, trpotca in pravega kostanja. V avgustu zacvetita še pelin in ambrozja, ki v poletnih mesecih poleg trav sprostita v zrak največ cvetnega prahu. SUMMARY The pollen measurement has been performed on five sites in Slovenia: in the central part of the country in Ljubljana, at the North Mediterranean coast in Koper, in Hrase, the upper part of larger Ljubljana's basin, in Zalec near Celje and in Maribor. In October the pollen season was over. Only some residual Ambrosia, Mugwort, and Nettle pollen was registered. In Koper Cedar trees planted in the parks started to bloom. The Cedar pollen concentration was very low, up to 16 pollen grains/m3. 67