itev. 231,
9 Uoblioni, o Četrtek, dne 8. oktobra 1908.
Leto mvi.
Velja po poŠti:
sa celo leto naprej	K 26-—>
aa pol leta „	„ 13-—
sa četrt leta „	„ 6-50
sa en mesec „	„ 2-20
V upravniStvu:
si celo leto naprej	K	22 40
m pol leta „	„	11-20
četrt leta „	„	5-60
ws en mesec „	„	1-90
poSllj. na dom 20 h na mesec.
fesamezne štev, 10 h.
(Uredništvo l<? * Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
- dvorISče nad tiskarno). — Rokopisi sr
ne vračajo; nefrankirana pisma sc ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Mitičen list za slovenski narod
Inseratl:
Enostop. petltvrsta (72 mm) 1 za enkrat .... 15 h za dvakrat.... 11 H za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Upravništvo le v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
-- Vsprejema naročnino, Inserate ts
reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.

==~3f
Današnja številka obsega 6 strani.
Zopet prvi ud Balkonu!
Precej dolgo je že tega, kar so se za-rotili državniki na daljnem vzhodu in na daljnem zahodu, da potisnejo Avstrijo enkrat za vselej z Balkana. V to svrho je seveda bilo treba oslabiti Nemčijo. Zato pa je zopet bilo potrebno, da se pretrga dolgoletno prijateljsko vez med Nemčijo in Rusijo. Vse to se je snovalo in kovalo, ko je Edvard VIII. zasedel prestol. Edvard, Delcassč in Clemenceau so počeli misel na izolacijo Nemčije. Za Nemčijo nam seveda ni žal, toda angleško-francoski načrti so tudi Avstrijo zadeli v živo. Ko je bila Rusija pridobljena in je prišlo do znamenitega revalskega sestanka, je bila resna nevarnost, da tudi Avstrija neha biti odločiven činitelj v svetovni politiki. Toda sreča nam je bila mila. Imamo namreč spretnega voditelja vnanjih poslov. Aeh-renthal, prej poslanik v Peterburgu, dobro pozna ondotne diplomate. In tako je prišlo, da je gospod Izvolskij dve tretjini svojega srca zastavil v Parizu in v Londonu, eno tretjino pa je vendar še ohranil za staro trozvezo. Da se Edvardovi načrti docela niso uresničili, to je zgolj zasluga Rusije, ki Angliji ne zaupa. Namen Rusije, .kar se Balkana tiče, je še vedno stari: posaditi križ na Ajo Sofijo v Carigradu. Zazdaj pa ji je največ na tem ležeče, da se ji zopet dovoli svoboden prehod skozi Dardanele, kar zanjo ni samo narodnogospodarskega, temveč tudi velikega po-litiškega pomena. Da vse to doseže, ji je pomoč Avstrije morda ravnotako potrebna, kakor pomoč Anglije. Anglija namreč ne želi, da bi Rusija zopet smela skozi Dardanele v Sredozemsko morje, ker bi to zanjo v slučaju kakega konflikta pome-njalo veliko nevarnost. In tako je Bog zopet poskrbel, da drevesa angleško-fran-coskih načrtov ne zrastejo do neba. Baron Aehrenthal to dobro ve in nato so se opirali njegovi računi. Dobro je tudi napravil, da Italije ni izzival, temveč jo nasprotno pridobil zase, da vsaj avstrijske balkanske politike ne ovira. Italija se je sploh zadnje desetletje, kar se zunanje politike tiče, vedla jako modro in previdno. Franciji se je dobrikala, pa vendar ostala prijateljica Avstriji in Nemčiji.
Zgodovinski so ti dnovi. Avstrija se je utrdila na Balkanu. Od Save do Drine sega zdaj njeno dejansko gospodstvo. To je več vredno, kakor problematiška pot do Soluna. Upamo, da bo avstrijska vlada tudi popolnoma umevala svojo zgodovinsko nalogo na Balkanu. Avstrijska Bosna pomeni za nas konsolidacijo jugoslovanske misli v okvirju habsburške monarhije. Nemško časopisje je to spoznalo, zato že zdaj toži.
* * *
Statistika Bosne.
(Po zadnjih of. virih Geogr.-stat. W. L.
1908.)
Obseg: 51.027 km5. Prebivavstva po štetju leta 1895 — 1,591.036, od teh je Srbov 673.246, katolikov Hrvatov 334.142, mohamedancev 548.632, judov 8213, protestantov 3596.
Za leto 1904 pa je prebivavstvo pro-računjeno na 1,737.000. Albancev je 30 tisoč.
Zemlja je gorata, preprežena od po-gorskega sestava dinarskih alp; dočim najdemo v srednji Bosni paleozoiški skrilj skupno s poševnimi triaškimi zalomi, imamo v Hercegovini triaško, juraško, kre-dasto in vapneno cono, večkrat celo do 2000 metrov višine; na jugovzhodu Bosne prevladuje mezocoiški apnjenec. Najvišja gora je Maglič na črnogorski meji (2397 metrov). Glavne reke so Sava na severu z Uno, Vrbasom. Ukrino, Bosno; na vzhodu teče Drina. Rude nahajamo sledeče: Rjavi premog (484.000 t leta 1904), železna ruda (137.540 t), mangan (1140 t); izdelalo se je sirovega železa leta 1904 47.678 t za tri milijone kron.
44 odstotkov zemlje je gojzdnate, 17 odstotkov pašnikov in travnikov, 25 odstotkov obdelane zemlje. Pridelalo se je leta 1904 pšenice 1-13 milijonov q, rži 009 mil. q, ječmena 076 mil. q, ovsa 0-56 mil. q, krompirja 067 mil. q, koruze 1-65 mil. q, vina 0 01 mil. hI.
Živine je bilo leta 1895 233.322 konjev, 1,416.394 govede, 1,447.049 koz, 3,230.720 ovac, 662.242 prešičev.
Tobačna industrija je velika, ravnotako sviloreja; žita se precej izvaža, ravnotako lesa, suhih češpelj in slivovke (leta 1904 47.826 ton v vrednosti 9,995.764 K).
Cesta je 2465 km., železnic (leta 1905) 2418 km, brzojavnih žic (leta 1904) 2989
km. Leta 1904 je bilo 64 brzojavnih postaj, telefonske proge so dolge 175 km. — Pošta je leta 1904 odposlala 15,847.673 pisem, 4,383.210 tiskovin in časnikov.
Kar se socialne razvrstbe tiče, je posestvo večjidel v rokah »begov«, to je po-mohamedanjenega slovanskega plemstva in »ag«. Kristjani, Srbi in Hrvatje so večinoma kmetje, ki morajo z begom skleniti najemninsko pogodbo. Pod turškim vla-darstvom je Bosna bila razdeljena v sedem kajmakamlikov: Sarajevo, Travnik, Bihač, Banjaluka, Dvornik, Mostar in No-vipazar, vsak kajmakamlik pa v okrožja, nahije ali kaze. V kajmakamliku je gospodoval kajmakam, v nahijah mudir. Pro-vincijo je upravljal vali. Pod avstrijsko upravo se je dežela razdelila v pet okrožij, Sarajevo, Banjaluka, Bihač, Travnik, Tuzla, in 43 okrajev.
Deželni budget je leta 1906 znašal 51.681 milijonov potrebščine in 56.048 milijonov pokritja, torej 4307 milijonov preostanka.
Hercegovina.
Hercegovina šteje eno okrožje (Mostar), obsega 9119 km2 in ima 219.511 pre-bivavcev. Od teh je 56.135 mohamedancev, 74.889 pravoslavnih Srbov, 88.188 Hrvatov katolikov. Glavna reka Narenta, stolno mesto Mostar.
Avstrijska nota Turčiji.
Carigrad, 7. oktobra. Avstro-ogr-ski poslanik markgrof Pallavicini je včeraj izročil turški vladi sledečo noto:
»Ko je Avstro-Ogrska s Turčijo dne 21. aprila leta 1897 sklenila pogodbo glede na izvedbo člena 25. berolinske pogodbe z ozirom na sandžak novipazarski, se je zavedela tesne solidaritete medsebojnih interesov, ki se je med drugim razodevala v oni točki pogodbe, ki je določala, da se v gotovih krajih nastanijo avstrij-sko-ogrske in otomanske posadke. Namen te določbe je bil, kakor nota dalje po-vdarja, ohraniti evropski mir in red v sandžaku, česar takrat Turčija sama, oslabljena po vojski, ni bila vstanu. Ta namen se je dosegel. V teku 30 let pa so se razmere korenito izpremenile. Turčija se je zlasti sedaj okrepila. Temelji otomanske države so utrjeni. Zato ni treba več avstrijskih posadk v isandžaku. Avstro-ogrske čete so sandžak zapustile. S tem je
Avstrija Turčiji podala dokaz prijateljstva in zaupanja ter obenem dejansko pokazala, da ne zasleduje osvajalnih namenov. Kar se pa tiče Bosne, pravi nota sledeče: »Avstro-Ogrska je izpolnila svoj mandat v Bosni in Hercegovini, poverjen ji po (berolinski pogodbi, v blagor ondotnega prebivalstva in celo v interesu Turčije. Kajti potom berolinske pogodbe v Bosni in Hercegovini ustvarjena in od Avstro-Ogrske vzdrževana situacija je Turčiji omogočila, da je svoje moči osredotočila ,za varstvo teritorialne integritete države. Bosna in Hercegovina sta se vsled marljivega dela avstro-ogrske uprave povzdignile do visoke stopnje gmotne in duševne kulture. Prišel je torej trenotek, da se za-početemu delu postavi krona in se tem provincijam podeli zaželjena avtonomna .in konstitucionalna vladavina. Da pa more Avstro-Ogrska svoje plemenite namene izvršiti, mora položaj obeh provincij natančno urediti in poskrbeti za uspešno garancijo proti vsaki nevarnosti, ki bi mogla pretiti stalnosti režima, vpeljanega leta 1878. Avstro-Ogrska je zato nujno primorana oprostiti se zadržka (suvere-niteta sultanova; op. ur.), ki ga vsebuje carigrajska konvencija (21. aprila 1879) in, kar se tiče Bosne in Hercegovine, zagotoviti si prejšnjo akcijsko svobodo. Prepričana je, da se bodo razmere msd Av-stro-Ogrsko in Turčijo ustalile, ker je v Bosni in Hercegovini ter v sandžaku negotovost položaja odstranjena in se ustvarijo definitivna in normalna dejstva.«
Aneksija.
Mesto Sarajevo je vse v zastavah. Cesarjevo proklamacijo prebirajo oblasti, starejšine in posebni razglaševavci. Vojakom jo preberejo stotniki. Opozicional-ni moslemini in Srbi so seveda poparjeni. Demonstracij ni nobenih. Razun srbskega! pozdravljajo aneksijo vsa v Sarajevi izhajajoča glasila s posebnimi izdajami in slavnostnimi številkami, vsem na čelu »Hrvatski Dnevnik«, ki povdarja, da usoda Hrvatov je ozko spojena s habsburškim žezlom. Občinski svet je v slavnostni izredni seji poslal cesarju udanostno izjavo. Zupan, avstroljubni mohamedanec Esad effendi Kulovič, je v svojem govoru povdarjal, da gre Bosna odzdaj nasproti srečni bodočnosti. Mesto je včeraj zvečer ,bilo razsvetljeno. Prebivalstvo se vede dostojno.
LISTEK.
Loikl župnik.
(Zgodovinska povest. Češki spisal B. Tfebizsky. Preložil Danimir.
Mnogokrat sem že čital, da so si bile prve češke vasi podobne kakor sestra sestri, če ne menda še bolj, kakor bi se ena iz druge izlupila. Toda kljub temu je imela vsaka vas nekaj posebnega, kar vidi šele natančnejši opazovalec.	^
Vas Loka je ležala v lepi, prijazni dolini. Hiše s slamnatimi strehami, za njimi cvetoči vrtovi, tupatam revnejša koča, •bela cerkvica z vitkim stolpom, kakih sto korakov za vasjo gosposk dvor z uglednim gradom, krog in krog pa polje in travniki.
Skoro bi bil pozabil na župnišče, z deščicami pokrito; saj bi se tudi ne bilo čuditi. Ko so je pred leti zidali, potisnili so ga čisto tja v kot, da bi baje ne bilo na poti gosposkim in robotnim vožnjam. Toda oviralo je vendarle; grajski park je mejil prav sem ob župnijski vrt ... Iz farov-ških oken bi mogli videti marsikaj, ko bi bili hoteli biti radovedni. Župnišče je imelo samo pritličje, toda stalo je višje nego ostali del vasi. Bilo je že precej poškodovano, trami na strehi so začeli gniti in zidovje je postajalo od dne do dne bolj škr-
basto ... Z ene strani je vrtna ograja že celo razpadla; govorilo se je, da to dela gosposka čeljad nalašč. Gospod »direktor«, ali kakor so ga še imenovali nekdaj: gospod »upravnik«, je poskušal vse mogoče, da bi starega župnika pripravil k temu, da bi zapustil Loko in se preselil kam drugam. Toda dobri starček je vedno le zmajeval z glavo, in na vse listine, ki mu jih je v tej zadevi poslal patronatni urad, je odpisal z velikimi, odločnimi črkami samo to-le: »Non possumus.«
Neka posebnost je torej bila v Loki to razpadajoče župnišče in pod njegovo, z mahom poraščeno streho, srebrno lasi svečenik z večnim smehom na licih. Toda ta nasmeh je prihajal iz odkrite duše, bil je tako prisrčen, in vsakomur je ostal v spominu, da ga ni pozabil izlahka.
O loškem župniku so pripovedovali nekateri, da je čudak, drugi pa so ga zopet) ljubili, da bi šli, kakor so večkrat trdili, zanj celo v ogenj. Konečno izveste sami, kdo da je imel prav. — Kdorkoli ga je obiskal, je zapazil, je moral zapaziti leseno polico, na koji je bilo naravnano kakih trideset do štirideset knjig, na hrbtu z belimi listki, na katerih so prav s tako velikimi črkami, kakor tisti odločni »non possumus«, bili napisani samo češki naslovi. Vrsta knjig je vedno bolj pojemala. Knjige so postajale vedno manjše in manjše, na vedno slabšem papirju. Marsikatera je bila tiskana že bogvekdaj, toda
osiveli starček je poljubil vsako knjižico, in bistrejše oko bi i morda opazilo solzo, ki je kanila v prašne liste. Kadar je v prostih urah katero odprl, se je globoko zamislil nad njo, kimaval z belo glavo, in usmev je ginil iz njegovih lic . . .
»V naših rekah so baje izpirali zlato, v naših gorah so kopali srebro kar po cele vozove! — Ne izpirajo več sedaj; le tupatam še najdejo zrno, drobno kakor pesek, na Kutni gori je vse pusto, v Jilov-skih rovih stoji voda, češki granati pa so poraščeni z mahom in travo ... In češke knjige! — Dragi pergamenovi listi so se izpremenili v raskave in sive pivnike; in zlate besede na teh listih? — Mogle bi se pisati i na takšen papir ! — Čuti jih tisoče src; toda kaj pomaga vse to, ko je tako malo teh — skoro nikogar — kateri bi znali in hoteli pisati!« Te in slične besede so šepetala starčkova usta skoro vsakokrat, kadar je listal po svojih knjigah.
Loški župnik se je tukajšnjemu ljudstvu tako privadil, da bi ga ne hotel zapustiti, če bi mu tudi podelili takoj proštijo pri sv. Vidu.*) Fara njegova v gmotnem oziru ni bila bogve kako dobra, toda njemu je zadostovala popolnoma, in ko bi ne zadostovala, bili bi si odtrgali ljudje od ust in dali gospodu župniku, ki bi izven svojega »non possumus« napram gospo-
ski, tudi delil poslednji grižljej z ubogimi. O njegovi veliki ljubezni k bližnjemu so znali pripovedovati mnogo dogodkov, včasih prav smešnih.
Zopet je sedel nek popoldan gospod župnik nasproti tem knjigam, h katerim je pred pol ure pridal zopet eno; bil se je zamislil kakor osirotelo dete, ki išče dobre duše, ki bi zanj poskrbela, tako da niti ni slišal, da so se odprla vrata in da je stopil v sobo sosed Krepela v svoji nedeljski, temnomodri suknji; šele ko je svoj pozdrav ponovil s silnejšim glasom in pri tem zakašljal, je vstal gospod župnik ter se obrnil skoro nejevoljen, da ga nekdo moti, proti durim. Šele, ko je zagledal Krepelo, s čepico med obema rokama, se je nasmehnil in mu namignil naj se vsede.
»Kaj dobrega, sosed? — Ste prišli mogoče radi oklica?« —
Sosed Krepela je bil pedesetletni vdovec.
Gospod župnik se je dobrodušno na^ smehnil.
Na obrazu Krepelovem §e je res lahko brala neka nenavadna zadrega, prav, tako, kadar prihaja mladenič radi ženitve v župnišče. Drugokrat bi bil Krepela takoj vedel primeren odgovor župnikovi šali, danes pa je v svoji veliki zadregi bil kakor onemel in ni našel besed izpočetka.
Voditelji srbske opozicije so odpotovali v Budimpešto, kjer se hočejo posvetovati o položaju v domovini. Vodijo jih Jeftanovič, Šola in mohamedanec Ali beg Firdus. — Dobro informirana »Reichs-post« poroča, da se je cesar za aneksijo odločil že 15. septembra. — Baje hoče avstrijska uprava zazdaj v slučaju nemirov pojačiti samo bosanske garnizije.
Uprava in ustava nove Bosne.
»Vaterland « poroča, da se bo za Bosno imenoval posebni namestnik z uprav cesarsko oblastjo. Skupno finančno ministrstvo bo njemu podrejeno. Drugi menijo, da bo cesarski namestnik odvisen od »ninistrstva za vnanje stvari. Prvi namestnik bo baje grof Zichy. »Zeit« je mnenja, da se bo ustanovilo posebno ministrstvo. Delegacijama in parlamentoma se bo predložil zgolj zakon, da se cesarjeva suvereniteta razširi na Bosno in ondi uveljavi habsburško dedno pravo. Skrbno se bo vlada ogibala spraviti na dan vprašanje o pripadnosti Bosne k Štefanovi kroni. O tem se bo obravnavalo pozneje. Za aneksijo bodo glasovali Poljaki, Čehi, Jugoslovani in krščanski socialci, alpski in sudetski Nemci pa proti, ker se boje ojačitve slovanskega elementa.
Odlikovanja. Čete.
Cesar bo več bosanskih begov pople-menitil. Vojaštvo je konsignirano. Na srbske agitatorje zelo pazijo, |da ne bi vprizorili demonstracij.
Srbski bosanski »parlament«.
Srbski bosanski »parlament«, sesto-ječ iz 72 malkontentov, se je podal v slavonski Brod, da se posvetuje o položaju, pa jih je hrvaška vlada zapodila, nakar so se podali v Budimpešto. Sprejela sta jih grof Batthyany in poslanec Viszontay.
Bosanski deželni zbor.
Bosanski deželni zbor se bo baje otvoril 2. decembra ob priliki cesarjevega jubilejnega slavlja.
Dr. Mandič o aneksiji.
Dr. Nikola Mandič, podžupan sarajevski, objavlja v »Reichsposti« Članek, kjer izvaja sledeče misli: »Aneksijo Hrvati pozdravljamo posebno radi tega, ker stori konec agitaciji, zanešeni v Bosno iz srbskega kraljestva. Za aneksijo pa je tudi bosanska srbska kmečka stranka, ki šteje pod vodstvom dr. Dimitrijeviča 600.000 pristašev. Pozdravljamo pa aneksijo tudi zaradi tega, ker uvaja deželno zastopstvo in odpravlja sedanjo birokraško vlado. Najprej bo treba ljudskega štetja, ki ga pogrešamo od 1. 1895. sem. Kar se tiče deželnega zbora, bo seveda izpočetka treba ozirati se na posest in inteligenco. Bosanski Hrvatje zaupajo v habsburško monarhijo, ki je največja opora veliki hrvatski jdeji.
Italija.
Član dunajskega diplomaškega zbora je nasproti dopisniku »Allg. Ztg.« izjavil, da je baron Aehrenthal Tittonija v Solno-gradu obvestil o aneksiji Bosne. Tittoni je izjavil, da z Avstrijo popolnoma soglaša.
Iz Londona se poroča, da Italija sicer .soglaša z namero Anglije, Rusije in Francoske, sklicati mednarodno konferenco,
Sosedu Krepeli je jedva zadostoval dih k tem besedam.
»Niste slišali še nič?«
Gospod župnik je začel biti sedaj res radoveden. Soseda Krepelo vendar ni mogla razburiti vsaka malenkost.
»Da, torej še res ničesar ne veste?«
»Danes vas, dragi sosed moj, ne morem prav razumeti.«
»Saj jaz samega sebe ne razumem, častiti gospod župnik; kako bi me mogel potem razumeti kdo drugi! Od danes naprej nas bodo baje metali v zemljo brez rakve kakor . . .« — Sosed Krepela se je še pravočasno spomnil, kakšno besedo da ima na jeziku.
»Ko bodemo umrli, nas bodo baje zašili v žakelj« . . . *)
»A kdo se vam je, prijatelj, zopet nalagal?«
»Istinita resnica to, častiti gospod. Cela vas je tega polna, v pisarni to že imajo. — Ali res niste dobili v župnišče še ničesar. — In kaj vse drugega! — Bode manj praznikov, aelo naše deželne pa-trone nam bodo vzeli, v sosednji fari so ±o že proglasili, med ljudmi pa je velika zmotnjava, eni vriskajo in skačejo kvišku, češ, da pričenja svoboda, drugi pa zopet povešajo glave, vzpenjajo roke in molče, ker baje tudi more priti v deželo največja
*) Znano je, da je cesar Jožef res izdal odlok, po katerem bi se mrliči morali pokopavati zašiti v vreče, ker se je cesarju škoda zdelo lesa, ki so ga porabili za rakve. Toda ta odlok je izgubil kmalu svojo veljavo.
da pa je pripravljena aneksijo Bosne in proglasitev bolgarske kraljevine smatrati za izvršeni dejstvi. (To se pravi, da noče stavljati priznanju istih kakih ovir.)
Črnagora.
Vlada je poslala velevlastem noto, da smatra aneksijo Bosne za svojevoljno prekršitev berolinske pogodbe in da se bo tudi ona, ako vlasti privolijo v korak Avstrije, smatrala za oproščeno od § 29 berolinske pogodbe.
Iz Belgrada poročajo celo, da je knez Nikita pripravljen v slučaju vojske med Avstrijo in Srbijo, s svojo armadico vdreti v Hercegovino.
Kralj Edvard.
Predvčerajšnjim sta si kralj Edvard in cesar Franc Jožef v zadevi aneksije Bosne večkrat brzojavila.
Turčija.
V Carigradu so še vedno brez glave. Ker je vlada obenem s proklamacijo neodvisnosti bolgarskega kraljestva bila obveščena, da se bo tudi z Bosno nekaj zgodilo, domneva, da sta oba koraka medse-hoj v tesni zvezi, kar povečuje nejevoljo na Avstrijo. Vršilo se je posvetovanje generalov, ki pa niso še nič definitivnega sklenili. Množica je manifestirala pred angleškim, francoskim in grškim poslanstvom. Oficiozni »Fremdenblatt« od 7. t. m. poroča, da so v Carigradu duhovi že precej pomirjeni. Na vojsko se ne misli. Avstrijski poslanik v Parizu, grof Kheven-hiiller, je izjavil, da Avstrija s proglasitvijo bolgarske kraljevine ni v nobeni zvezi. — Seveda to so stvari, ki se dajo težko dokazati.
Kaj bo s kongresom?
O tem je veliko poročil, toda prave jasnosti nikakor ne podajajo. Znani časnikar Lucian Wolf trdi v »Daily Graphic«, da so vsaj Nemčija ,Italija in Rusija vedele za namero Avstrije in Bolgarije. Polofi-ciozno se iz Londona celo poroča, da smatra Anglija sedanji položaj na Balkanu za stvar, ki se samo nekaterih velevlasti tiče. Anglija da ne bo storila nobenih korakov, dokler se ne informira, kaj nameravajo druge velevlasti storiti. Gotovo je zazdaj to, da bo Rusija najbrže danes (četrtek) velevlasti oficielno povabila na konferenco v svrho revizije berolinske pogodbe. ,»Daily Mail« meni, da se bo ta konferenca komaj čez tri mesece sešla. Dalje poroča ta list, da sta Anglija in Francija odločno ■za konferenco in ne bosta priznali ne aneksije Bosne ne proglasitve neodvisnosti .Bolgarije, Rusija da ne zahteva tako odločnega protesta, Italija da deluje posredovalno, Nemčija pa je rezervirana. Kar ,se slednjega tiče, poroča »M. Ztg.«, da je kancelar Bulow že v ponedeljek oficielno obvestil avstrijsko vlado, da se brezpogojno pridružuje vsem korakom Avstrije na Lialkanu. V zunanjem ministrstvu na Dunaju so izjavili, da se Avstrija mednarodne konference ne bo udeležila, ker bi 1. pri tej konferenci nastalo nebroj vprašanj, 2. bi ta konferenca ne privedla nikoli do nobenih rezultatov in 3. bi konferenca na neizpremenljivih dejstvih ne mogla nič izpremeniti.
Gotovo je nadalje to, da je turški poslanik v Parizu, Naum-paša, izročil mi-
sužnost... Tam v Rozumu že pijo drugi dan ,ne ganejo se z gostilne, ker so patenti z Dunaja že na poti; peljajo jih baje s štirimi pari volov, ob klancih pa še morajo pripregati; težki patenti morajo biti to. Baje jih je več vozov« . . .
Gospod župnik je zmajeval s svojo nekoliko sklonjeno glavo. Slišal je pač že večkrat podobne stvari, toda tedaj še samo med duhovniki in uradniki. Skoro je na to že bil pozabil.
»Bode manj praznikov in tudi naše deželne patrone nam bodo vzeli.«
Gospodu župniku so prišle te besede kar tako nehote, njegove zamišljene oči pa so zrle nekam žalostno na zaprašene knjige, ki so bile naložene na polici.
Naenkrat se je začul glasni ropot bobna grajskega mušketirja. Iz vseh hiš so prihiteli ljudje na cesto; kar so imeli v rokah, so pustili ter kakor zbesneli pridrveli na vas.
»Ze imamo to tukaj!«
»Zvonite ljudje!«
»V župnišče po ključe!«
»Ihu, — ihu — ihuhu!«
V hipu je bila pokoncu cela vas.
Čuditi se je, da mušketir Klocingr ni razbil kože na bobnu. Ze je prehodil celo vas, glavo visoko noseč, upirajoč oči na vse strani in brke navihane, kakor tedaj, kadar se ima goditi nekaj izvanrednega.
Pred župniščem se je ustavil, segel v naprsni žep ter izvlekel nek papir, razvil ga, odkašljai se, pljunil v stran, ozrl se še enkrat po občinstvu, napravil se precej resnega ter začel Citati.	(Dalje).
nistru za vnanje zadeve Pichonu protestno noto. Turčija prosi velevlasti, naj skličejo konferenco, da se vpostavi v Bolgariji ln vzhodni Rumeliji zakoniti red. Turška vlada vzdržuje slejkoprej po berolinski pogodbi podeljene pravice. »Echo de Pariš« potrjuje, da se Avstrija konference ne bo udeležila, ker smatra aneksijo Bosne in Hercegovine za zadevo, ki se tiče samo Avstrije in Turčije.
Zadnja poročila pravijo, da je Anglija pripravljena dardanelsko vprašanje na kongresu rešiti za Rusijo povoljno. Z dunajskih dvornih krogov poročajo, da je cesar iz Bosne in iz inozemstva 7. t. m. dobil dobra poročila.
Bojeviti Srbi. — Karagjorgjevlči v škripcih.
V Srbiji so seveda strašno bojeviti. Ni čuda. Vlada, predvsem pa kralj Peter Ka-ragjorgjevič je v groznih škripcih. (Kralj Peter je orodje v rokah zarotnikov. Saj je komaj par tednov preteklo, odkar se je odkrilo in avtentiško dokazalo, da je on vedel za umor kralja Aleksandra in se za ta slučaj zavezal, da zarotnikov ne bo preganjal, temveč jih celo spravil na najvišja mesta. Vladal pa je Peter tako, da se Bog usmili. Za njegovega vladanja je brezumna srbska propaganda šla bujno v klasje, tako da je Avstrija postala pozorna in z aneksijo Bosne prekrižala vse te načrte. Tudi so se srbski diplomati izkazali za pi-škavega oreha vredne, ker jih je aneksija Bosne čisto presenetila. V Belgradu v resnici niso niti uro pred proglasitvijo verjeli v možnost aneksije. Pomisliti pa je tudi treba, da prestol Karagjorgjevičev v Srbiji še ni bogvekaj utrjen. Zaradi razburjenja v Srbiji v resnici ni Avstrija ,v škripcih, temveč kralj Peter, ki utegne izgubiti krono. Če napove vojsko, bo se-.veda tepen, če jo pa ne napove, bo moral zbežati čez Savo.
Mlajši člani »Jugoslovanskega kluba« zahtevajo, da se vzdigne ves srbski narod in vdere v Bosno. Vojni minister pa je spričo te zahteve v veliki zadregi, ker mu v magacinih smodnika manjka. Strelivo za nove topove še ni došlo, armada je des-organizirana, častniki se razumejo bolj na politiko kot na strojne puške, konj za baterije ni zadosti in konjenica sestoji iz šva-dronov, ki so na polovico reducirani. Ljudje pa zahtevajo, naj armada prekorači Drino. Težka naloga. V vseh srbskih mestih se vrše demonstracije. Pred spomenikom Mihajla se nabirajo prostovoljci in se zaprisegajo. Kralj se je vrnil iz manevrov. Splošno mnenje je, da je vojska z Avstrijo neizogibna, če Avstrija odkloni konferenco velevlasti. Razpoloženje med ljudstvom je tako, da bi nastal polom, ako bi se vlada vojske branila. Ministrstvo se bo rekonstruiralo tako, da bodo v njem zastopane vse stranke. 7. t. m. zvečer se je v konaku vršilo posvetovanje. Tu se odloči, ali bo vojska ali ne. Baje je vojaštvo že mobilizirano. Pri avstrijskem poslanstvu je množica pobila nekaj šip. 7. t. m. se je vršilo drugo protestno zborovanje. Trgovci ponujajo vladi denar. Skupščina se snide 15. oktobra k izrednemu zasedanju. Ministrski svet je dovolil pet milijonov frankov za vojaške svrhe. V Nišu, Kragujevcu in Šabcu so bile velike protiavstrijske demonstracije.
Belgrad, 8. oktobra. Vse v kragujev-ški aferi obsojene srbske častnike je srbski kralj pomilostil.
Nemški delegati.
»Deutschnat. Korr.« izjavlja, da nemški delegati smatrajo aneksijo Bosne za nujno potrebni korak. Na mednarodnem položaju nič ne izpremeni, ker se gre pri aneksiji le za to, da se dejanska suvereniteta avstrijskega cesarja tudi formalno prizna, da ne bi kdo iz zgolj formalne suverenitete sultanove izvajal kake dejanske posledice. Kar se pa tiče okrepljenja slovanskega vpliva, bodo Nemci morali poskrbeti, da jim ne nastane nobena škoda. (Torej je prazna vest, da Nemci ne bodo za aneksijo glasovali.)
Dr. Korytowski.
Finančni minister Korytowski je včeraj nasproti ravnateljem bank izjavil, da je Avstrija anektiraia Bosno v popolnem sporazumu z Nemčijo ln Italijo. Vzroka za vznemirjenja da ni nobenega. Finančni minister je trdno prepričan, da vojske ne bode.
Delegaciji.
Za predsednika avstrijske delegacije je izvoljen vitez Madeyski, za podpredsednika pl. Fuchs. Najbrže bo cesar tudi v prestolnem govoru omenjal slovesno aneksijo Bosne. Glede na bosansko vprašanje so se posvetovali nemški delegati, krščanki socialci in jugolovanski delegati skupno s hrvaškimi poslanci ogrske delegacije. Nemci so za aneksijo, samo temu se protivijo, da bi si Ogri prisvajali kake pravice glede na Bosno. Zato ne soglašajo s tistim stavkom v cesarjevi prokla-
macij, .. .inski narod, kjer se cesar spominja svojih prednikov, ogrskih kraljev. Podobno se je izrazil delegat Juraj Biankini, ki smatra aneksijo Bosne za začetek ustvarjenja hrvaškega deželnega kompleksa na jugu monarhije.
KRETA ANEKTIRANA.
Krečani so se, kakor poroča 7. t. m. »Agence Havas« in »Reuterjev« urad, proglasili za pripadnike Grčije. Na vsem otoku so se ustanovili grški uradi.
NEODVISNA BOLGARIJA.
Turška vlada je proti proklamaciji bolgarske neodvisnosti protestirala v obliki okrožnice na vse velevlasti. Zahteva mednarodno konferenco. — Potrja se, da je turška vlada odredila malo mobilizacijo. — Ruska vlada je proklamacijo neodvisnosti Bolgarije označila za prenagljen korak. — Angleška je izročila Bolgarski noto, v kateri pravi, da neodvisnosti Bolgarije ne more priznati, dokler se o tem ne izjavijo druge velesile. — Grško poslaništvo dementira vest, da je Grčija Turčiji ponudila vojakov. — Srbski minister za zunanje zadeve je nasproti zastopniku Bolgarije izjavil, da Srbija proklamacije neodvisnosti Bolgarije ni sprejela neugodno. V ostalem se bo Srbija ravnala po odloku velevlasti, zlasti Rusije.
AVSTRO - OGRSKA. Delegacije. — Ministrski svet. — Nemci ne opuste obstrukcije v češkem deželnem zboru. — Velikosrbska propaganda. — Srbski cerkveni kongres. — Velik škandal v šolskem odseku bukovinskega deželnega zbora. — Češki odvetniki se ne udeleže avstrijskega odvetniškega shoda. — Hebsko prebivalstvo ne plača deželno-zborskih doklad.
V Budimpešto so že včeraj došli avstrijski delegati. Predsedoval bo avstrijski delegaciji gosposkozbornični član pl. Madeyski. — Avstrijski ministrski svet se je pečal z zadevami, ki se morajo rešiti, ko bo bival Beck pri delegacijskem zasedanju v Budimpešti. — Poslanec dr. Schreiner je izjavil, da Nemci ne opuste obstrukcije v češkem deželnem zboru in se čudi, zakaj potuje Beck v Prago, ko Nemci in Čehi odklanjajo trajno spravno komisijo. — V slavonskem Brodu so prijeli in odvedli zaradi velikosrbske propagande solicitatorja Biliana. — V seji srbskega cerkvenega kongresa dne 7. t. m. je prečital kraljev komisar justični minister Giinther pismo, ki potrdi volitev škofa Bogdanoviča za patriarha. Bogdanovič se je da/nes slovesno namestil v Petro Pavlovi karlovški stolici. — Seji šolskega odseka bukovinskega deželnega šolskega sveta dne 7. t. m. je predsedoval poslanec Onciul. Onciula je ostro napadel poslanec Pihuljak in izjavil, da se s svojimi somišljeniki ne udeleži razprav. Onciul je nato grozil, da vrže Pihuljaka vun. Nastal je velik vrišč. Metali so ob tla črnilnike in razbili stole. — Društvo čeških odvetnikov je izjavilo, da se ne udeleži 11. t. m. shoda avstrijskih odvetnikov, ker stalni odbor ne dopusti na shodu čeških govorov. — Hebsko prebivalstvo ne plačuje več čeških deželnih doklad.
Antisemit Schneider kandidira.
Antisemit Schneider kandidira za deželni zbor na Dunaju. V svojem govoru je ostro zavračal očitanja, da dobivajo anti-semitski zastopniki posebne dohodke. Kaj dobivajo dr. Adler, Pernerstorfer itd., o tem se molči. Dr. Adler pa dobiva samo kot izdajatelj »Arbeiter Zeitung« 48.000 K. Tiskarna »Arbeiter Zeitung« je od c. kr. loterijske kolekture dobila naročil za deset let, in s tem je vlada socialnodemokra-ško tiskarno na noge postavila. Prej so dobili državni poslanci po 1000 do 1200 K dijet na leto, odkar je pa toliko socialnih demokratov v državnem zboru, se plačujejo dijete celo leto in socialnodemokra-ški Katoni jih z navdušenjem vlečejo. Na shod srednjih stanov Schneider zato ni šel, ker je predsednik Exner judovskega rodu in je največ škodoval krščanskosocialni politiki za srednji stan.
GRŠKI PRESTOLONASLEDNIK UMORJEN ?
V Bukarešt je došlo iz Carigrada poročilo, da je bil pri vojaških vajah dne 7. t. m. 14-krat zaboden in umorjen grški prestolonaslednik Konstantin. Poročilo še ni potrjeno.
NA PETERBURŠKEM VSEUČILIŠČU
SO PREDAVANJA NEMOGOČA.
Peterburški vseučiliški svet je izjavil, da je popolnoma nemogoče nadaljevati predavanja, dasi jih je ukazal naučni minister.
NUNCIJ GRANITO DI BELMONTE
se povrne na Dunaj s svojega dopusta baje le zato, da predloži svoje odpoklical-no pismo. Beimonte postane najbrže nadškof v Kalabriji.
Dnevne novice.
+ Kmečka zveza za novomeško okolico se bo ustanovila v ponedeljek, dne 12. oktobra t. 1. Ustanovni občni zbor se bo vršil v prostorih hranilnice in posojilnice v Kandiji. Zborovanje se bo pričelo ob pol 11. uri, to je po prihodu dopoldanskega ljubljanskega vlaka. Kmetje, pridite v obilnem številu na shod, pokažite, da hočete tudi vi imeti svojo kmečko organizacijo. Vse somišljenike S. L. S. pa prosimo, da agitirajo za obilno, mnogobrojno udeležbo.
+ Pogreb župnika Gregorja Malovrha. Iz Št. Vida nad Ljubljano nam poročajo: Danes dopoldne se je vršil tu pogreb preč. g. župnika Gregorja Malovrha. Pogreba so se udeležili učenci ljudske šole z učiteljskim zborom, profesorji in učenci kn.-šk. zavodov v Št. Vidu, veteransko društvo z zastavo, šentvidska požarna bramba, člani delavskega podp. društva z vencem, telovadci izobraževalnega društva z zastavo, društvo rokodelskih pomočnikov z zastavo, Marijina družba z zastavo, 35 čč. gg. duhovnikov, med njimi stolni kanonik Sušnik in Kolar ter stolni dekan Fettich-Frankheim, šentvidski župan z občinskim zastopom, sorodniki umrlega in velikanska množica občinstva. Pri maši zadušnici je bila cerkev natlačeno polna. Po Št. Vidu plapolajo v znak žalosti za prezaslužnim ranjkim črne zastave.
+ Podržavljenje puljske polcije. Pulj-sko policijo podržavjio 1. decembra. Za policijo kupijo hišo Dorigo v Via Fausta. Občinski policijski stražnii so pozvani naj prosijo posamniki za sprejem v policiisko službo. Dne 10. t. m. prideta v Pulj namestnik Hohenlohe in tržaški policijski ravnatelj dvorni svetnik dr. Manussi.
k Ustrelil se je v Celovcu računski podčastnik 17. pešpolka, Stanislav Petrove, ker se mu niso vjemali računi.
—	Shod vseučiliščnikov v Zagrebu, ki bi mel biti zadnjo sredo, je rektorat prepovedal, ker ni bil javljen vseučiliški oblasti. Shod so preložili na danes predpoldne.
—	Ogenj. Dne 5. oktobra popoldne ob 4. uri je začelo goreti v Kamnjeku, župnija Goriče, pri Janezu Švegelj po domače Anzelnu. Mož in žena sta bila doma, za-■čula sta neko pokanje, nato se pokadi in v hipu je bilo vse v ognju. Klicala sta na pomoč, ker so pa morali nositi vodo iz nekoliko oddaljenega malega potočka, je šlo gašenje počasi od rok. Šele ko so prišli na pomoč Letenjani in drugi, so z ročno brizgalnico omejili ogenj toliko, da se nista užgali tik stoječi hišici »Figarja« in »Alešovca«, ki sta obe s slamo kriti. — »Anzelnu« je pogorel hlev, pod, šupa in zgornja hiša, kakor tudi vsa krma. Gasili so vso noč, včeraj ves dan, a še vedno ni pogašen ogenj. Posestnik je baje zavarovan. Kako je ogenj nastal, se ne ve. Otrok ni bilo zraven, zato je izključeno, da bi bili otroci zažgali. Pogorelcu je od strahu obolela žena, da se je bati za njeno življenje.
—	Zločin? V Zagrebu so našli pred njegovim stanovanjem nezavestnega bivšega poročnika Ivana Črnka. Sprva se je mislilo, da ga je zadela kap. Raztelesenje jc pa pokazalo, da je imel razbito lobanjo, Ker mu je manjkala ura in denarnica, jtj skoro gotovo, da ni umrl vsled padca in lastne poškodbe, nego da je bil umorjen in oropan.
—	Trgovina z jajci na borzi. Pro-duktna borza v Pragi je oficijelno sprejela v svoje posle tudi trgovino z jajci.
— Družinska žaloigra. V Varli pri Bjelovaru se je ustrelila soproga pravoslavnega paroha Jovana Sedramca, baje zavoljo tega, ker je njen oče neozdravljivo bolan. Mlada žena je zapustila dva majhna otroka.
—	Novice iz Bele Krajine. Srčna kap je zadala 6. t. m. 741etnega Matevža Sivca. hlapca v gostilni pri Kondetu. Ravno je sedel pri večerji, ko se zgrudi in obleži mrtev. — Vinska trgatev je tako obila, kakor se nje ljudje sploh ne spominjajo. Zaradi primanjkujočih vinskih posod je cena sodov nenaravno poskočila. — Komisija za belokranjsko železnico bo v soboto, dne 1. t. m. Izdelana sta dva načrta Novo mesto-Metli'ka in Novo mesto-Cr-noinelj-Metlika.
—	Samoumor v Zagrebu. V Tuškan-cu se je obesil 60 let stari Franc Šket. Še živega so ga prepeljali v bolnišnico usmiljenih bratov, kjer je umrl. Zapušča vdovo in trinajstero otrok.
—	Svalčice »šport« zmagujejo na polju tobakarstva, da bi tako zmagoslavje zaslužila kakšna boljša stvar. V zadnjem polletju se jih je porabilo nad dve milijardi. Pa ne le v naši državi, marveč tudi na Nemškem so te vrste vigaret od dne do dne priljubljenejše. Nemci so jih pokadili leta 1907. okoli 250 milijonov kosov, za 70 milijonov več, nego leta 1906. Na Nemškem, kjer ni tobačnega monopola, dela naš tobak sploh občutno konkurenco do-
mačim tobačnim izdelkom, in sicer pač zato, ker je naš tobak boljši in naši tobačni izdelki v obče cenejši od nemških.
—	Za župana v Vrtojbi je izvoljen g. Fr. pl. Locatelli.
—	Nagloma umrla je v Jolietu v Ameriki gospa Katarina Puhek, soproga gostilničarja. — V Chisholmu, Minn., je nagloma umrl Slovenec Fran Ravšelj. — V Newburgu je umrl Slovenec Franc Zaje, doma s Krke na Dolenjskem.
—	Umrl je v Celovcu v 39. letu svoje dobe g. Jožef Trabesinger, posestnik hotela.
Ljubljanske novice.
lj Nikar se ne jezite! — Ljubljana ohrani samoslovenske napise ! Nemce in nemškutarje silno jezi, ker jim Prade in vse upitje nemškega časopisja ne pomaga, da bi se zopet pokazali po ljubljanskih ulicah vsi prejšnji nemški napisi. Ni jih in jih ni! »Deutsche Wacht« v Celju je sedaj iznašla način, kako bi se zopet mogli »oživeti« nemški napisi po Ljubljani. Z vso resnostjo predlaga: Država naj pred vsako trgovino postavi vojaško stražo z nabasano puško. Vsakega vojaka naj se na račun slovenskih hišnih posestnikov plača po 4 krone za 24-urno službo. Tako naj bi Slovenci morali plačati na dan okolu 1000 kron. Jako prijazen nasvet, samo eno napako ima. da bi tudi ta sredstva ne pričarala nazaj nepotrebnih nemških napisov. Trgovci in obrtniki vedo, da občinstvo v mestu in po deželi želi samoslovenskih napisov in če se po tej želji ravnajo, imajo popolnoma prav! Na hujskanje »Deutsche Wacht« in drugih takih listov se ne more ozirati noben pameten človek, ker od teh liudi še nihče v Ljubljani ni niti vinarja zaslužil.
lj Travo slišijo rasti pisavci celjske »Deutsche Wacht«, ki zdaj že dva tedna čisto pošteno nori. V uvodnem članku od 3. t. m. trdi, da so ljubljanske demonstracije plod angleško-francoske zveze. Mi pa vemo še več. Clemenceau se pogaja zdaj s kranjskimi »klerikalci«, krščanski socia-lec grof de Mun s Tavčarjem, pri »Avstrijskem cesarju« pa stanuje zet sir Graya, angleškega državnega podtajnika za vna-nje zadeve. Vrhtega se klati po Ljubljani nek velesrbski emisar in Puriškevič, voditelj pravih ruskih ljudi, obvešča o tem redno carja v Peterburgu. Ljubljanski Nemci in »Deutsche Wacht« vedo zdaj. pri čem da so . . .
li Društvo slovensikh profesorjev priredi v soboto, dne 10. oktobra, ob 7. uri zvečer prijateljski setanek v restavracijskih prostorih ljubljanskega »Narodnega doma«. Želeti je, da se ga gg. tovariši udeleže v čim večjem številu, ker se bomo razgovarjali o važnih stvareh. Zlasti vabi odbor vse gospode, ki so funkcionarji v poedinih odsekih.
lj Gospo Lino Kreuter-Galle je povabilo več nemških mest, na jgovori na protestnih shodih. Lina je pa odklonila vabila. Je hripava.
lj Za spomenik za žrtve 20. septembra je doslej že, vštevši od slovenskih dam nabrano svoto, nabranih okroglo 12.000 K.
li Ponesrečena nečakinja g. Činkola. Predvčerajšnjim zvečer je nečakinja tukajšnjega spoštovanega posestnika gosp. Cinkola, gostilničarja v Kopitarjevi ulici1, gdč. Nežika Škavič hitela po stopnjicah iz kleti. Preskočila je dve stopnjici, pri tem se ji je pa v notranjščini nekaj utrgalo. Stregla je gostom še en četrt ure, potem1 je pa pričela tožiti o notranjih bolečinah. Prepeljali so jo v bolnico, kjer jo pa vsled slabosti niso mogli operirati. Včeraj je Škavičeva v bolnici umrla.
lj Umrl je vpokojeni višji fin. svetnik g. Albert vitez Laschan. — Na Rimski cesti št. 23 je umrla gospa Katarina Trost rojena Lulsdorf.
lj Srebrno poroko sta praznovala včeraj. g. Jakob Zalaznik in gospa Marija Za-laznik. Naše najiskrenejše častitke.
lj Velik koncet se bo vršil to nedeljo v dvorani hotela »Union«. Koncertira celoten koncertni orkester »Glasbene Matice« pod osebnim vodstvom g. kapelnika Talicha. Vspored bode jako lep in obsežen ter bode obsegal operne in operetne skladbe. Koncert se vrši pri pogrnjenih mizah. Vstopnina 60 vinarjev. Začetek ob 8. uri zvečer.
lj Iz pisarne slovenskega gledališča. Danes, v četrtek, se igra prvič igrokaz »V dolini« iz kmetiškega življenja katalonskih Spancev. — V soboto se ponavlja drugič opera »Madame Butterfly«.
lj Semenj. Dne 7. t. m. bilo je na mesečni semenj prignanih 499 konj in volov, 400 krav in telet, skupaj 899 glav. Kupčija bila je pri konjih^ kakor tudi pri goveji živini dobra, ker po oboje so prišli Lahi. — Cena goveji živini je bila od 58 dc 68 vin. kilogram žive vage.
lj Nevaren tat prijet. Danes ponoči se je bil v »Meščansko pivnico« vtihotapil
nek nepovabljen gost, katerega so pa naglo opazili in izročili policiji. Tam so dognali da je »gost« leta 1856. v Trstu rd-jeni in na Studeno pristojni samski mizar Anton Madera. Pri sebi je imel več vigalic in svečo. Aretovani je zelo nevaren tat,; vsled česar je bil že večkrat predkazno-van.
Razne stvari.
Zblaznela kraljica. Portugalska kra-ljica-mati, stara mati sedanjega portugalskega kralja, je zblaznela. Tako globoko je nanjo lani vplival umor njenega sina portugalskega kralja in prestolonaslednika. Zblaznela kraljica si domišljuje, da so njene roke in njena obleka oblite s krvjo.
Stavka srednješolcev. V Libercah na Češkem stavkajo s privoljenjem staršev srednješolci, ker jim naučna uprava ne da boljših učnih prostorov.
Svoji nezvesti ženi je kmet Spanno, ki se je čez več let povrnil iz Amerike nazaj v Reggio Calabria, z britvijo odrezal ušesa, nos in prsi, nakar je pobegnil.
Senzacionelni polet Wrighta. Iz Pariza poročajo: V Le Mans je zrakoplovec Wright s svojim aeroplanom v 55 minutah 22 sekundah preletel nad 50 kilometrov.
40 ciganov so zaprli v Dunajskem Novem mestu. Cigani so se stepli med seboj.
Prvo daljšo električno železnico so otvorili med Rotterdarnom in Haagom.
330.000 rubljev izginilo. Na železniški progi Taškend Cardžand je iz nekega poštnega voza izginilo 330.000 rubljev. Dva sumljiva poštna uradnika so zaprli.
Železniška nesreča. Na rabski železnici je zavozil osebni v tovorni vlak. Vsi vozovi so razbiti. Dva potnika in nadiz-prevodnik so ubiti, 15 oseb pa ranjenih.
Shod za postrežbo slaboumnim se je otvoril 7. t. m. na Dunaju.
Z deveturnim delavnikom na avstrijskih državnih železnicah se peča ininstr-ska konferenca.
iglefonsHa in Brzojavna poročila.
AVSTRO-OGRSKA DELEGACIIJA.
CESARJEV PRESTOLNI GOVOR.
Budimpešta, 8. oktobra. Cesar je v prestolnem govoru izvajal sledeče misli: 30-letna vez, ki je družila Bosno z monarhijo, se bo utrdila in posestno stanje monarhije se bo zasiguralo. Obenem se po-dele kulturno povzdigujem Bosni ustavne naprave, ki bodo ustvarile jasni in nedvoumni pravni položaj teh dežela. Čete se iz sandžaka odpokličejo in upati je, da bodo to v Carigradu vpoštevali kot čin prijateljstva. Saj Avstrija želi le, da bi se Turčija konsolidirala. Velevlasti imajo miroljubne namene in se trudijo sedaj nastale težkoče v skupnem sporazumu odpraviti. Avstrija, Nemčija, Italija in ostale velesile, s katerimi živimo v prijateljstvu, bodo vse sodelovale, da se mir ozdrži, kar je v tradicijah monarhije. Cesar je nato delegate prisrčno pozdravil. Delegati so cesarjevim besedam viharno aklamirali.
Budimpešta, 8. oktobra. Danes so bili avstroogrski delegaciji predloženi skupni izdatki in stroški. Skupna neto potrebščina znaša 406,840.098 K, od teh odpade na zunanje ministrstvo 13,666.584 K, za 400.037 K več kot lani, na armado, in sicer redna neto potrebščina 312,478.415 K, za 14,046.762 K več kot lani, izredna potrebščina 12,366.730 K, za 1,011.999 manj kot lani. Na mornarico odpade redne potrebščine 58,987.310 K, za 5,464.200 K več kot lani, izredne potrebščine 4,450.550 K, za 97.1.660 K več kot lani. Kredit za okupit-rane dežele znaša 8,047.0000 K, za 259.000 kron več kot lani.
SLOGA HRVAŠKIH IN SLOVENSKIH DELEGATOV.
Budimpešta, 8. oktobra. Slovenski in .hrvaški delegati avstrijske delegacije so ,se konstituirali kot »slovenski-hrvatski klub« ter so sklenili v vseh vprašanjih po-topati solidarno.
DR. ŠUSTERŠIČ NAČELNIK SKUPNEGA SLOVENSKO-HRVAŠKEGA KLUBA.
Budimpešta, 8. oktobra. Za načelnika »Slovensko-hrvaškega kluba« je izvoljen dr. Šusteršič, za podnačelnika pa Biankini. Klub bo v vseh vprašanjih delegacije postopal solidarno.
MOSTOVI PROTI SRBIJI ZASTRAŽENI.
Budimpešta, 8. oktobra. Včeraj je ena stotnija 70. pešpolka zasedla most pri Becski. Oddelek železniškega polka je zasedel most iz Petrovega Varadina do Novega Sada.
RAZBURJENJE V SRBIJI.
Belgrad, 8. oktobra. Minister za notranje zadeve je prepovedal obhode. Svetoval je, naj se vse vrši mirno, vlada bo v pravem času ukrenila vse potrebno. Oglasilo se je za vojsko proti Avstriji že 5000 prostovoljcev. Belgradski Judi so pripravljeni vladi posoditi par milijonov dinarjev.
POLOŽAJ V BOSNI.
Sarajevo, 8. oktobra. Proklamacija aneksije je bila sprejeta tu z neizmernim navdušenjem. Katoliški Hrvatje slavijo zmago, napredni muslimani so zadovoljni, pravoslavni so strašno konsternirani.
Po celi zemlji je vse mirno. Vsi mestni zastopi so imeli slovesne seje, v katerih so izražali veselje in lojalnost. Na stotine brzojavk je odposlanih na kabinetno pisarno. Sarajevo je v zastavah. Sinoči je bila sijajna iluminacija; tisoče ljudi je bilo na ulicah, topovi so streljali, zvonovi zvonili, vojaška glasba je šla po mestu, po ulicah se pojo hrvaške pesmi. Pravoslavni so se poskrili. »Hrvatski Dnevnik« je izšel v svečanem izdanju, »Srbska Rieč« je bila zaplenjena. Hrvati so zadovoljni s kurialnim sistemom in konfesionalno raz-delbo, ker samo tako so zavarovani interesi naše manjšine.
Sarajevo, 8. oktobra. Mesto bo tri dni v zastavah. Včeraj je bil izstreljen iz topov 101 strel.
NADVOJVODA LEOPOLD SALVATOR BOSANSKI PODKRALJ?
Rim, 8. oktobra. Pri tukajšnjem vna-njem ministrstvu zatrjujejo, da se bo imenoval nadvojvoda Leopold Salvator za podkralja v Bosni.
AVSTRIJA SE ODPOVE TUDI NEKATERIM PRAVICAM GLEDE NA ČRNO-GORO.
Dunaj, 8. oktobra. »N. Fr. Pr.« poroča, da se odpove Avstrija tudi vsem pravicam, ki jih ima glasom čl. 29 berolinske pogodbe z ozirom na Črnogoro. Na ta način dobi Črnagora suverenske pravice tudi na morju, zlasti v Baru. Ker pridejo tu vpoštev tudi turški in drugi interesi, se vrše že tozadevna pogajanja z velevlast-ini. Tudi v tem oziru Italija ne bo delala težkoč. Odpravo čl. 29. berolinske pogodbe sta urgirali Italija in Rusija. Avstrija se na ta način odpove protektoratu nad Črnogoro, kar se tiče morja.
PREVOVED POROČANJA O GIBANJU ARMADE.
Zagreb, 8. oktobra. Zagrebški listi so opozorjeni, da ne smejo ničesar javljati o gibanju in položaju čet, o njihovem številu, o kakovosti in množini orožja. Listom so v nasprotnem slučaju zagrozili s kaznijo od 100 do 5000 kron globe in ječo do treh let.
DEŽELNOZBORSKE VOLITVE V ISTRI.
Trst, 8. oktobra. Politično društvo za Hrvate in Slovence proglaša za volitev v peti splošni kuriji, ki se vrši 25. t. m. naslednje kandidate: 1. V četrtem volivnem okraju z glavnim voliščem v Kopru. gosp. Matej Š k e r b e c , župnik v Kortah. 2. V petem volivnem okraju z glavnim voliščem v Motovunu, gosp. Fran Flego, posestnik v Buzetu. 3. V šestem volivnem okraju z glavnim voliščem v Pazinu, g. dr. Širne K u r e 1 i č , odvetnik in župan v Pazinu. 4. V sedmem volivnem okraju z glavnim voliščem v Voloskem, gosp. prof. Ve-koslav S p i n č i č, državni poslanec v Opatiji.
VELIK VLOM V CERKEV.
Praga, 8. oktobra. Iz cerkve sv. Petra so odnesli tatovi vse srebrne in zlate stvari.
Nadušljivi ! Edino sredstvo se * nahaja, ki povzroča takojšnje utešenje, in to je od najuglednejših zdravnikov tu- in inozemstva priporočeni dr. Eslwirthov »Astmol«-prašek proti naduhi, preizkušen in priznan od tisočev. Uporablja se zlasti na klinikah in v bolnicah za olajšanje in zdravljenje prsne težave in sipljivosti ter predvsem za hitro pomoč. Za poskušnjo pošlje zastonj in poštnine prosto »Sch\va-nen-Apotheke«, Dunaj, Schottenring 14.
Dobivanje zob.
Dajte trpečim „Scottovo emulzijo in trdno bodo spali ponoči.
Zobje
rastejo brez bolečin, brez ovir v prebavi in postanejo beli, ravni in močni. Otrok uživa rad Scottovo emulzijo. Neredno prebavljanje se zboljša.
:nr:r0 Cena originalne steklenice M6.m —kotgi- .	2 K 50 vin
mncijsUm '	£ I\ JU Vin.
kun Hc.ottove- « . ,
g»r.T>.an>. Dobi se v vseh lekarnah. s
Angleško skladišče oblek, Q. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.
|j Dežni plašči (pelerine) so ceneje!
8WF* nad 2.500 komadov od 5 kron naprej.
Največja zaloga oblek, površnikov in zimskih sukenj za gospode, dečke in otroke po čudovito znižanih cenah. — Se vedno prihaja sveža konfekcija za dame in deklice
v najmodernejši fazoni.
TRŽNE CENE.
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 8. oktobra
FSenica za oktober.....
Pšenica za april......
Rž za okt.........
Oves za okt........
Koruza za maj I. 1909 . . .
Efektiv: drznost.
11-71 11-99 9-59 803 712
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, sred. zračni tlak 736 0 mm.
čaa opazovanja
9. zveč.
7. zjutr. 2. pop
Stanje barometra v mm
7460
Temperatura
po Celziju
Vetrovi
Nebo
8 0 1 sl. szah.
46 2 43 7
Srednja včera
1-2 17 3
sl. vzhod sl. jvzh.
jasno megla jasno
šnja temp. 8'2°, norm. 11'90,
.5 S i
> 3
00
1 Ji
Pozor!
Pozor!
m

MnnunnuB
DBH
Slovenke in Slovenci!
V težavni borbi za osamosvojitev in samostalnost našega naroda, odločil sem se k podjetju izdelovanja *itno 6piritnih droi, za katero tva-rino gre sedaj ogromna svota v žepe našim nerojakom. Podjetje peljal bodem pod naslovom:
Prue Movnnsks drože iz žita
Ljubljana, Cojzova cesta št. 9.
Slovenke in Slovenci podpirajte domače podjetje, da ne bode šel denar v nam sovražne roke.
Za izvrstne drože, kakor za zmerne cene se jamči.
Č,
D
nam
Brez po8ebnega obvestila.
Tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom in znancem prežalostno vest, da je moja ljubljena nepozab-ljena nečakinja, gospodična
Nežika Škavič
f po kratki mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti v 24. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage rajnice bode jutri, v petek dne 9. oktobra, ob 2. uri popoldne iz deželne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.	2632
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi sv. Petra.
Drago pokojnico priporočamo v P pobožno molitev in blag spomin.
Ljubljana, 7. oktobra 1908.
najboljšo in najsisurnejsa prilika za sledenje.
Denarni promet 1.1907 čez 64 milijonov kron.
Lastna glavnica K 354.645-15.
Stanje vlog 30.jnn. 1908 čez 14 milijonov kron.
W Sedaj: Kongresni trg itev. 2, I. nadstr. m od novembra leta 1908 naprej v lastnem domu, Miklošičeva cesta štev. 6
(za frančiškansko cerkvijo).
LJUDSKA POSOJILNICA
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. popoldan ter jih obrestuje po — —
brez kakega odbitka, tako, da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 kron čistih 4 krone 50 h. na leto.
Stanič »loj dne 30. Junija 1908: K 14,225.902*59. - Denarni promet v letu 1901: R 64,812.60392.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nala-
== ganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago.	—
V Ljubljani, dne 30. junija 1908.
2633 1
Josip Ši&ka, stolni kanonik
podpredsednik.
Dr. Ivan Šu&tar&ič,
predsednik.
Odborniki:
Anton Beleo, posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. — Fran Pov&e, vodja, graščak, deželni odbornik, državni in deželni poslanec itd. - Anton Kobi, posestnik in trgovec, Breg p. B. — Karol Kausohegg, veleposestnik v Ljubljani. - Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. — Ivan Kragar, svetnik trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani. — Franči&ek Leskovio, hišni posestnik in blagajnik Ljudske posojilnice. — Ivan Pollak ml., tovarnar. — Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. —■ Gregor Šlibar, župnik na Rudniku.
Priloga 231. itev. »Slovenca*1 dn& 8. oktobra
Protlalkoholnl shod m Dunaju.
Shod se prične v ponedeljek, 12. oktobra, ob pol 10. uri dopoldne. Zboroval bo tri dni: ponedeljek, torek in sredo. Lokal: Dvorana c. kr. družbe zdravnikov, IX. okraj, Frankgasse št. 8. Častni predsednik shoda je minister notranjih zadev dr. Rihard baron Bienerth. Druga dva dneva bodo vsak dan zborovanja ob devetih dopoldne in pol treh popoldne. Obenem bo protialkoholna razstava.
Pozivljemo še enkrat prijatelje proti-alkoholnega gibanja — in če tudi niso popolni abstinentje; tembolj pa še te — da se shoda udeleže mnogoštevilno, tako da bomo Slovenci na njem častno zastopani Zakaj misel na ta shod je izšla iz nas, omogočil jo je pa dr. Krek, ki je izposlo-val podporo pri naučnem ministrstvu v znesku 1000 kron.
Naznanjamo, da je vodstvo S. L. S. sklenilo, da se da na shodu zastopati. Tudi deželni odbor bo poslal svojega zastopnika. To je le povsem opravičeno pri shodu, pri katerem je tako interesirana naša dežela in naše ljudstvo. Tudi več naših državnih poslancev se bo shoda udeležilo, dasi državni zbor zdaj počiva. Kateri, to bomo naznanili v poročilu.
Posebno bi bilo želeti, da bi se shoda udeležil tudi kdo od naših gospodov zdravnikov. Konšuu u.n . aiibog moramo, da od te strani dobiva nase gibanje j<ako malo simpatij in jako malo podpore. In vendar bi bili poleg duhovnikov in učiteljev ravno zdravniki poklicani, proti alkoholu boj pospeševati in v njega prvih vrstali stati. Pri dunajskem shodu bo govorilo več zdravnikov in vseučiliških profesorjev zdravilstva. Predsedoval bo profesor dr. Weichseibuum. ua je ta shod v najtesneji zvezi z zdravniško stroko, priča že to, ker se bo vršil v društveni dvorani zdravniškega društva.
Tudi naša deželna vlada, ki je poklicana skrbeti za ljudstva blagor, preprečiti nerede in izgrede, ki so navadno v zvezi z alkoholom, naj bi temu vprašanju posvetila več pozornosti. Primerno bi bilo, da odpošlje k shodu i ona svojega zastopnika. S tem bi pokazala, da se zaveda važnosti tega vprašanja in svoje dolžnosti nasproti njemu.
Glede shoda je omeniti to-le: Kdor hoče biti navzoč takoj na začetku shoda, naj se odpelje zadnji čas v nedeljo z brzo-vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 11. uri 20 minut dopoldne. Tam se dobimo skupaj. Za duhovnike zaradi nedelje nekoliko prezgodaj, pa se ne da prenarediti. Kdor bi ne utegnil prej, odhajata zvečer, oziroma ponoči še dva brzovlaka (glej vozni red!), ki pripeljeta še pravočasno
na Dunaj.
Somišljeniki, na shod, da se znova ojačimo za prepotrebni boj!
Upamo, pa tudi zagotavljamo, da se bo po tem shodu tudi pri nas gibanje oživilo in okrepilo.
Mm in soztina luiiilema tmim& u mm mestu.
Vsled letošnje izvanredno bogate sadne in grozdne letine ne samo pri nas na Kranjskem, marveč tudi v drugih deželah in državah, nima ne sadje ne grozdje one cene, ki jo letos vsled svoje lepote zasluži. Sadje ponekod nima sploh nobene cene, ker ni nobenega kupca, vsled česar se najlepše sadje porablja za napravo sadjevca, ali se poklada živini, ali pa se ga niti ne pobira ter pusti pod drevesom gniti. Žalostno pač, — toda resnično.
Da se količkaj lepega sadja spravi v denar, opozoriti je treba tujce iz krajev, kjer nimajo sadja, na producente in kraje, kjer je mnogo sadja, in ta namen je imela sadna razstava, ki jo je priredila novomeška kmetijska podružnica dne 3., 4. in 5. t. m. na kmetijski šoli na Grmu.
Na tej okusno vrejeni in bogato založeni razstavi so obiskovalci imeli priliko prepričati se o lepoti in kakovosti dolenjskega sadja ter grozdja in tudi o množini ter ceni za prodajo namenjenega pridelka
V štirih prostorih je bilo razstavljenega črez 100 vrst raznega sadja in grozdja, med temi nekaj takega, da je vzbujalo občo pozornost. Razstava je nudila tudi marsikaj podučljivega, zlasti oddelek grm-ske kmetijske šole.
Ker prinesemo o razstavi sami še natančnejšo oceno, omenimo za danes le, da se je ta razstava otvorila slovesno v soboto dopoldne ob navzočnosti več dostojanstvenikov strokovnjakov in raznih interesentov, pri čemer jc imel duša te razstave, gospod V. Rohrmann, sedanji vodja kmetijske šole na Grmu in predsednik novomeške kmetijske podružnice, prireditvi primeren nagovor, katerega je zaključil s
trikratnim »Slava!« našemu presvetlemu cesarju, kot velikemu podporniku kmetijstva, ter s tem otvoril razstavo. Iz njegovega vzpodbujevalnega govora smo med drugim posneli, da se je naklonilo podružnici za priredbo te razstave 700 kron podpore in sicer od poljedelskega ministrstva 300 kron, od deželnega odbora in od c. kr. kmetijske družbe pa po 200 kron.
Otvoritev razstave so s svojo navzočnostjo počastili gospodje: Okrajni glavar baron Rechbach, kot zastopnik vlade, deželna odbornika dr. Lampe in grof Barbo, kot zastopnika deželnega odbora, ravnatelj G. Pire, kot zastopnik c. kr. kmetijske družbe kranjske, nadalje prošt dr. Seb. Elbert, deželni poslanci Mandelj. Košak, grof Margheri in Dular, mnogo veleposestnikov, duhovnov, učiteljev in drugih domačih in tujih interesentov. Po otvoritvi so si navzočniki ogledali natančno vso razstavo ter so se v obče laskavo izrazili o nje uredbi in o razstavljenem sadju in grozdju.
V	nedeljo dopoldne so priredili vodja V. Rohrmann, državni nadzornik Fr. Gom-bač in adjunkt Rudolf Zdolšek sadjarski shod, katerega se je udeležilo častno število napredka in pouka željnih posestnikov z Dolenjskegea in celo Belokrajine, ki so z zanimanjem sledili izvajanju posameznih govornikov in pritrjevali ni<!:wini nasvetom. Tudi o tem slio obširnejše strokovno poročilo, kakor tudi zaznamek premiranih razstavljalcev.
V	nedeljo je romalo na Grm ljudstva kakor na božjo pot. k čemur je mnogo pripomoglo tudi krasno vreme. Učiteljstvu grmške šole, zlasti gospodu vodji Rohr-mannu je le eastitati na takem uspehu, kar mu bodi v plačilo za veU': :
je imel s to priredbo.
ž:, >,'!'</ iiii
š Slov. krščansko-socialna zveza je v
zadnji seji 1. oktobra sklenila toplo pod pirati težnje šentiljskega bralnega društva glede zidanja društvenega doma v Sent Ilju. — Pri razpravi o društvih v Leiters-bergu, Studencih in Sv. Emi se je sklenilo istim priskočiti na pomoč z denarnimi sredstvi in podporo v knjigah. — V Savin ski dolini se snuje novo izobraževalno društvo. — Pristop k »Zvezi« je priglasilo slov. kat. izobr. društvo v Leitersbergu. — »Zveza« je izdala narodni kolek v korist obmejnim Slovencem. Opis istega na drugem mestu. — Pri volitvi blagajnika na mesto odišlega č. g. Spindlerja je bil izvoljen č. g. Vinko Zolgar od Sv. Magdalene v Mariboru. C. g. Špindlerju se izreče za njega neutrudno delovanje zahvala. — Začetek obrambenega dela v obmejnih župnijah dobro napreduje. Nadalje sta se sklenile organizirati v obrambenem smislu zopet dve župniji. — Knjižnica S. K. S. Z.. ki se je šele pred kratim otvorila, dobro napreduje. Glede števila in raznovrstnosti knjig je govoto ena najboljših na Štajerskem.
š V strahu za nemški značaj mesta je
naskočila v Celju včeraj popoldne nemška policija slovenske fante iz Gomilskega, ki so se vračali, prepevajoč pesmi, proti »Zamorcu« po Ljubljanski cesti ter jim iztrgala slovensko zastavo. Vkljub intervenciji magistrat ne izroči zastave nazaj, kar vzbuja veliko ogorčenje. Tako netijo celjski policaji ogenj nemirov in izgredov. Proč s tako policijo, ki vodi vse nemire in brez povoda draži mirne Slovence.
š Slovenski koleki »Obmejnim bra tom v pomoč« so okusno izdelani v rdeči barvi, predstavljajo ozemlje, kjer Slovenci prebivajo, in s tem tudi slovensko mejo. Tako je izražen njih namen. Crke T. G. L. M. C. pomenijo Trst, Gorico, Ljubljano, Maribor, Celovec; pozabljeni pa seveda tudi niso rezijanski Slovenci in Prekmurci. Za marsikoga bo ta kolek kos nazornega pouka, ker bo tukaj prvikrat videl celotno podobo slovenske meje. Rodoljubi, kupujte pridno te koleke! Slovenci, širite jih! Obmejnim bratom v pomoč! Dobivajo se po 2 vinarja komad pri S. K. S. Z, v Mariboru.
š V velikem strahu je urednik »D Wacht«. Nekdo ga je potegnil in mu poslal »smrtno obsodbo«. Sedaj »Deutsche W.« priobčuje rokopis obsodbe in obljubuje sto kron tistemu, ki pove, čegava je pisava. Tako se urednik »Deutsch Wacht« samega sebe vedno bolj smeši.
š Poštni sluga okraden. Trbovlje, 5. oktobra. Ko je danes zjutraj poštni sluga Ivan Kmet sprejel pošto od dveh vlakov in šel k tretjemu, mu je nekdo med tem iz zaklenjene sobe ukradel obojno pošto, med katero je bilo tudi nad 6000 K denarja. Uzmovič, ki so mu bile razmere dobro znane, je prišel z vetrihom skozi stranska vrata, odrinil posteljo od vrat, prerezal brzojavne in telefonske žice in z
zakladom neopažen pobegnil. Vetrih, palico in pisma so našli zjutraj raztresena na cesti proti Vodam; iz denarnih pisem je pobral denar in vso gotovino. O tatu ni sledu. Poštnega sluga so zaprli, dasi je znan kot pošten mož, ki na tem nima nobene krivde.
š Mladeniški shod. V nedeljo, dne 18. oktobra t. 1., se priredi na Brinjevi gori zrečke župnije pri Konjicah veliki mladeniški shod. Ob 10. uri dopoldne v romarski^ cerkvi Matere Božje slovesna služba božja, potem pa zborovanje. Zborovanja tudi slabo vreme ne moti, ker je na razpolago velika uta. Alladeniči ste vabljeni, da se vsi udeležite tega važnega shoda.
š Sovražna bratca Wastian in Malik sta se sprla. Njih pristaši so skušali sprva ta rodbinski prepir prikriti, sedaj pa poročajo, da je Wastian pozval Malika, naj mu pove, kdo je pisec surovega pisma, ki je bilo v časopisih objavljeno, ker bode sicer imel za to, da je to storil Malik sam. Malik je VVastianti pismeno imenoval svoje zastopnike.
š Štajerskim nemškutarjem se tresejo hlačke, pa zakaj? I, no. Zato imajo pač mnogo vzrokov. Toliko nezgod je padlo zadnje tedne na spodnještajerske tevton-ske zi.line. Ptujskemu županu se maje sto-iec, celjskemu se je že podrl, oziroma so ga Nemci zbili z njega; trgovci merijo na metre dolg čas po svojih praznih trgovinah in še celo ljutomerski pek Prager, ki je prej vedno nadlegoval mimoidoče ženske »mate kaj jajc!«, je brez kšefta. Nobena poštena slovenska žena mu namreč nič več ne proda. Jezen sika skozi zobe: prokleti bindi-šarji, toda v kratkem jo bo moral odkuriti.
udi mnogi nemškutarski gostilničarji, ki so prej vedno imeli dovolj slovenskih gostov, :ie privabijo jih več kljub svoji telesni obihiosti, ki jo kažejo med durmi. Postni dnevi so se pričeli za naše nemčurje.
š Tudi v gimnaziji v Ptuju se napadajo slovenski učenci od Nemcev pred očmi profesorjev, ki ne branijo Slovencev. Slučaj: Dijak 11. razreda, Skuhala, je bil med odmorom na dvorišču tepcu od dijaka Kalb-a, sina poštnega kontrolorja, pred očmi razrednika Capilari-ja. Kalbu se ni nič zgodilo.
š Smrtni padec s kolesa. Anton Novak, posestnika sin iz Zajasovnika je ho dil obiskovat svojo bolno sestro iz Vranskega na dom svojih starišev. Vračajoč se na Vransko ponoči je s kolesom tako nesrečno padel, da je nezavestno na licu mesta do drugega dne ležal in tri dni potem umrl. Mladenič je bil občespoštovan, Pogreba se je udeležilo tudi pevsko društvo »Vila« iz Vranskega.
š Drugi smrtni padec. Karoi Grabner. posestnik in lesotržec, je iz jabolčnega drevesa tako nesrečno padel, da je po preteku osem dni umrl. Zapušča mlado ženo in 12 otrok. Kako ga je od blizu in daleč ljudstvo spoštovalo se je videlo ob njegovem pogrebu, ki je bil 4. oktobra. Pogreba se je udeležila požarna bramba iz Motnika in zagorski Sokol ter nebroj-no ljudstva iz Tuhinjske in Savinske doline.
š Umrl je v Mariboru hišni posestnik Jožef Kersch.
š Samomorilec, katerega so našli ustreljenega v mariborski okolici, je pekovski pomočnik Rudolf Halbvvirt.
š Poroka. V Petrovčah se je dne 27. septembra poročil g. Anton Straka, kaz-nilnični adjunkt, z gospico Josipino Bra-čič, hčerko umrlega vpokojenega postaje-načelnika Bračiča v Celju.
š S kuhinjskim nožem je zabodel dne 19. avgusta t. 1. v Brumnovi gostilni v La-honcih pri Ormožu mizar Jakob Klemen-čič iz Lahonec kočarja Matija Cvetka. Oba sta skupaj pila. Vsled malenkostnega prepira je zabodel Klemenčič Cvetka s kuhinjskim nožem, ki je ležal na mizi, v prsi, da je ta črez četrt ure izdihnil. Klemenčič je bil dne 25. septembra pred mariborskimi porotniki obsojen na tri leta težke ječe.
š Potres. Iz Bočne pri Gornjemgradu: V soboto, dne 3. oktobra, smo čutili tu okrog 71A zvečer precej močan potresni sunek. Smer od juga proti severu.
š 25-letnica požarne brambe v Žalcu se je preteklo nedeljo sijajno obnesia.
š Štajersko šolstvo. Deželni šolski svet je imenoval: definitivnima nadueite-ijema v Veržeju definitivnega učitelja iz St. Ilja v Slov. goricah Ferdinanda Spran-gerja, v Remšniku pa Antona Glaserja iz St. Janža; definitivnim učiteljem, oziroma učiteljicam: v Kapelah pri Brežicah prov. učitelja Franca Vadnaia iz St. Petra pod Svetimi Gorami, v Sromljah učiteljico-suplcntko Antonijo Danev iz Hrastnika, v Zdolah tamošnjo proviz. učiteljico Ljudmilo Sircelj, v Špitaliču proviz. učitelja Ivana Keržiča iz Cadrama, v Vurberku tamošnjega učit. suplenta Josipa Lečnika. Definitivncmu učitelju Tomažu Grah na
Ponikvah je dovoljen trajni pokoj, učiteljici v Skalah Antoniji Likar začasni. Defii nitivni učiteljici v Pišecah, Rozi Proskar, je dovoljena poroka s tamošnjim učiteljem Jofipom Bohincem.
š Zgradba nove cerkve. Iz Dola pri: Hrastniku poročajo: Zgradba nove župnijske cerkve je dovršena že do strehe. Tudi ostrešje je večinoma že postavljeno in notranje obokanje hitro napreduje. Dne 28. m. m. je padel z odra 12 metrov globoko delavec Jože Planinšek, pa se, hvala Bogu, ni popolno nič poškodoval. Tretji dan je že zopet delal.
š Protestni shod na Vranskem ;e bil sijajen. Mnogoštevilna množica je bila v dno srca užaljena in je ogorčeno obsojala izgrede sovražnikov slovenskega ljudstva v Ptuju, Celju in v Ljubljani.
š Umrl je v Konjicah dne 1. t. m. ve-leposetnik in gostilničar Ivan Walland v 81. letu svoje dobe. Pokojnik je bil eden glavnih stebrov konjiškega nemštva ter je bil tudi dalje časa župan v Konjicah.
š V konkurzu je trgovska tvrdka Marije Lager v Velenju.
š Pekre pri Mariboru. Gostilničar Lešnik iz Slivnice je prevzel danes s četrtim oktobrom gostilno Karla Brauniga v Pekrah. Gostilničar Braunig pa je prevzel gostilno »K beli zastavi« v Studenci, š Požar na Donački gori pri Rogatcu.
oktobra je zgorelo Si-
uo
V 110. :.
moiiu ViuvLak gospodarsko poslopje in deloma tudi stanovanje. Vsled male zavarovalnine je posestnik občutno oškodovan.
š Ženska izginila. V Novi Cerkvi pri Celju je izginila Marija Hrastnik, posest-nica v okolici št. 2. Zena je baje umobol-na in . • j bati, da se je v blaznosti
usmrtu...
žrtve.
Dne 3. oktobra 1908. došli so podpisanemu blagajniku »Združenega narodnega odbora« sledeči prispevki: Ivan Kališ, mag. pis. pristav v Ljubljani, za spomenik in oskrbo 5 K; Franjo Souvan iz Bleda, svoj in svoje matere gospe Uršule Souvan prispevek za ranjence 40 K; Upravništvo »Slovenca« v Ljubljani, zbirka za spomenik (imena darovalcev izkazana v »Slovencu«), 53 K; Andrej Senekovič, gimnazijski ravnatelj v pokoju, za ranjence in spomenik 20 K; Niko 2ic, profesor v Pazinut za spomenik 5 K; Janko yilar, vinski trgovec v Dobu za spomenik 5 K; Križman iz Krškega za žrtve skupiček za prodano srce in doneski iz šaljive igre ob trgatvi, 15 K 20 v.; županstvo v Kranjski-gori na Kranjskem za spomenik in žrtve 124 K; županstvo v Krškem na Kranjskem za žrtve zbirka prebivalcev iz Krškega (imena posameznih darovalcev in daro-valk, mej katerimi se nahaja z znatno svoto tudi preblaga dobrotnica g. Josipina Hočevar, se objavijo ob priliki), 372 K 40 v.; Ivan Grobelnik, veletržec v Ljubljani, 150 K; Fran Goldman, sluga »Obrtno-pomožnega društva« v Ljubljani, daroval za žrtve na keljišču pri »Perlesu«, 3 K; Karol Lenče, veleposestnik in veletržec na Laverci pri Ljubljani, za spomenik in žrtve 20 K; neimenovan iz Ljubljane za spomenik in žrtve 50 K; Jakob Klein-dienst, župnik v Begunjah na Gorenjskem, a) za žrtve 21 K (pošiljalec 15 K, Valentin Sturm 2 K, Pohlin iz Radovljice 2 K, Lav-renčič iz Lesec 2 K), b) za spomenik 5 K, skupaj 26 K; sotrudniki tvrdke Feliks Urbane v Ljubljani mej seboj nabrali 16 K 32 v.; Alojzija Petač iz Ljubljane, zbirka ljubljanskih Slovenk in Slovencev (imena posameznih darovalk in darovalcev se objavijo ob priliki), 40 K 10 v.; Ivo Braz, Anton Trebše in Miha Malnič iz Serpenice zbirka serpeniških narodnjakov in narod-njakinj za pomoč žrtvam 50 K; Terezina Svetec, notarjeva soproga v Litiji, zbirka slovenskega ženstva iz Litije in Smartna, za žrtve 85 K 92 v.; Marija Kupljen, prometnega uradnika soproga na Bohinjski Bistrici (Gorenjsko), zbirka železničarjev in drugih za oskrbo žrtev 33 K 80 v.; Karol Braun, predsednik strokovne organizacije v Divači, nabral na železničarskein plesnem venčku za spomenik ljubljanskih žrtev 10 K; Matevž Lončar, trgovec z lesom v Tržiču, za žrtve 10 K; Anton Aškerc, arhivar v Ljubljani, za spomenik in oskrbo ranjencev 20 K; Adolf Petrin, parno mizarstvo v Ljubljani, za spomenik in žrtve 20 K; župantsvo v Krškem na Kranjskem prispevek inženirja Rezača za žrtve 8 K; dr. Fran llešič, c. kr. profesor v Ljubljani, za preskrbo žrtev 3 K; J. Dolenc iz Sopotnice pri Škofji Loki, dar So-potničanov za oskrbo žrtev 2 K; Edvard Schlegel s soprogo v Ljubljani za žrtve 5 K: »Zaplotniki« v hotelu »Seidl« v Ljubljani v podporo žrtvam 50 K; Upravništvo .»Edinosti« v Trstu v listu dne 1. oktobra 1908. izkazane zbirke (zbirka pri predsta-
vi »čitalnice« pri Sv. Ivanu, dar Openk in dar uradništva osrednje banke) za žrtve 20 K; mladeniči iz Kosez nad Ljubljano z željo, da bi jih posnemale mladenke iz Kosez, nabrali za nedolžne žrtve nemške kulture 5 K 40 v.; Ivan Vertačnik, pekovski mojster v Ljubljani na Karlovski cesti št. 30, za žrtve 10 K; Marija Verša, delavčeva žena iz Proseka št. 8, katere mož Ivan Verša je radi demonstracij v kazenski preiskavi, za žrtve 2 K; J. Blasnikovi nasledniki v Ljubljani za ranjence 100 K; Marija Jurjevčič iz LJubljane (Zelena jama št. 89) od rodbine Jurjevčič v veseli družbi v Dolenjem Logatcu za žrtve nabranih 1 K 69 v.; L. Miusch iz Ljubljane za spomenik in žrtve 20 K; dar novomeških dija-okv za spomenik 19 K; pisateljica Zofka Kveder-Jelovšek iz Zagreba, zbirka milih bratov Hrvatov v Zagrebu za spomenik in žrtve 195 K; osobje tvrdke Lavoslav Schwentner v Ljubljani 8 K; Lavo Cvet-nič, vopkojeni poštni svetnik v Ljubljani, za žrtve in spomenik 10 K; Leopoldina Wolfling-Pletersky, trgovka v Ljubljani, za žrtve 5 K; Fran Pletersky, trgovec v Ljubljani, za žrtve 5 K; Fran Čuden, trgovec in posestnik v Ljubljani, za spomenik (prvi prispevek) 10 K; Upravništvo »Slovenskega Naroda« v Ljubljani: a) zbirka za spomenik (imena darovalcev že izkazana v Slovenskem Narodu« dne 26, in 30. septembra in 3. oktobra 1908.) 878 K 43 v, b) zbirka za žrtve (imena darovalcev izkazana že v »Slovensken: \	dne 30. septembra in 3. otobra i^Ub.) 1919 K 26 v.; tvrdka Feliks Urbane v Ljubljani za spomenik in žrtve 300 K; županstvo občine Velike Lašče na Kranjskem za spomenik in žrtve (25 K občinska blagajna, 10 K blagajna vaškega odseka in 74 K 8U vin', nabralo županstvo potoni okrožnice) 109 kron 80 v.; A. KJinar, deželni stavbeni svetni v Ljubljani, za spomenik in ponesrečence 10 K; tajnik Janko Ravnik nabral na izvanrednem občnem zboru »Slovenske čitalnice« v Glinjah pri Borovljah na Koroškem za spomenik 25 K 20 v.; po ini-cijativi Maksa Lavrenčiča nabrana zbirka v gostilni »Rojanskega konsumnega društva« pri Trstu v podporo žrtvam 15 K; gospodične Verbičeve (5 K) in gospa Fra-nja Debevčeva (6 K) iz mesta Kamnika za žrtve 11 K; Jožef Ambrožič, nadučitelj v Čatežu ob Savi, zbirka Čatežanov (Tere-zina Zevnik 1 K, Martin Radaj 2 K, neimenovani 4 K in Ambrožič 3 K) 10 K; Josip Vrbič iz Št. Janža na Dolenjskem nabral v družbi Šentjancev za žrtve 5 K 36 v.; Fran Sterle, vpokojeni postajenačelnik v Ljubljani, za spomenik in žrtve 4 K; dr. Milju-tin Zarnik, mag. svetnik v Ljubljani, za
spomenik « žrtve 10 K; Fran Milčinsky, c. kr. sodni tajnik v Ljubljani, za ponesrečence 1(J K; Matej Miklavčič, skladiščnik mestne elektrarne v Ljubljani, za žrtve 5 kron; Ivana Milavčič, trgovka v Ljubljani, za žrtve 2 K; Terezina Svetec, notarjeva, soproga v Litiji, nadaljni dar Slovenk in Slovencev v Litiji za žrtve 4 K 50 vin.; Upravništvo »Gorenjca« v Kranji 50 K, katere sta darovala za ljubljanske žrtve Fani Polak in ing. dr. Jovo Simič vsled odklonitve od nasprotne strani napravljene ponudbe na spravo v neki častni zadevi; v gostilni Henrika Kosiča »Pri stari breskvi« v Trstu, ulica Belvedere št. 17, nabrali gostje za žrtve 6 K 20 v.; mestno županstvo Radovljica na Kranjskem za spomenik in žrtve 75 K; Upravništvo »Slovenca« v Ljubljani za spomenik (imena darovalcev že izkazana v »Slovencu«) 55 kron; Anton Lunibar iz Cirknice, zbirka za spomenik v gostilnah Lumbar, Švigelj, Martinčič in 2umer ter pri veselici požarne brambe v gostilni Knap 27 K 25 vin.; lovska družba in prijatelji v Kamniku nabrali v gostilni pri »Sokolu« v Kamniku za oskrbo žrtev 24 K; županstvo občine Žilce pri Sv. Vidu poleg Cirknice na Kranjskem za spomenik 10 K; rodbina Al. Schrey na Jesenicah za spomenik in žrtve 12 K; J. Rihteršič, nadučitelj v Srednjivasi v Bohinju, prispevek tamošnjili rodoljubov za spomenik in žrtve 12 K 50 v.; Anton Ko-štomaj iz Brežic za žrtve 4 K; Upravništvo »Novega Slovenskega Štajerca« v Ljubljani, prispevek iz Radgone (prispevali Marija Domanjko 1 K, Anton Korošec 2 K in Jan. Kranjc 2 K) 5 K; Avgust Bert-liold, fotograf v Ljubljani, za spomenik in žrtve 40 K; tvrdka Pavel Magdič v Ljubljani za ponesrečence 20 K; primarij dr. Vinko Gregorič v Ljubljani na vodstvo deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani za spomenik došlili 115 K (darovalci: županstvo Loški Potok 25 K, posojilnica v Travniku 25 K, Josip Boncelj v Železnikih 5 K, Simon Treo v .Ljubljani 10 K in Valentin Krisper star. v Ljubljani 50 K); Oro-slav Bernatovič v Ljubljani za spomenik 10 K. — Vsem darovalcem naj iskrenejša zahvala! — V Ljubljani, dne 8. oktobra 1908. — Dr. Alojzij Kokalj, blagajnik.
i Ženitna ponudba.
30 letni priprosi posestnik se želi se-jnaniti s priproslo gospodičino šiviljo srednje starosti. Pismene ponudbe le^om 8 dni pod šifro »Okoličan", $ poste restante 7rst. 2637 2-1
Matija Pikel si usoja naznaniti slavnemu p. n. občinstvu da je prevzel pričetkom septembra dobro znano
rcstauracHo flurouih Miftt
Ljubljana, WoIfove ulice št. 12
ter si usoja posebe opozoriti na najfinejši refoško, rizling, mošt, izborna bizeljska ter sploh štajerska
V,na"	2634 3-1
Opoldanski in večerni abonement po ====== najnižjih cenah. ======
K *
* * * *
*
* & *
Kapitalizovaoje plač, | pokojnin, rent ter ena^ * : kih finančnih zadev: |
za vse za pokojnino sposobne osebe, ki prejemajo stalne letne plače najmanj K 1800, (za penzijoniste K 1200), zvršuje hitro, ugodno g in najceneje	2586 5 - 1 g
g Pražska založna $
v Pragi IV. Ferdinandova tf. 22. fi Prospekti in pojasnila proti poštnini, gg 8 &
Z Mki pomočnika Z
dobro izurjena, sprejme v trajno delo takoj
2611 IVAN SLANA, 3-2
krojaški mojster, Sv. Petra nasip štev. 67.
Mošt iz belega moškata, belega in rdečega grozdja, izdelujemo in prešamo komisijskim potom na račun naročnikov.
Izvršujemo naročila pa tudi na svoj račun, vse po ugodnih cenah.
Takisto se priporočamo v nakup novega vinskega žganja.
Podrobneja pojasnila daje vinska veletrgovina tvrdka	2261 12—11
Rocco, Ferlan in drug
Rovinj, Istra.
po
posestvo
z gostilniško obrtjo in to-o bočno trafiko, blizo 20 oralov lepih, rodovitnih njiv, travnikov in gozda, ležeče 5 minut od železniške postaje, v bližini dveh jezer, z enonadstropnim poslopjem,' s hlevi z živino, s krmo, z žitom se zaradi družinskih razmer proda. V kratkem se začne tu tudi premog .kopati. Naslov pove uprav. »Slovenca". 2001 3-2
1
><fc% mm o
13 JU
vsa! o vrstnega ž blaga:
izdelane bluze, predpas nike, modroe, zavratnloe, zimske pla&£e itd. po nizkih eenah.
Za obilen obisk se najvljudneje priporoča	2558 6-6
PAVLA BABIČ trgovina, Kiranj.
-I
Ml
S
g
Kol pomagalka
v kako kuhinjo bi rada prišla poštena in pridna 22 letna dekle. Gleda v prvi vrsti na to, da se priuči gospodinjstvu. Dobila bi rada mesto v kaki pošteni katoliški hiši pri Tržiču ali Kranju. Ponudbe do novembra pod .Prilika", poštnoležeče Tržič na gorenjskem.__2616 5-2
Radi preselitve .ie ceno proda
hiša v Vižmarjih št. 61
z gospodarskim poslopjem in velikim ograjenim vrtom, pripravna za vsako obrt. Po-jasnila daje posestnik ravnotam. 2535 6-5
A_nton Krejči
LJubljana, Wolfove nlfce štev. 5.
priporoča svojo bogato zalogo najmodernejše in najfinejše koiubovine, klobukov in 6epio. — Prevzamentudi vsa v to stroko spadajoča ———————— popravila proti —<j"'»jj —nt:..... • -
Kupuje tudi vsakovrstne kože divjačine In jih najbolj« plačuje.
Blago In cene solidne.	2540 2
S
8 g
Podružnica
-	v Splletu -
-	Delniška glavnica -
K 2,000.000.
Odvetniška pisarna dr. F. Brnčič-a in dr. M. Pretner-ja v Trstu, Via Nuova št. 13. sprejme	2571 3_,
iivežbanega koncipijenf*
ki ima pravico substitucije na dež. sodišču. Nastop 1. decembra t. 1 ali 1. januarja 1909. Plača po pogodbi.
Koncipijenti, ki poznajo italijanski jezik, imajo prednost.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve uiice
:: sprejema vloge na knflžice in na tekočI račun ter je obrestuje od dne vloge po :: Kupuje in prodaja vred-	^ JK || Q ^te« Kupuje in prodaja vred-
nostne papirje vseh vrst Hp^ Kfla \Q ft	nostne papirje vseh vrst
po kulantnem kurzu. s	■ ^ U	w : po kulantnem kurzu. :
Podružnica ■ v Celovcu -
Rezervni fondi K 200.000.
Delniška dražba, združenih piv o varen Žalec in. Laško
IM^JPOITO««, svoje Miomo ^iftm^O«
Specialiteta: „Sahrator" (črno pivo a la monakovsko). — Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 187).
— Pošiljatve na doni sprejema restavrater ^Narodnega dotna" g. KržISnlk. (Telefon št. 82.)	-
Podružnice:
J&18! z menjalnicami: Graben 15, Mala stran, Mest. ulica 17, Baden, Brno, Ceska Lipa, CeSka Kamnlca, Moravski Zumberg, MSdllng, Novi Ilčin. ,	Plzen, Zvitava In Llberce.
Menjalnice na Dunaju:
1. Wollzeile 10, Taborstrasse 1, III. Ungargasse 77 (vogal Rennvvoga), III. Lfi-wengasse 27, IV. Wfedner Hauptstrasse 12, V. SchTlnbrunnersffasse M u, VI. Gumpendorferstrasse 22, VII. A\nriahilferstrasse 70, VIII. Lerchenfelder-strasse 132, IX. Alserstrasse 32, XVIII. Wilhrlnqerstrasse 82, XIX. DSHtoacr Hauptstrasse 83, XIX. Hauptstrasse 32.
5SSS
Menjal nična delniška družba
„MERCUR"
5 DUNAJ, L, Wollzeile 1.
flke. kapital K 20,000.000. Res. zaklad K 8,000.000.
• • • •

Na|knlaninel*l
nakup In prodaja
vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, :: zastavnic, srečk, deviz, valut in denarja. «
Zamenjava In eskomptiranfe
izžrebanih zastavnic In obllgaci|, arečk in kuponov.
•	• I
•	•
• •
*• I