PRIMORSKI DNEVNIK je zaCel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni c Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni tSlovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorsk
M	dnevni ! |
-------------——------ -r,
Cena 650 lir - Leto XLII. št. 27 (12.352)	Trst, sobota, 1. februarja ^
Trst, sobota, 1. februarja
- PP 559 ? (4 linije)
gio 1 -85723
20
-4
o
■O
O'
b
Medtem ko se razprava o finančnem zakonu že izteka
Glasovi o preverjanju, preosnovi ali morebiti celo vladni krizi
RIM — Pri glasovanjih o finančnem zakonu se zdi, da je vlada spet pridobila trdnost svoje večine. Toda KPI, katere vodstvo se je sestalo včeraj, ne verjame mnogo temu rezultatu, ki ga ocenjuje kot »neke vrste odložitev odločnejšega merjenja sil o usodi vlade po odobritvi proračuna«. Napolitano pravi, da je tip razprave pritegnil na površje vrsto razočaranj politične narave, zaradi česar sedaj ni mogoče izključevati, spričo razmer v večini, vladne krize. Vodstvu KPI, pravi načelnik poslancev, ni še jasno, kaj bi lahko pomenila vladna preosno-va, o kateri se govori v teh dneh. »Gre za vse manj kot lahko pot za vladno večino, zatrjuje Napohtano, ki bi lahko povzročila vladno krizo tudi mimo samih namenov strank, ki bi izvedle poskus.«
Tudi v vrstah večine je sicer precej dvomov o koristnosti te poti. Predsednik KD Piccoli in tajnik PSDI Nicolazzi sta na primer proti, medtem ko naglašata nujnost poglobljenega preverjanja. Drugi, kot podnačelnik demokrščanskih poslancev Gitti in socialist Aniasi, pa vztrajajo na potrebi zamenjave tistih ministrov in podtajnikov, ki so se iztrošili. Razprava je torej odprta. Medtem se
stranke opazujejo in mečejo na po-zomico druge argumente za politično razpravo. Demokristjan Andreatta, sklicujoč se na dogajanje v parlamentu, opozarja na »nevarnost« finančnega zakona kot »instrumenta« in predlaga njegovo odpravo. S tem soglaša tudi vodstvo KPI, ki poudarja nujnost, kar je tolmačil Zanghe-ri, obnovitve soočanja 'o institucionalnih reformah, začenši prav od vodenja ekonomije.
Povsem odprta ostaja tudi »afera RAI«. Včeraj se je demokrščanski načelnik poslancev Rognoni, z mandatom petstrankarske koalicije, srečal s Camitijem. Odločitve še ni. Bivši tajnik CISL bo namreč dal odgovor (če sprejme vnaprej določenega podpredsednika) šele danes. Toda v zvezi s to zadevo so se pojavile v KD kritike na De Mito, kar daje slutiti prve manevre pred majskim kongresom.	G. R.
Čuden predlog južnoafriškega predsednika Bothe
Mandelo bi menjal s Saharovom
CAPETOWN — Južnoafriški predsednik Pieter Botha je med svojim včerajšnjim govorom v državnem parlamentu predlagal nekaj konkretnih olajšav za črnce, poleg tega pa predlagal povsem neizvedljivo izmenjavo zapornikov in sicer Nelsona Mandelo s sovjetskima disidentoma Andrejem Saharovom in Anatolijem Šaranskim ter nekim južnoafriškim oficirjem, ki so ga zajeli angolski vojaki.
Mandela je karizmatični vodja vojaškega gibanja »Afričan National Congress«, že 23 let pa prestaja dosmrtno ječo zaradi veleizdaje. Če je ta predlog izmenjave jetnikov zgolj demagoške narave, pa je predlog večje svobode črncev, ali po Bothovih besedah »odprava zastarelega apartheida«, vsekakor zanimiv in daje dobro upati za bodočnost.
Na festivalu glasila PS % S
Okrogla miza o , med manjšinami in večino
TRENTO — Narodnostne skupnosti alpskega loka in njihovo sožitje z večinskim narodom je bil naslov zanimive četrtkove okrogle mize v okviru vsedržavnega festivala socialističnega glasila »Avanti«, ki se odvija v teh dneh v tridentinskem smučarskem središču Andalo. Šlo je za odkrito in v določenih trenutkih tudi za zelo polemično izmenjavo mnenj o problemih, ki so od vedno zelo občuteni ne samo na Južnem Tirolskem, ampak tudi- v tem goratem predelu tridentinske pokrajine, kjer že stoletja z ramo ob rami z italijansko skupnostjo ’ živi tudi ladinska manjšina, ki je po nekaterih dolinah na meji med obema pokrajinama pravzaprav večina. Dejansko je bil na razpravi govor le o problemih in o položaju na Tridentinskem - Južnem Tirolskem, na podlagi naslova okrogle mize pa je bilo pričakovati, da bo obravnavana tematika tudi zemljepisno nekoliko širše zasnovana in bo zato posredno ali neposredno zajemala tudi druge narodne in jezikovne skupnosti, ki živijo vzdolž alpskega loka.
Uvodna beseda je pripadala evropskemu poslancu in nekdanjemu beneškemu županu (danes občinskemu odborniku za turizem) Mariu Rigu, ki je najprej podrobno obrazložil resolucijo Evropskega parlamenta, dejansko neke vrste listino o pravicah je-
zikovnih manjšin v Evropi. Listina, ki jo je pred petimi leti sestavil in predložil socialistični poslanec Gaetano Arfè, poziva državne in deželne vlade Evropske gospodarske skupnosti, da zajamčijo vsem manjšinskim skupnostim celovite politične in družbene pravice ter hkrati uvaja tudi nekatere novosti, zlasti v zvezi s šolo in z javnimi občili. Arfèjev prispevek je vsaj do danes ostal le na ravni predloga, ker ga skupščina v Strasbourgu ni še obravnavala in odobrila, zlasti zaradi nasprotovanja nekaterih političnih skupin in vlad, ki očitno ne marajo, da bi manjšinska problematika zadobila evropsko razsežnost. Rigo je v Andolu obljubil, da bodo italijanski socialisti še enkrat posegli v korist odobritve te listine, čeprav je mnenja, da je treba sožitje med večino in manjšino graditi tudi mimo in ne glede na zakonske predpise in mednarodne sporazume, ki so 'sčkrat samo dokumenti brez nobene stvarne veljave v vsakdanjem življenju.
Zelo poglobljen poseg je imel nato novinar bocenskega sedeža RAI Piero Agostini, odličen poznavalec južno-tirolske stvarnosti, ki je pravkar izdal knjigo o lem vprašanju pod naslovom »Južno Poadižje - Odloženo
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Predsednik Reagan .napovedal nadaljevanje vesoljskega programa
V vesoljskem centru v Houstonu počastili spomin sedmih članov Challengerjeve posadke
Strokovnjaki NASA pregledujejo najdene ostanke Challengerja
NEW YORK — Reševalne ladje in helikopterji obalne straže só našle nekaj večjih ostankov »Challengerja«, rierf drugih tudi del pilotske kabine ln elektronskih instrumentov v njej Strokovnjaki NASA so presenečeni tjad velikostjo najdenih ruševin Reševalne ladje so medtem s sonarji določile lego še enega velikega predata na morskem dnu. Na obali so Po nepotrjenih poročilih našli tudi Posamezne človeške kosti.
Predstavniki Bele hiše so včeraj tudi sporočili, da predsednik Reagan,
ki se je včeraj v vesoljskem centru v Houstonu udeležil žalnih slovesnosti za 7 astronavti, ki so izgubili življenje v katastrofalni nesreči ’Chal-lengerja’, razmišlja o ustanovitvi posebne predsedniške _ komisije, ki bo pretehtala bodočnost ameriškega vesoljskega programa. Komisija ne bo proučila samo vzrokov, ki so pripeljali do zadnje nesreče, ampak tudi nadaljnji program poletov v vesolje. Posebno pozornost bodo namenili tem-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
NEW YORK — Žalne svečanosti za sedmimi kozmonavti, ki so izgubili življenje pri eksplozije Challen-gerja, se je udeležilo kar enajst tisoč ljudi, povečini uslužbencev vesoljske agencije NASA, poleg tega pa so jo oddajale vse ameriške televizijske mreže. Svečanost je bila v vesoljskem centru v Houstonu v zvezni državi Teksas, spregovoril pa je ameriški predsednik Reagan, ki je to priložnost izkoristil, da bi podčrtal, da se ZDA ne bodo odpovedale svojemu vesoljskemu programu, pa čeprav je trenutno blokiran, dokler ne bodo ugotovili razlogov, ki so botrovali doslej največji nesreči v zgodovini vesoljskih poletov.
Prisotni so bili seveda tudi svojci sedmih žrtev, medtem ko je pastor Bernard Hawley, čigar sin in snaha Sally Ride sta oba vesoljca, prebral priložnostno molitev.
Reagan je med drugim dejal, da so Amerika, predvsem pa prizadete družine doživele veliko izgubo, vendar
ZDA lahko računajo še na celo vrsto pogumnih mož žena, ki so pripravljeni nadaljevati po poti, ki jih je začrtala sedmerica članov posadke Challenger ja.
Medtem se nadaljuje iskanje razbitin vesoljske ladjice. NASA je pozvala vse tiste, ki iščejo te ostanke in druge, ki bi utegnili naleteti na razbitine, naj bodo posebno pozorni na ostanke zelenega dva in pol metra dolgega rezervoarja, ki utegne biti smrtno nevaren. Rezervoar je vseboval močno oksidacijsko sredstvo, ki je potrebno pri izgorevanju tekočega goriva vesoljske ladje. Ostanki te snovi utegnejo močno poškodovati sleherno organsko tkivo, ki bi prišlo z njimi v dotik. Ugotavljajo pa, da je nevarnost skoraj neobstoječa, če je rezervoar padel v morje, če pa so drobci padli na kopno so še vedno izredno nevarni. NASA je pri tem tudi demantirala sovjetske obtožbe, češ da je Challenger prevažal eksploziv za vesoljsko orožje.
SMUČANJE ZA SP
Spet spremembe
NA 10. STRANI Namizni tenis: ženska A liga
Krasovke doma proti Coccagliu
NA 11. SIRANI Odbojka: ženska B liga
Meblo
drevi v Nabrežini pred zelo pomembno tekmo
NA 11. STRANI
Pogovor z deželnim svetovalcem KPI Ivanom Bratino
Samostojna industrijska politika FJK pogoj za razvoj potencialnih možnosti
Nedvomno smo stopili v odločilno fazo reševanja temeljnih gospodarskih problemov tržaške in goriške pokrajine ter odločitev o smeri, v katero se bo njuno gospodarstvo razvijalo v naslednjem srednjeročnem obdobju. Začetek leta je prinesel nove obete za tolikanj pričakovano gospodarsko oživitev ob meji, hkrati pa tudi nove skrbi zaradi odlašanja rešitve ključnih problemov Julijske krajine. Za celovito oceno aktualnih gospodarskih razmer na Tržaškem in Goriškem oziroma v deželi, smo Zaprosili deželnega svetovalca KPI Ivana Bratino, Goričana, ki se v svoji svetovalski skupini ukvarja prav z gospodarskimi vprašanji.
Problem zastoja gospodarskega razvoja na Tržaškem in Goriškem nedvomno izvira iz objektivnih okoliščin. Vzroki niso toliko v prepričanju, da gre za obrobno območje tako glede na Italijo, kot v razmerju do Evropske gospodarske skupnosti, pač pa v dejstvu, da je bil razvoj teh krajev v preteklosti v največji meri odvisen od državne industrije. Ta je zaradi svoje proizvodne
tipologije postopoma prešla v zaključno fazo, hkrati pa je zasebni industriji in drugim sektorjem, ki temeljijo na uporabi finančnega kapitala neproizvodnega tipa onemogočila, da bi se razvili ob njej. Italijanska državna industrija je bila namreč zgodovinsko zaprta in ni omogočala sožitja z zasebnim kapitalom, odpirati pa se je začela šele v zadnjem času. Državna in zasebna industrija sta si v preteklosti strogo delili tržišče in med njima ni bilo nobene konkurence, kar nam lepo ponazarja odnos med avtomobilskima velikanoma Fiat in Alfa Romeo. Danes smo torej pred problemom preusmeritve državne industrije, ob pogoju, da ohrani svoje strateške sektorje. Ker pa sama te preusmeritve ni sposobna, je izbrala pot odpiranja zasebnemu kapitalu, zasnovanega na teoriji, da je treba spreminjati okolje tako, da bo postalo privlačno za samostojne industrijske pobude.
NADALJEVANJE NA 3. STRANI
Novi odlok ZIS za izvozne in uvozne posle
BEOGRAD — ZIS je na podlagi zakona o prometu blaga in storitev s tujino sprejel odlok o natančnejših pogojih za vpis v sodni register za opravljanje zunanjetrgovinskega prometa. Tr-vinska organizacija združenega dela se lahko vpiše v sodni register za opravljanje izvoznih in uvoznih poslov, če se zaveže, da bo najmanj 30 odstotkov celotnega zunanjetrgovinskega prometa ustvarila z izvozom, katerega vrednost mora znašati najmanj 30 milijonov dolarjev na leto. Proizvodna organizacija združenega dela se lahko ukvarja z izvozom lastnih izdelkov in uvozom surovin in reprodukcijskega materiala, če prevzame obveznost, da bo izvozila najmanj 20 odstotkov svoje proizvodnje na leto in da bo najmanj 50 odstotkov svojega zunanjetrgovinskega prometa opravila sama in ne s posredovanjem drugih organizacij združenega dela, registriranih za zunanjetrgovinski promet. Za proizvajalce opreme je pogoj, da izvozijo najmanj 15 odstotkov celotne proizvodnje na leto.
Organizacija združenega dela se lahko vpiše v sodni register za zastopništvo’ tujih podjetij v Jugoslaviji, če prevzame obveznost, da bo tujim partnerjem, ki jih zastopa, izvozila jugoslovansko blago v vrednosti najmanj 50 odstotkov provizije, ki jo zasluži kot zastopnica in če ima organizirano konsignacijsko skladišče za preskrbo z nadomestnimi deli in servisno službo. S tem odlokom so natančneje določili tudi pogoje za vpis v sodni register za opravljanje gospodarskih storitev. Delovna organizacija, katere sedež je v obmejnem in sosednjem čezmorskem območju in naj bi opravljala izključno maloobmejni promet, se lahko vpiše v sodni register, če se zaveže ,da bo delež izvoza v njenem celotnem prometu v obmejnem in sosednjem čezmorskem območju znašal najmanj milijon dolarjev na leto. (dd)
•	Okrogla miza
S 1. STRANI
sožitje«. Diskutant je najprej podčrtal, da je v Italiji zelo tež^o, če že ne nemogoče, primerjati razne narodno mešane stvarnosti in da večkrat te površne primerjave koristijo le tistim silam, ki ne priznavajo nobenih različnosti in nasprotujejo zaščiti manjšin. Agostini je kot primer teh napačnih in kvarnih primerjav navedel Trst in Bočen, ki ju mnogi v Furlaniji - Julijski krajini ocenjujejo z istimi merili in hote pozabljajo, da je v bocenski pokrajini nemška skupnost številčno večina z vsemi posledicami, ki izvirajo iz tega položaja.
O vprašanjih ladinske skupnosti v tridentinski pokrajini je govoril Ezio Anesi, deželni svetovalec avtonomističnega ladinskega združenja, ki se že desetletja bori za enakopravnost vseh Ladineev alpskega loka. »Paket« De Gaspefi - Gruber iz leta 1946 namreč priznava polnopravne pravice le Ladincem v bocenski pokrajini, ista jezikovna skupnost v Dolini Fiemme in Fòssa na Tridentinskem uživa le omejene pravice, povsem pozabljeni in nepriznani pa so Ladinci, ki živijo v pokrajini Belluno. Polemičen in oster do italijanskih strank na Južnem Tirolskem pa je bil predstavnik Juž-notirolske ljudske stranke (SVP) Hubert Frassinelli, ki je izrazil veliko zaskrbljenost zaradi zmage MSI na zadnjih upravnih volitvah v Bocnu ter s tem v zvezi naglasil, da si med Italijani nevarno utirata pot nacionalizem in protinemška mržnja. Dodal je, da mnogi Južni Tirolci ne zaupajo beč italijanski državi in da ima SVP danes tesnejše stike z Avstrijo kot z Nemčijo. 0 tem pa ni prepričal nikogar, saj je vsem znano, da je Magnagova stranka od Dedno zelo povezana z bavarskimi konservativnimi krogi, posebno pa z deželnim glavarjem Straussom.
Okrogla miza v Andalu je bila v marsičem zanimiva in je baje tudi izpolnila pričakovanja prirediteljev, čeprav so se mnogi posegi vrstili brez enotne niti in brez učinkovitega vsebinskega vrstnega reda. Gotovo pa je že samo po sebi dobrodošlo dejstvo, da je manjšinska problematika (verjetno prvič) našla prostor in potrebno pozornost na tako pomembni manifestaciji PSI, kar je vsekakor dober znak.
SANĐOR TENCE
#	Strokovnjaki
S 1. STRANI
pu, s katerim je NASA načrtovala pošiljanje vesoljskih plovil shuttlov v vesolje. Kljub temu, da so poleti začasno ustavljeni v NASA načrtujejo, da bi s 3 preostalimi shuttli lahko letno opravili 21 poletov v vesolje, s čimer bi lahko izpolnili letošnji načrt. Letos je nameravala NASA o-praviti 15 poletov v vesolje
Strokovnjaki NASA so začeli uradno preiskavo vzrokov katastrofalne nesreče. Ker je vodstvo nad potekom preiskave uvedlo tako imenovani informacijski molk zaenkrat ni uradno nič znanega do kakšnih spoznanj so že prišli strokovnjaki NASA. Največje ameriške TV mreže, tiskovne a-gencije ter časopisi so ostro protestirali pri vodstvu agencije za vesoljske polete, ker je ukazalo začasno zaseči vse filmske posnetke in fotografije nesreče, ki so bile posnete iz uradnih opazovalnih mest v Cape Canaveralu. Preiskava je bila v tej fazi usmerjena predvsem na študij različnih posnetkov izstrelitve.
Kot trdi dobro obveščeni New York Times, so strokovnjaki prišli do dveh novih teorij o možnih vzrokih za nesrečo. Po mnenju nekaterih neimenovanih strokovnjalcov je eksplozijo povzročil požar, ki se je razširil iz ene od dveh raket na trdo gorivo proti sprednjemu delu »Challengerja«.
Po drugi teoriji, ki jo zagovarjajo federalni strokovnjaki za eksplozive v Washingtonu, pa je temeljita študija posnetkov pokazala, da se je na spodnji tretjini plovila nekaj trenutkov pred eksplozijo pojavil »vroč bel madež«. Madež, šlo naj bi za izliv vodika, naj bi se pojavil na cevi, s katero je bil »Challenger« povezan z glavnim rezervoarjem
Strokovnjaki natančno študirajo tudi vse podatke, ki so jih zabeležili računalniki pred nesrečo in ki niso zabeleženi v glavnem kontrolnem središču. Gre za registracijo podatkov, ki jih dajejo različni senzorji vsako tisočinko sekunde. S temeljito analizo zadnje sekunde poleta in primerjanjem par sto milijonov podatkov, ki so zabeleženi v računalniškem sistemu NASA, strokovnjaki upajo, da bodo uspeli priti do novih spozanj. Optimizem, da se bo NASA vendarle posrečilo odgovoriti na vprašanje, kaj je povzročilo najhujšo nesrečo v 25-letni ameriški zgodovini poletov v vesolje, se je povečal tudi za. to, ker so našli relativno velike dele Challengerja, s katerimi bodo poskušali rekonstruirati nesrečo.
UROŠ LIPUŠČEK
Zavrnjene zahteve Libije po protiukrepih
Le moralna obsodba ZDA na zasedanju Arabske lige
TUNIS — V Tunisu se je včeraj zaključila izredna dvodnevna skupščina Arabske lige. To ligo sestavlja dvajset držav ter še Arafatova organizacija za osvoboditev Palestine. Na tem sestanku, ki so ga sklicali, da bi skupno analizirali ameriške protilibijske ukrepe, so uradno pozvali ZDA, naj odnehajo s provokacijami in grožnjami proti Libiji ter opozorili Ameriko, naj pomisli na morebitne posledice napada ZDA na Libijo. Nadalje je Arabska liga obsodila gospodarski bojkot in izrazila svoje polno sodelovanje s Tripolisom.
Svoje zahteve in proteste so predstavniki Arabske lige predočili v desetih točkah, nazadnje pa še obsodili »očitno kršenje mednarodnega prava« ZDA z vojaškimi manevri v Sirskem zalivu. Obsodili pa so tudi atentate na letališčih v Rimu in na Dunaju.
Jasno pa je, da je pomenila izredna skupščina Arabske lige vsekakor pomirjenje in ne zaostrovanje problema Sredozemlja in da se je z njenim zaključkom ameriško-libijska kriza ublažila. Predstavniki arabskih držav namreč niso sprejeli libijskih predlogov za gospodarski bojkot ZDA. Gadafi je namreč predlagal, naj
Arabci bojkotirajo tista podjetja, ki so podprla Združene države Amerike v bojkotu ter naj dvignejo vse denar, ki ga imajo v ameriških bankah. Tega je namreč mnogo milijard dolarjev. Vseeno pa so odločno poudarili svojo solidarnost z Libijo, ji obljubili vsestransko pomoč ter še pomislili na morebitno sklicanje varnostnega sveta OZN. Kar se tiče manjših bojkotov na posameznih področjih, pa so države suverene, da ukrepajo po lastni uvidevnosti.
Opolnoči je zapadel ultimat, ki ga je postavil Reagan, naj vsi ameriški državljani, ki bivajo v Libiji, zapustijo državo. Mnogo jih je že odšlo, nekateri pa se Reaganovega ukaza niso držali. Večina tistih pa, ki so odšli, so to storili nejevoljno, saj so imeli v Libiji dobro službo ter tudi veliko zaslužih. V ZDA pa se jim obeta brezposelnost.
Malteški ministerski predsednik Bonnici je medtem v intervjuju za italijanski tednik med drugim izjavil, da je Gadafi pripravljen na pogajanja z Reaganom na vseh ravneh, vendar da pa je na vse Gadafijeve pozive ameriški predsednik vedno odgovoril odklonilno.
Sprejeli
Berlusconijev
priziv
TURIN — Sodišče svobode je sprejelo priziv skupine Berlusconi in preklicalo ukrep turinske-ga pretorja, ki je pred kakimi desetimi dnevi ukazal zapleniti videokasete, ki so jih televizijske mreže Canale 5, Italia 1 in Retequattro oddajale v Piemontu. Sodišče je ugotovilo, da je šlo za oddajanje posnetih programov in ne neposrednih oddaj, kar je edino kar bi lahko ogrožalo monopol državne radiotelevizije. Oddajanje kaset ne izkorišča frekvenc, ki bi šle čez krajevne meje in torej ni mogoče govoriti o sočasnosti oddajanja na vsem ozemlju države.
Sodišče obenem poziva zakonodajalce, naj čimprej sprejmejo zakon, ki bo določal norme za tako delikatno področje kot je televizijsko.
Skupščina SFRJ ob 40-letnici prve ustave
Družbeni proizvod v Jugoslaviji že 3.000 dolarjev na prebivalca
BEOGRAD — Vloga prve ustave nove Jugoslavije pri utrjevanju temeljev in socialističnega razvoja naše družbe, je bila izrednega pomena. Ustava, sprejeta neposredno po vojni, je uzakonila pridobitve naše revolucije — že vzpostavljeno oblast delavskega razreda, njene organe in strukturo države in omogočila ustavne temelje za nadaljnji revolucionarni razvoj. To je včeraj v skupščini Jugoslavije ob 40. obletnici sprejetja tega pomembnega pravnega dokumenta dejal predsednik skupščine Hijaz Kurtessi.
V nadaljevanju je generalni direktor zveznega zavoda za družbeno načrtovanje dr. Miloš Sindjič dejal, da je treba letos doseči pozitiven preobrat v gospodarski dejavnosti, saj je to prvo leto novega srednjeročnega načrta.
Sindjič je zatem poudaril, da je za gospodarske razmere v prehodu v letošnje leto
značilna določena rast proizvodnje, pospešeno prilagajanje gospodarstva novim gospodarsko-sistemskim rešitvam, pa tudi prilagajanje u-krepom gospodarske politike. Hkrati pa je opaziti tudi pospešeno rast porabe in inflacije, s tem je vstop v leto 1986 z dokaj neugodnimi dejavniki.
Nobene bojazni ni, da bi prišlo do zamrznitve cen ali osebnih dohodkov, pa tudi ne preuranjenih odločitev o povišanju cen. Letos so v Jugoslaviji ustvarili družbeni pre-izvod v višini okoli 70 milijonov dolarjev o-.ziroma 3000 dolarjev na prebivalca, je še dejal Miloš Sindjič. Po njegovih besedah je vse bolj prisotno delovanje tudi deviznega tržišča. Do 29. januarja je bilo na tem tržišču prodanih 35,2 milijona dolarjev. Ta znesek so prodale tri, odkupilo pa ga je 9 od skupno 11 pooblaščenih bank. (dd)
Priznanje Jaruzelskega veliki Titovi vlogi
VARŠAVA — Prvi sekretar CK PZDP in predsednik državnega sveta general Jaruzelski je v pogovoru s novinarji Politike in sarajevske televizije izjavil, da je imel tovariš Tito redko sposobnost uresničevanja lastnih zamisli v praksi. Kot revolucionar je svoje zamisli znal povezati s stremljenjem in željami narodov in narodnosti Jugoslavije, kar je posebej prišlo do izraza med NOB, v kateri so se združila prizadevanja za narodnostno osvoboditev in socialistična revolucija. Takrat se je skovala enotnost Jugoslavije.
Kot svetovni državnik je Tito veliko prispeval k boljšemu razumevanju med narodi in procesu popuščanja. Bil je človek, ki so ga zelo spoštovali številni veliki državniki. Njegovo mnenje in stališča so bila za mir izjemnega pomena, kar vse je prispevalo k procesu krepitve miru, miroljubnemu sožitju, ustvarjanju določenega modela miroljubnih odnosov med državami z različnimi družbenimi ureditvami, je dejal Jaruzelski. (dd)
FEBRUAR 86
•	CCT so državni efekti oproščeni vsakršnega sedanjega in bodočega davka.
•	Kupon je leten: prvi, ki zapade 1.2.1987, znaša 14,30%.
•	Naslednji šestmesečni kuponi bodo e-naki doprinosu BOT na 12 mesecev plus premija. Ta znaša 0,75 točke.
Ponudba
•	Varčevalci jih lahko podpišejo proti gotovini ali z obnovitvijo pri okencih zavoda Banca d’Italia in kreditnih zavodov po emisijski ceni, ne da bi plačali kakršnekoli provizije.
•	Imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto vnovčijo.
občinstvu
Emisijska
cena
od 3. do 7. februarja
Rok	Prvi šestmesečni
kupon
Efektivni donos 1. leto
98,50%
10 let
14,30% 14,59%
Pogovor z deželnim svetovalcem KPI Ivanom Bratino
Furlanija-Julijska krajina mora izkoristiti svojo središčnost v skupnosti Alpe-Jadran
V pripravi deželni načrt za socialno skrbstvo
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Kako se lahko to odpiranje uresniči na Tržaškem in Goriškem?
Trst in Gorica imata veliko možnost meje, ki jo lahko ugodno izkoristita ne le za trgovanje, temveč tudi za višje oblike gospodarskega sodelovanja. Dežela te možnosti ni nikdar izkoristila, največja škoda pa je nedvomno odpoved industrijski coni na Krasu, ki je ne glede na vse, tudi utemeljene pomisleke, idejno nismo znali izrabiti. Druga velika možnost je povezana z razvojem industrije na visoki tehnološki ravni. Na Center za znanstvene in tehnološke raziskave in na sinhrotron namreč gledamo le s stališča tržaškega prestiža, ne pa kot na možnost za nove industrijske pobude in torej za neposredno povezavo med raziskovanjem in proizvodnjo. Po drugi strani pa je na primer sinhrotron za sedaj izključno italijanska iniciativa, brez vsakršnega sodelovanja z ostalimi evropskimi državami. Ali so se deželna uprava in tisti, ki v deželi odločajo, pozanimali pri sosednjih državah, če bi želele sodelovati pri tem laboratoriju, še zlasti mislim na univerzitetno - raziskovalna središča Ljubljane, Zagreba, Dunaja, Prage in Budimpešte? Take pobude so namreč uspešne le, če znajo privabiti
veliko število znanstvenikov, sicer nimajo perspektive. In še: zakaj je ne bi uokvirili v skupnost Alpe - Jadran?
Ali lahko paket za Trst in Gorico Pospeši spreminjanje okolja, Id je Potrebno za odpiranje državne industrije in za nove industrijske pobude?
Odgovor na to vprašanje ni pre-Prost. Na eni strani prinaša zakon davčne olajšave, na drugi pa neposredna investicijska sredstva. Prve Po mojem mnenju nimajo velikega učinka za spodbujanje novih proizvod-Pih pobud, kar nam potrjuje tudi Primer podobnih olajšav za italijanski Jug. Glede neposrednih finančnih sredstev pa naj opozorim na nič kaj ugodne izkušnje s Skladom za Trst m s Skladom za Gorico. Velik del sredstev je šel namreč za gradnjo velikih infrastruktur, ob katerih se nam porajajo dvomi, če so bile res tako krvavo potrebne. Bistveni pro-
blem uporabe tega denarja je namreč v dejstvu, da nimamo enotne deželne industrijske politike. Doslej smo namreč reševali le posamezne, tekoče probleme oziroma sanirali krizne razmere, kot je bil primer tovarne Zanussi. Dežela nima svoje samostojne industrijske politike, kljub temu da za reševanje kriznih gospodarskih razmer izdaja zajetna sredstva. Odtod tudi njena neučinkovitost pri reševanju problemov velike industrije, (na primer štivanske papirnice) in relativno majhna politična teža. Dokaz je tudi v tem, da so po štirih letih še vedno odprta vsa vprašanja državne industrije, saj dežela vladi in IRI ni znala predstaviti lastnega celovitega predloga.
Kako gledaš na možnost privatizacije Tržaškega Lloyda?
Načelno to ni problem, vprašanje je metoda, način, s katerim gremo v to izbiro. Eno je udeležba zasebnega kapitala, ki je lahko strateška tudi v politiki IRI (ustvarjanje enotnega trga državne in zasebne industrije), drugo vprašanje pa je udeležba dežele preko finančne družbe Friulia. To se lahko zgodi le za določen čas in z natančno opredeljenimi cilji. Ti pa ne zadevajo le ohranitve Lloyda v Trstu, temveč morajo zajeti celovit razvoj podjetja, o čemer danes ni jasnih stališč. Dežela ni zasebnik, imeti mora jasne cilje in ko jih doseže, lahko izstopi. Brez njih ostaja poseg dežele le politična poteza, u-smerjena izključno v ohranitev Lloyda.
Kaj nameravate kot opozicija storiti, da bi deželo prisilili k načrtni gospodarski oziroma industrijski politiki?
Naša svetovalska skupina pripravlja organski zakon za kontinuirane posege na industrijsko področje, . s katerimi bi premostili sedanje težave. Industrijska politika namreč ne more ostati omejena le na deželno stvarnost, ampak mora ustvariti razmerja tako z ostalo Italijo, kot z mednarodnim gospodarstvòm. Dežela mora kot gospodarski subjekt v prvi vrsti skrbeti, da izkoristimo vse možnosti, ki nam jih nudi geopolitična lega Furlanije - Julijske krajine. Vzpostaviti moramo stike z veliko italijansko zasebno industrijo in ohraniti odnos z državno industrijo, ne samo v smislu zaščite obstoječega, temveč predvsem za uresničevanje novih industrijskih priložnosti, za večjo prožnost državne prisotnosti. Danes v tem smislu še nimamo nobenih zagotovil in predlogov od IRI. Razlogi pa gotovo niso v obrobnosti Julijske kraji ne, pač pa v nesposobnosti, da bi dosegli celovito rešitev problematike.
Še o vprašanju odpiranja naše dežele: v kakšno smer naj bi šlo Doslej je bila zelo zaprta in velika sredstva je delila po klientelističnem sistemu. Nujno se bo morala odpreti tako1 do Italije, kot v mednarodnem smislu, to pa bo dosegla le z avtonomno industrijsko politiko. V tej zvezi bo nujno širše obravnavati tudi vprašanje sodelovanja ob meji. Ne žele: v kolikšno smer naj bi šlo?
met, ki danes ne zadostuje več, zato smo šli mi z našim zakonskim predlogom precej dlje. Danes je težišče sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo na podjetjih, ki niso iz naše dežele, medtem ko mi nismo ustvarili velikih kooperacij. Imamo pa ves interes, da se v to sodelovanje vključimo in ne dovolimo, da gre mimo nas. Naš predlog sloni na sodelovanju na visoki tehnološki ravni.
Ali lahko ugodnosti, ki jih prinaša paket, izkoristimo v te namene?
Paket kot instrument ni politično obarvan, čeprav, gre za tipičen poseg v nerazvita območja. Poraja se nam dvom, če Trst in Gorica sodita mednje, če je tak status zanju ugoden. Dejstvo je, da davčne olajšave ne zagotavljajo razvoja, zato so bolj zanimiva finančna sredstva. Toda, tu trčimo ob vprašanje, kako jih bo dežela upravljala, saj v paketu ni predvidena njena specifična pristojnost. To je negativna plat, je rezultat tržaških pritiskov. Politiko razvoja mora voditi dežela, paket je sam po sebi brez »glave« in potrebuje politično in gospodarsko usmerjanje dežele, ki naj resnično skrbi za razvoj naših obmejnih krajev, in sicer v dimenzijah skupnosti Alpe-Jadran. V njih ima namreč Furlanija - Julijska krajina središčni položaj, ki ga ni izkoristila in ga je mirne prepustila deželi Veneto, še toliko bolj. s pristopom Lombardije v skupnost. In tukaj je odgovor na neutemeljenost trditev o perifernosti in odrinjenosti naše dežele, ki ima vse možnosti postati osrednja, v naravnem zemljepisnem in političnem smislu.
Pogovor zapisala
VLASTA BERNARD
TRST — še pred koncem februarja bodo deželnemu odboru Furlanije - Julijske krajine izročili tekst prvega deželnega načrta za ureditev socialnega skrbstva, ki ga že dalj časa pripravljata odbornik za zdravstvo Gabriele Renzulli in odbornik za socialno skrbstvo Mario Brancati. Do konca junija bi morala nato Dežela zbrati vse morebitne ugovore ali nove predloge in spremembe načrta. Za zbiranje teh podatkov so zadolžene pokrajine, ki morajo o načrtu obvestiti občine in zasebne ustanove.
Odbornika Renzulli in Brancati sta se okvirno domenila za termina februar - junij na njunem zadnjem srečanju, ko sta morala razčistiti delikatne probleme kompetence obeh odborov. Težko je namreč dokončno določiti katere socialne servise mora nuditi deželni odbor za zdravstvo in kateri pri tiče jo skrbstvu. V nekaterih primerih je težko določiti celo kateri odbor mora odgovarjati za socialne usluge na določenem geografskem področju. Odbornika za zdravstvo in skrbstvo sta se zato domenila, da bo-
do na določenem področju lahko nudili svoje usluge tako zdravstveni kot socialni centri, kjer pa bo to neizvedljivo, bo en socialni center združeval več zdravstvenih struktur.
Kud problem nastaja predvsem pri socialnem oskrbovanju starejših o-seb, predvsem v Trstu. V tem primeru bi morala oba odbora stopiti v tesno sodelovanje in priskrbeti npr. domove za ostarele in onemogle — ki spadajo v resor socialnega skrbstva — z vsemi potrebnimi zdravstvenimi strukturami. Odbornik Brancati je izrazil upanje, da bi še v teku tega leta dokončali tudi deželni načrt za oskrbo ostarelih.
Poleg posebne pažnje, ki jo zahteva starejše prebivalstvo Furlanije - Julijske krajine, ostaja še vedno odprto vprašanje primerne socialne službe na voljo telesno in duševno prizadetih. Podrobnejšo študijo o tem bi moral v kratkem izpeljati goriški inštitut IN SIG. Na podlagi te raziskave o handi-kapiranih ljudeh v deželi bodo lahko šele nato pristojni odbori določili in dodelili potrebno denarno podporo.
Srečanje treh pristanišč
BENETKE — V Benetkah so se na povabilo tamkajšnjega župana Nerea Larcnija sestali predstavniki genovskega, tržaškega in beneškega pristanišča. Prisotni so bili tudi predstavniki treh občin in drugih javnih teles.
Namen srečanja je bil, da pride med tremi »zgodovinskimi« pristanišči do dogovora gkde določenih zadev, ki se dotikajo vseh. Tako so se zedinili v zahtevi, naj bi vlada z zakonskim odlokom dodelila vsem trem pristaniščem izredne podpore, katerim bi obnovili določene strukture. Na sestanku so si bili edini tudi glede predčasne upokojitve določenega števila delavcev. Parlament naj bi tako podaljšal veljavo zakona, ki ureja to delikatno področje. Dejstvo je pač, da bi vodstva pristanišč rada še nadalje zmanjšala število delavcev.
VELIK USPEH IN IZREDNA KAKOVOST
videoregistratorja GRUNDIG
stereo, sistem video 2000, 16 ur snemanja, upočasnjen
posnetek itd.
... 595.000 ur
IVA vključena
Brez predplačila — obroki po 20.000 lir ali odplačevanje 12 mesecev brez obresti in 30 mesecev POPOLNE GARANCIJE (brezplačna popravila in rezervni deli)
UNIVERSALTECNICA
TRST - Trg Goldoni 1 - Ul. Zudecche 1 - Korzo Saba 18 Center avtoradio: Ul. Machiavelli 3
---- Marha JValtritsch --
ENO STOLETJE SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOL V GORICI
Slovenski pouk pa so od tedaj naprej opravljali v vsaki zavedni slovenski družini starši in učitelji, ki So jih odpustili iz službe, ker niso hoteli v notranjost države. Pri tem so se posluževali prilog za otroke, ki jih še nekaj časa imeli slovenski list. »Abecednik«, delo učitelja Ferda Kleinmayra, ki je izhajal v teh prilogah »Edinosti«, je v knjižnem ponatisu izdala Gori-8-'a matica z naslovom »Prvi koraki«. Druga podobna izdaja je bila knjiga »Kolački«, ki jo je izdala Goriška "Mohorjeva družba in jo je priredil Leopold (Polde) ^jdjk. Izhajale so tudi še nekatere druge revije m sukanice.
Splošno žensko društvo v Gorici, ki je imelo precej razvejano dejavnost je na svojem sedežu v Ul. sv Iva-Aa 7 odprlo zasebno šolo. To šolo je 31. 5. 1926 prijavil sodišču goriški šolski nadzornik. Tožba je bila naperjeni9' proti učiteljici Gabrijeli Berbučevi in odbornici društva Štefaniji Podgornikovi. Po opominu, ki sta ga Prejeli od policijskih oblasti, je tečaj prenehal, sodni-tc>va razsodba z dne 31. decembra 1926 pa je bila o-Prostilna. 28. februarja 1928 pa je šolski nadzornik še smkrat prijavil omenjeno društvo sodniku, češ da ima a)no šolo. Učiteljica Berta Žejkova in predsednica ruštva Justina Podgornikova, ki sta bili obtoženi, sta °teli dokazati, da imata otroke v društvenih prosto-
rih le v rekreaciji. Sodnik pa ju je kljub temu obsodil na denarno globo.
V kasnejših letih je bilo še nekaj podobnih poskusov. Tak slovenski pouk je bil v Alojzijevišču. Tu sta, med drugimi, poučevali Pavla Makuc in Gita Podobnik. Bila je to nekaka pripravnica za vstopni izpit na italijanske srednje šole. Seveda je imel pouk slovenščine tu pomembno mesto. Gita Podobnik je potem na skrivaj učila otroke slovenščine na svojem domu. Enako je bilo še po več slovenskih hišah.
Društvo Šolski dom je v časovnem razdobju 1898 -1910 zgradilo v Gorici štiri šolske stavbe. Leta 1898 Šolski dom v Križni ulici, leta 1904 Mali dom v Ul. Bertolini, leta 1908 Simon Gregorčičev dom v Ul. Vetturini, leta 1910 pa Novi dom v Ul. Bertolini. Tri teh stavb so služile predvsem ljudskošolski mladini, četr-
Učiteljstvo slovenske osnovne šole v Ul. Randaccio v šolskem letu 1946 - 1947. Sedijo Zora Čuk - Bregant, Angela Cotič, Pavla Makuc, Ana Kavs, Marija Žepič. Stojijo Marija Koršič - Flajs, Roza čučat, Albina Valentič - Sfiligoj, Olga Čus, Virginija Ocrelli in katehet Mirko Mazora
ta, Gregorčičev dom, pa potrebam Zadružne tiskarne ter šolskim potrebam slovenskih srednjih šol. Med vojno so v stavbah bili nastanjeni begunci ter vojaške edinice. Stavbe so bile poškodovane. Društvo Šolski dom jih je takoj obnovilo, ne da bi čakalo na izplačilo vojne škode.
Društvo Šolski dom ni v celoti izplačalo vsega denarja, ki ga je bilo pri raznih bankah vzelo na posodo, da je stavbe lahko zgradilo. Na vseh stavbah je bila vpisana hipoteka. Slovenski ljudje v mestu in na podeželju so prispevali za razvoj slovenskega šolstva, vendar pa niso ti prispevki niti najmanj zadoščali, da bi se z njimi lahko odplačal dolg za gradnjo stavb, niti da bi se s tem denarjem lahko plačevalo učiteljstvo. V našem spisu smo objavili obračun društva Šolski dom za leto 1903. V tem letu so zbrali 4.726 kron in 48 vinarjev prispevkov in darov. Kar 11.660 kron od države in dežele za učiteljske plače. Javne uprave so plačale 3.467 kron in 50 vinarjev za najemnino šolskih prostorov. Starši učencev so plačali 2.687 kron in 39 vinarjev šolnine. Društvo je dobilo še nekaj drugih sredstev a to so bile malenkosti. V celoti je društvo v prej omenjenem letu dobilo le nekaj manj kot pet tisoč kron prostovoljnih prispevkov, kar je pomenilo manj kot eno petino celotnega proračuna. Brez deželnega ter državnega prispevka za učiteljstvo in najemnino prostorov ter brez podpor okoliških občin bi društvo ne moglo vzdrževati šol. Zaradi tega najbrž ni povsem na mestu udomačena »ljudska resnica«, da je slovensko prebivalstvo, samo in brez podpor od zunaj, zgradilo in podpiralo šole društva Šolski dom. Društvo se je znašlo v težavah po prvi vojni, ker slovenskih šol v Gorici ni bilo več in predvsem zato ker ni bilo več države, dežele oziroma občin, ki bi ga finančno podpirale na razne načine. Dolgovi v bankah, ki jih je bremenila hipoteka na stavbe, pa so ostali.
V organizaciji domačega SKD Slavec
Jutri v Babni hiši v Ricmaujih 3. srečanje oktetov Primorske
Medtem ko se poglablja razkol znotraj Liste za Trst
Pričel se je zapleten ples okrog tržaških krajevnih uprav
Pričel se je zapleten ples okrog tržaških krajevnih uprav: občine, pokrajine, KZE in nekaterih predsedstev javnih ustanov, kar vse je povezano z deželo in deželnim odborom. Predvsem se poglablja razkol znotraj Liste za Trst, ki je že jasno prišel do izraza na zadnji skupščini, na kateri je Giuricin sicer dobil pooblastila kot jih imajo vsi tajniki političnih strank, toda ostal je stari izvršni odbor, v katerem pa je v manjšini.
Izvršni odbor Liste za Trst pa je v četrtek zvečer z večino glasov o-svojil predlog Gambassinija, da v kratkem roku izstopijo tržaški občinski odborniki, pri čemer o pokrajinskem predsedniku in pokrajinskih odbornikih oprezno in značilno molče. Stališče vodstva Liste za Trst dokazuje poglabljanje razkola znotraj Liste, ki se očitno vrti okrog dileme: kako rešiti upravljivost tržaških krajevnih uprav. Vedno bolj vztrajno namreč krožijo predlogi, da naj bi delno izpolnili lanski sporazum stranki upravne večine in da naj bi prepustili Listi eno izmed deželnih odbor-niških mest. Govori se, da naj bi bila KD pripravljena žrtvovati odbor-
nika Nodarija, na njegovo mesto pa pravi Giuricin, da naj bi prišel svetovalec Liste za Trst Pellis.
To pa bi seveda pomenilo, da bi ostal tržaški župan ša vedno demokristjan Richetti in predsednik pokrajine listar Marchio. Poraženec bi bil seveda predsednik Liste in istočasno liberalec Cecovini. Zato pa tudi manever z odstopi in izsiljevanji, ki ga je znotraj liste sprožil njegov zaveznik Gambassini. V igri je tudi mesto predsednika bodoče zasebne družbe Tržaški Lloyd, za kar naj bi tudi kandidiral Cecovini, tokrat seveda predvsem v svojstvu liberalca.
Vso zadevo še zapleta položaj socialistov, ki so v vladi na deželi, v Trstu pa na občini in pokrajini v o-poziciji, kar je izven obstoječe logike zavezništev na deželni in na vsedržavni ravni.
Vendar pa se celotna zapletena bitka okrog bodoče ureditve tržaških in krajevnih uprav vrti skoro izključno okrog razdelitve raznih odgovornih mest, zelo malo pa se obravnavajo programi. V ospredju je »dediščina« Liste za katero obstaja splošno mnenje, da je v razsulu in pred
razkrojem, vsi pa bi hoteli dedovati njene glasove, ali vsaj dobršen del teh glasov. Istočasno pa tudi obstaja bojazen, da bi se Lista zopet združila in našla svojo notranjo homogenost. Dejstvo pa je, da se v takih okoliščinah boji možnih predčasnih volitev predvsem Lista za Trst in se jih ostale stranke ne boje, oziroma računajo z njimi tudi kot možnim izhodom.
Konkretna pogajanja se bodo pričela med pokrajinskimi in deželnimi tajništvi v sredini prihodnjega meseca na uradno vabilo deželnega tajnika KD Longa. Do takrat pa bo še mnogo polemik in najrazličnejših zapletenih manevrov.
• Rajonski svet za Zahodni Kras se bo sestal v sredo, 5. februarja, ob
18.30	na svojem sedežu na Proseku štev. 220. Na dnevnem redu bodo med drugim sklep o nudenju prostorov re-kreatorija »M. Silvestrini« društvu »Pohsportiva Opicina«, vprašanje prodaje jusarskega zemljišča pri Proseku in predlogi za vzdrževalna dela. Načelniki skupin so naprošeni, da se udeležijo predhodne seje ob 18. uri.
■ ricmanje
Slovensko kulturno društvo Slavec iz Ricmanj prireja letos že tretje srečanje oktetov Primorske. Prireditev bo v nedeljo, 2. februarja, ob 18. uri v Babni hiši. Na letošnjem srečanju bo nastopilo enajst oktetov in Sovodenjski nonet, ki se ricmanj-skemu občinstvu prvič predstavlja.
Spored bo razdeljen na dva dela: v prvem delu bodo nastopili oktet Javor s Pivke, pod umetniškim vodstvom Marcela Štefančiča, ženski oktet KD Ivan Grbec iz Skednja, ki ga vodi Marta Werk Volk, oktet F. Bevk iz Otaleža pod vodstvom Pavla Magajne, Primorski oktet iz Ajdovščine, ki ga vodi Miroslav Paškvan, oktet škofije s Škofij, pod vodstvom Iva Lešnika in, kot smo že omenili, Sovodenjski nonet, pod u-metniškim vodstvom Zdravka Pete-jana. V drugem delu se bodo predstavili oktet Vrtnica iz Nove Gorice, ki se letos že tretjič predstavlja, oktet J. P. Vojko iz Spodnje Idrije, ki ga vodi Dori Žakelj, oktet Nadiža s Kreda, ki ga vodi Bogdan Boštjančič, Briški oktet, pod vodstvom Janeza Slivnika, ki bo tudi tretjič gostoval v Ricmanjih, oktet Simon Gregorčič iz Kobarida, pod vodstvom Metoda Bajta ter Tržaški oktet, ki ga vodita Janko Ban in Mirko Slosar.
V razstavni galeriji v Babni hiši si bodo ljubitelji zborovskega petja lahko ogledali razstavo zamejskega naivca Claudia Clarija, ki se je s samostojnimi in skupinskimi razstavami doslej predstavil v številnih krajih na Tržaškem in Goriškem.
Obisk dijakov iz Maribora
Razgovor z direktorjem občinskih rekreatorijev
Odprtost za sodelovanje, toda...
Devinsko-nabreždnski župan Bojan Brezigar je včeraj sprejel na županstvu skupino 15 dijakov srednje naravoslovne šole »Miloš Zidanšek« iz Maribora, ki jo na obisku v naših krajih spremljajo ravnatelj Ivan Lorenčič in dva profesorja. Po u-vodnih nagovorih je župan v strnjeni obliki orisal gostom značilnosti občine, prikazal pa jim je tudi položaj slovenske narodne skupnosti v Italiji. Prisrčno srečanje se je zaključilo z izmenjavo daril. V spomin na obisk v devinsko-nabrežinski občini so predstavniki mariborske šole dobih Alasiov Slovar, brošuro Devin - dom Lepe Vide in še ne-
kaj drugih publikacij.
Odposlanstvo šole »Miloš Zidanšek« se mudi v naših krajih kot gost Jadranskega zavoda združenega sveta v Devinu, s katerim goji že vrsto let prijateljske stike. Ob zadnjih božičnih počitnicah je med drugim bila skupina devinskih dijakov na zimovanju v Mariboru. Omenimo naj tudi, da je bil lanski najboljši gojenec devinskega zavoda Dušan Gorše bivši dijak mariborske srednje naravoslovne šole. Mariborčani so se sinoči udeležili prireditve v devinskem zavodu, danes pa bodo devinskim gojencem prikazali film o Sloveniji.
»Prejšnji teden smo v Barkovljah le izročali namenu prostore, ki so bili prenovljeni po enoletnem delu. Prav zato kakršna koli razstava ni sodila v tisti okvir, ni imela smisla. Zato tudi niso bjli razstavljeni panoji slovenske barkovljanske šole z raziskavo o vasi.« Tako pravi prof. Nereo Mattei, direktor rekreatorijev pri tržaški občini.
Toda ali je bil samo to vzrok »nasveta«, ki ga je vodstvo rekreatorijev dalo barkovljanskim vzgojiteljicam? Telefonski razgovor je precej dolg in poglobljen, prof. Mattei se dolgo izmika, utemeljuje in ponavlja, da razstava ob otvoritvi prostorov ni imela smisla, še zlasti ker ni bila (pa tudi ne bi mogla biti, saj je bilo didaktično delo ob prenovitvi prekinje-
no) sad naporov gojenvec rekreatori-ja, pač pa sad napora drugih šolarjev. Ob koncu pa mu vendarle iztisnem, da so ga za otvoritev motih tudi dvojezični napisi na panojih. »No — pravi — tisti dan res ne bi bilo primemo . . .«
Ob tem pa si prof. Mattei tudi prizadeva, da bi dokazal svojo odprtost do nas. Ko bo začelo didaktično delo, ko bodo tudi z gojenci začeh didaktično delo, kamor sodi tudi spoznavanje lastnega rajona, kar so sicer pred leti že del ah, ne bo zaprek za sodelovanje s komerkoh, s šolami in z drugimi strukturami. »Formalno se obvezujem celo — zaključuje razgovor — da bodo junija ali septembra, odvisno pač kdaj se bo začelo didaktično delo, tudi tisti panoji prisotni na naših zidovih.«
Odprtost in pripravljenost za sodelovanje, torej. Ostaja pa ob vsem tem le neki »toda«, grenak priokus ugotovitve, da sta zbliževanje in sodelovanje dobrodošli, toda slovenščina, točneje dvojezičnost le ne sme motiti uradnih svečanosti in tenkočutnosti občinskih upraviteljev.
VT
• V ponedeljek, 3. februarja, bosta pripluh v tržaško pristanišče ameriška letalonosilka Goral Sea in ameriška fregata De Wert, ki pripadata 6. brodovju.
Dražje vozovnice in pijače
Od danes bo nekoliko dražje peljati se z avtobusom in popiti kaj v baru oz. gostilni. Po sklepu deželne uprave bodo namreč vozovnice javnih prevozov v vseh štirih pokrajinah Furlanije - Julijske krajine dražje. Listek za vožnje na avtobusnih progah tržaškega podjetja ACT bo od danes za 100 Ur dražji in bo torej stal 500 lir. Stare vozovnice bo mogoče zamenjati do 31. maja letos na blagajniških okencih podjetja ACT. Cena abonmajev ostane nespremenjena.
V skladu z novimi smernicami, veljavnimi na vsedržavni ravni, so tudi krajevni gostinci povišali cene za razne pijače, ki jih točijo pri pultu. Cene so orientacijske in gostinci jih lahko prikrojijo, svojim potrebam, kar pomeni, da je v posameznih obratih mogoče naleteti na razlike v cenah navzgor (le izjemoma navzdol).
Naj navedemo nekaj najznačilnejših primerov: kava bo odslej stala 700 lir (prej 600), kava brez kofeina 800 (700), mleko 700 (600), bela kava 1.000 (900), čaj 900 (700), mala čokolada 700 (600), vehka čoko--lada 1.000 (900), punč 1.500 (1.300), brezalkoholne pijače v steklenici 1.300 (1.200), brezalkoholne pijače v pločevini 1.500 (1.400), sadni šoki 1.100 (1.000), doihače pivo - steki. 1/3 1.800 (1.600), domače pivo - steki. 1/2 2.500 (2.200), malo točeno pivo 1.300, veliko točeno pivo 2.500, domači likerji 1.500 (1.300), alkoholni aperitivi 1.400 (1.300), žganje 1.500 lir.
»Mladi o ver 35« - zanimiva pobuda mladinskega krožka Barkovlje - Rojan
Pogovor s predstavnikoma krožka Markom Jagodicem in Stefanom Semenom
Da imajo mladinski krožki med našimi društvi in organizacijami v zamejstvu pomembno vlogo, bi bilo odveč poudarjati. Kjerkoli so se ustanovih, kjer delujejo, se porajajo nove iniciative, ki so blizu okusom in željam mladih in jih tako tudi tesneje povezujejo na domačo stvarnost.
Takšen mladinski krožek deluje v Barkovljah, združuje pa mlade iz tega dela tržaškega predmestja, kot tudi iz Rojana. Kako je prišlo do te združitve mladih, kaj ti mladi v sklopu svojega krožka delajo, kakšne so njihove želje in načrti — o vsem tem je stekla beseda z dvema od predstavnikov tega mladinskega krožka Markom Jagodicem in Štefanom Semenom.
Oba in še ostale člane krožka smo srečali na nedeljskem večeru v KD Barkovlje, ki so ga člani mladin skega krožka Barkovlje - Rojan, pri-pravili za tiste »mlade« nad 35 let, torej v glavnem za starše in sorodnike mladih članov krožka.
»Naj poveva,« sta nam dejala, »da gre prav gotovo za prvo takšno pobudo mladinskih krožkov, ki jo namenjamo starejši generaciji, z željo, da se ustvari med nami boljše in
tesnejše sodelovanje.«
Pa ste bili s to svojo prvo pobudo te vrste zadovoljnji? smo ju vprašali.
»Če po pravici povemo, smo bili zadovoljni mi, kot organizatorji, pa tudi vsi udeleženci - torej vsi 'mladi over 35’, kot smo jih imenovali. Mislili smo, da bo udeležba majhna, pa jih je prišlo kar veliko in vsi so se zabavali ob poslušanju popevk iz petdesetih in šestdesetih let, ki so takratno mlado generacijo navduševale.«
Ste imeli z organizacijo tega plesnega in družbenega večera kaj težav?
»Prav nobenih. Člani društva so nam pomagali, vse je steklo v redu in odločili smo se, da bomo kaj podobnega še organizirali.«
Kaj pa vaš mladinski krožek? Kje in kako deluje?
»Kot smo že na začetku omenili, smo si izbrali za svoj sedež Barkovlje, ker v Rojanu takšnih prostorov nimamo. Od poletja dalje imamo v Barkovljah tudi urejeno dvorišče za razna športna srečanja. Nekaj tekem in srečanj smo že imeli, nameravamo organizirati tudi košarkarski turnir in verjetno še kaj drugega.«
Pa ste razširih svojo dejavnost tu-
di na druga področja? So prisotna v vašem krožku tudi dekleta?
»Naj odgovoriva najprej na drugo vprašanje. Deklet je manj kot fantov. Morda bomo morali najti kaj takšnega, da jih bo privabilo v naš krožek. Odkar obstojamo smo imeli že nekaj filmskih večerov, pa tudi predavanj, drugače pa prirejamo družabne večere, kjer se sprostimo ob poslušanju glasbe, ki je nam mladim všeč.«
Vemo, da ste postali člani mladinskega krožka tudi vsi, ki sestavljate glasbeno skupino »Andromeda«. Imate v mladinskem krožku tudi vaše glasbene večere?
»Zaenkrat jih še nismo priredili, verjetno jih še bomo. Kljub temu naša skupina deluje, ustvarjamo tudi nove skladbe, takšne, ki morda nimajo širšega odmeva, ki pa so nam všeč. Zato mislimo pri tej glasbi vztrajati.«
Kaj pa stild z drugimi mladinskimi krožki?
»Te bi morali v bodoče okrepiti, morda s kakšnimi športnimi sreča nji ali družabnimi prireditvami. Zavedamo se, da je združevanje mladih potrebno in koristno. Tu moramo še marsikaj storiti.« N.L.
Velik uspeh ure pravljic za malčke
Pestro delovanje repentabrskega kulturnega društva Kraški dom
Delovanje repentabrskega kulturnega društva Kraški dom je tudi v letošnji sezoni dokaj pestro in živahno in terja od svojih članov nemalo truda. Trenutno imajo tako starejši, kot mlajši člani polne roke dela. Bliža se namreč pustni čas in v teku so priprave na ples, ki ga bo na pustni petek priredilo kulturno društvo Kraški dom v domači telovadnici.
Naslednja točka društvenega programa bo počastitev dneva slovenske kulture, predvidoma v mesecu februarju. V ta namen se je ustano-vila mlajša dramska skupina, ki z režisarjem Dragom Gorupom pridno vadi dvakrat tedensko. Dalje sta v občinski telovadnici v teku tečaja moške in ženske rekreacije, slednja je pod vodstvom profesorice Dragice Hrovatin. V Bubničevem domu pa poteka tečaj glasbene vzgoje, ki ga vodi Vesna Guštin. Mladini je letos društvo omogočilo shajanje v prijetno ogreti dvorani doma Albina Bubniča, kjer se lahko porazvedrijo in preživijo večerne ure v zdravem o-kolju. Posrečena novost letošnje sezone je prav gotovo ura pravljic za malčke otroškega vrtca in prvega razreda osnovne šole. Skupino animirata domačinki Tamara Škabar in Vilma Purič vsako soboto od 16. do 17. ure. Prejšnji teden sta bila
gosta društva Morana in Franko Si-monetig, ki sta prikazala zanimive posnetke z letošnje Kraške ohceti. Prireditev je privabila številne domačine in prijatelje iz sosednjih vasi, tako da je bila manjša dvorana repentabrske telovadnice skoraj pretesna.
Kaj pa načrti za drugo polletje? Naj povemo, da ima društvo namen obnoviti delovanje občinske knjižnice. V kratkoročnem programu so še gostovanja Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta in drugih okoliških dramskih skupin, družabne skupine Viky show ter večer posvečen sožitju, na kaerem bosta tržaški skupini v italijanskem narečju predstavili komedijo iž tržaške ljudske zakladnice.
V spomladanskih mesecih bo re-pentabrski mladinski krožek sodeloval na Igrah brez meja v Tržiču (Slovenija). Poskrbljeno je tudi za delovanje v poletnem času, kot je že ustaljen običaj. Na sporedu bodo Kulturni dnevi ob priložnosti občinske razstave vina, in mladinski poletni center, ki je lani odlično u-spel. Nazadnje naj omenim, da se člani društva Kraški dom s precejšnjo mero optimizma pripravljajo za bližnji občni zbor, računajoč na pristop mladih sil, ki naj bi prinesle novega zagona in obilo idejne osvežitve.	(Suzana Škabar)
Ob Dnevu slovenske kulture
Izrazi naše kulturne ustvarjalnosti
S slovesnostjo v Časnikarskem krožku
ZZI proslavila 40-letnico tržaškega ženskega gibanja
Korenine Dneva slovenske kulture ali Prešernove proslave, kot pogovorno najpogosteje označujemo ta praznik, so globoko razpredene v kulturni zavesti Slovenca ne glede na to, na kateri strani meje živi in v kakšnem okolju, v večjem mestu ali v najzakotnejši vasi. Tudi izrazi in obrazi takih praznovanj so zelo različni glede na sredino, v kateri se pojavljajo. Koledar si je letos privoščil malo potegavščino: Dnevu slovenske kulture, ki ima sicer točno določen datum, se je nevarno približal šaljivi pust. Izreden napor za kulturne delavce, ki vsako leto radi posvečajo primerno pozornost resnobnemu kulturnemu prazniku, ne morejo in ne želijo se pa upirati privlačnosti sprostitvenega pusta.
Organizatorji so se v raznih vaseh odločili zelo različno glede na potrebe in možnosti v posameznih krajih. Prva proslava je na vrsti že danes v Gročani, kjer je KD Krasno polje Povabilo v goste moški pevski zbor Tabor z Opčin, otroke osnovne šole na Pesku, nekaj gojencev Gla'sbene šole in govornika Marija Čuka, ob katerih bodo nastopali seveda tudi domači rečitatorji. Jutri, v nedeljo, bodo praznovali v Mačkoljah, kjer bosta v organizaciji KD Primorsko nastopala istoimenski domači zbor in harmonikarski ansambel Synthesis 4,
in v Ricmanjih, kjer bo že tretje srečanje oktetov Primorske. KD Rdeča zvezda in ŠK Kras sta se odločila za dvodelno proslavljanje: jutri bo v športno-kultumem centru v Zgoniku nastopala baletna skupina ŠD Mladina iz Križa, 23. februarja pa godba na pihala iz Nabrežine. V torek popoldne se bodo spomnili Franceta Prešerna člani Društva slovenskih upokojencev, ki se bodo zbrali v Gregorčičevi dvorani na dvajsetem kulturnem popoldnevu.
Naša najkapilamejša kulturna ustanova Zveza slovenskih kulturnih društev tudi že pripravlja bogat spored, ki naj odraža istočasno želje mlajših in botrebe starejših, ki naj spoštuje tradicijo in uvaja novosti. Zasnova takega multimedialnega praznovanja se sicer odmika od običajnih oblik in vsebin kot samosvoja in privlačna pobuda, ki bo zaživela 15. februarja v goriškem kulturnem domu, dan kasneje pa v tržaškem. Verjetno še ni čas, da bi podrobneje poročali o sporedu, lahko pa razkrijemo, da praznovanje predvideva: razstavo Poklon Avgustu Černigoju, gala predstavo z naslovom »Vrnimo se k Prešernu!« (recital poezije in glasbe), predstavitev pesniške zbirke Rezijana Renata Quaglie, predvajanje kratkega filma O Vrba!, radijski posnetek Krsta pri Savici, nastop zbora.
godbe in še marsikaj. Posebno privlačen naj bi bil otroški kotiček, v katerem bo skupina animatork poskrbela za dejavnost in animacijo otrok v družabnem vzdušju.
Prireditev bo skratka sprehod skozi našo kultumo-umetniško stvarnost, v kateri se izrazi in utripi naše u-stvarjalnosti iz preteklosti in sedanjosti med seboj prepletajo in dopolnjujejo v živem mozaiku, (nak)
Sinoči so se v Časnikarskem krožku srečale članice in predstavnice ZŽI - UDI, da bi s skromno slovesnostjo proslavile 40-letnico ustanovitve tržaškega ženskega gibanja. Slednje je namreč nastalo 18. februarja 1946 na Reki, kjer je potekal ustanovitveni kongres. Gibanje je takrat združevalo slovenske in italijanske antifašistke, da bo kongres na Reki pa so se žen-
ske odločile potem, ko je zavezniška vojaška uprava prepovedala, da bi se ženske sestale v Trstu.
Prehojena pot ženske organizacije je dolga in bogata, prepredena s težavami in uspehi, obupom in novim navdušenjem. Od bede prvih povojnih let, ko so se ženske združevale in javnost opozarjale na pomanjkljivosti, lakoto, brezposelnost in bolezni, vse tja do sedemdesetih let, ko je svet preplavil feminizem, vselej so ženske čutile potrebo po združevanju, po vzajemni pomoči, po iskanju poti iz podrejenosti in zapostavljenosti. Danes so morda te zahteve drugačne, podvržene novemu načinu življenja in življenjskega standarda, vendar skuša ZŽI - UDI nadaljevati po tisti poti, ki je bila začrtana pred štiridesetimi leti, oziroma po poti tistih žensk, ki so največ dale za to organizacijo.
UDI - ZŽI šteje danes 1.414 članic v tržaški pokrajini in skuša svoje delovanje usmerjati na najrazličnejša področja. Tako je na primer lansko leto priredila poletni center za slovenske in italijanske otroke v Slovenskem dijaškem domu v Trstu in letos namerava to pobudo ponoviti. Seveda nastajajo pri tem problemi predvsem finančnega značaja, vendar predstavnice ženskega gibanja menijo, da se s skupnimi močmi lahko take in drugačne težave premostijo.
Na včerajšnjem srečanju v Novinarskem krožku
Predpustni sprehod po trgovinah in prodajalnah igrač
Pustni šimpanz drago prodaja svojo kožo
Zadnji dan plačevanja raznih taks
VČERAJ VELIK NAVAL V POŠTNIH URADIH
Pust je pred vrati, našim otrokom že rojijo po glavi razne zamisli kako se bodo našemili, najbolj zavzeti odrasli »pustarji« pa kar sami pridno u-stvarjajo to, kar je še včeraj bila bežna domislica. Odločili smo se, da se sprehodimo po mestu in si ogledamo cene pustnih oblek in pripomočkov, ki že več tednov neusmiljeno vabijo pred izložbena okna. Izraz neusmiljeno bo najbrž pravi, kajti cene so večkrat tako visoke, da mora človek dvakrat premisliti, ali se mu tak strošek izplača ali ne. Kljub zavijanju burje smo prebredli mestno središče, obiskali pa smo tudi nekaj bolj zakotnih trgovinic, kjer lahko dobiš vse, dii skoraj vse.
V eni izmed veleblagovnic smo proti vsakemu pričakovanju naleteli na pičlo izbiro otroške pustne garderobe. Obleko gozdne vile, pajaca, pirata, vojaka in junakov iz neštetih risank 111 stripov lahko dobimo po razmeroma nizki ceni, ki gre od 45 do 60 tisoč Ur. Seveda je ceni primerno tudi blago, oziroma stoodstotna sintetika, ^ katerega so obleke sešite, primerne Po so u glavnem za malčke do šestega Večjih številk nimajo na zalogi. Prodajalk pa nismo kaj prida spraše-vali, saj se je kmalu izkazalo, da niso ravno dobro razpoložene do jirbč-nlh strank.
V trgovini nasproti veleblagovnice Vas je že v izložbi presenetil karton-Cek s ceno. Za sto pet tisoč lir si lahko privoščimo dres igralca ameriškega »jootballa«. Res, da je v ceno vključena tudi plastična čelada, vse ostalo pa je bolj podobno navadni trenirki, ki jo za veliko manjšo cerio ,uPimo tudi v najboljši trgovini s športnimi artikli.
Prava panika nas je zajela v naj-°‘j znani mestni trgovini igrač. Resnično lepe obleke kraljic, sinjih prin-oev, vojščakov in križarjev so nas akoj zamikale, že bežen pogled na oene pa nam je narekoval, da s ta-pustnim kostimom letos ne bo lc- Živo rdeča kraljevska obleka tane ničmanj kot 180 tisočakov, ne-^a3 manj bo treba odšteti za prijaznega dvornega norca, sešitega iz živo-arvnega žameta, resnobni paž pa se z obešalnika ponuja za 70 tisoč P',;. Pripomniti je treba, da je tudi ra velikosti nekoliko večja, vendar
izbi
)? ^}tdi v tem primeru še najbolj pri vajšani fantje od dvanajstega do pet-j^-Mega leta. »Taki se pač sami naj-p°‘Je znajdejo,« je dejala prodajalka, ^vedala nam je tudi, da so pred :l dosti več prodali, čeprav izbira ^ bila tako pestra. Baje so Se otroci »dovotjm že z malim. Sintetičen ko-b odraslega šimpanza nam je takoj nadel v oči: brez vsake pritikline sta-iz 2.30 tisočakov. Primerna maska j.jnehke gume je vredna približno isiSet tis°č tir, obuvalo približno °>' račune prepuščamo bralcem... Zanimivo je, da so cene serpentin, JPtiandol« in pisanih papirnatih kro-lc' ki jih na pustnem rajanju stre-' ttio nesrečnežem za vrat, zelo raz-.cne. Zanje lahko odštejemo od 700 n° 2.000 Ur. čemu tolikšna razlika,
am, nj jasno pa ja ^ gTe	v
b} Primeru za kakovost? j®6, bi lahko naštevali, mislimo pa, j1 je vsaj bežen okvir letošnjih pu-nih cen na dlani. Mimogrede smo
izvedeli, da nekateri zasebniki v tem času dajejo v najem razno pustno šaro, kaj več pa nam ni uspelo.
Pa še to: v trgovini z igračami smo srečali mlado mamico z dvema otrokoma in pozanimali smo se, kaj namerava kupiti. Povedala nam je, da je tu samo zato, da si otroške pustne šeme ogleda, sešila pa jih bo
kar sama. V trgovinah s trikotažo se namreč dobi vsakovrstno blago, pa naj bo to za Harlekina, čarovnika ali princesko. Treba je samo malo izkušnje in potrpljenja. Ni dvoma torej, da so te dni vsi bolj ali manj vešči šivankarji pridno na delu, požrtvovalnost pa se jim bo krepko poznala v družinskem proračunu, (mi)
Tržaški poštni uradi so bili včeraj nabito polni: samo na centralni pošti so stotine oseb čakale v treh vrstah pred okenci za vplačila na poštne tekoče račune. V glavnem je šlo za plačnike prometnega davka in radijskih in televizijskih naročnin, Id jim je včeraj potekel rok. Res je, da je pokrajinska poštna uprava v ta namen okrepila število osebja, toda naval je bil tolikšen, da so ljudje morali čakati pred okenci po celo uro in še več.
Danes na Motor Showu
Današnji spored 6. Motor Showa, ki je na ogled .na Tržaškem velesejmu, predvideva vrsto zanimivih spremnih prireditev. Ob 10.30 bo v velesejem-skem kongresnem centru predavanje predsednika italijanske motozveze Francesca Zerbija »Motociklizem in ekologija«. Ob 16. uri bo na sporedu srečanje z motociklističnima prvakoma Rinaldijem in Gresinijem. ob 18. uri pa bo podelitev deželne trofeje »Lancia«, ki jo podeljuje avtomobilsko predstavništvo Prisma.
»Stuntmeni« bodo nastopili od 15.30 in ob 18.30, ob 14.30 bo ekshibicija
Agenti našli ukradene predmete
Mešal je barve in zanetil požar
Včeraj nekaj pred 10. uro se je vnel manjši požar pri Sv. Ivanu. Plameni so uničili lopo v Ul. Verga 48. Načeli' so tudi starejši »citroen«, ki je bil pod njo spravljen, tako da škoda znaša kakih ID milijonov lir. V požaru je utrpel lažje opekline lastnik, 61-letni Luigi Levz, ki se bo moral zdraviti pet dni.
Kot so nam povedali tržaški gasilci, je požar nehote zanetil sam Levz. Ob prižgani plinski peči je namreč pod lopo mešal barve. Najprej so zagoreli hlapi, ki so se sproščali iz barve, nato pa še sama barva, ki jo je Levz ob sunkovitem umiku razlil. Pred plameni, ki so se takoj visoko dvignili, je nesrečnež skušal umakniti avtomobil, a ga je le delno potisnil izpod lope. Na kraj požara so takoj prispeli gasilci pod poveljstvom polkovnika Jacoponeja. S plameni so se borili skoraj do 12. ure. Lopa je na srečo bila več metrov oddaljena od najbližjih zgradb, tako da ni bilo velike nevarnosti, da bi se požar razširil.
Uslužbenci BCI napovedali stavko
Osebje tržaške izpostave zavoda Banca Commerciale Italiana je za ponedeljek, 3. februarja, napovedalo celodnevno stavko iz protesta nad nepopustljivostjo vodstva pri reševanju vprašanj organika, delovnega ritma in obremenitve ter okolja in zaščite zdravja. Zaposleni predvsem opozarjajo, da nenehno krčenje osebja povzroča delovno preobremenitev in krni kakovost bančnih storitev.
Policijski agenti z okrožja za Sv. Soboto so v okviru široke preiskave prijavili tri osebe, ki so v zadnjih časih zakrivile več tatvin v stanovanjih in avtomobilih. Ker je preiskava še vedno v teku, niso sporočili njihovih imen, razkazali pa so ukradene predmete, ki so jih zaplenili v enem stanovanju.
Med njimi so kasetofoni, avtomobilski radijski aparati, zvočniki in drugi gramofonski deli. Kdor sumi, da je med njimi tudi njegova lastnina, naj se javi na komdsiariatu pri Sv. Soboti. Policija je sporočila, da je zaplenila tudi avtomobil, katerega lastnika pa je že obvestila. Med prijavljenimi je tudi avtor tatvine na račun gostilne »Da Benito« na Opči-
nah, kjer je pred približno mesecem dni izginil drag aparat Hi-Fi.
Danes odprejo Giotti jevo razstavo
Danes ob 17.30 bodo v Palači Costami odprli razstavo slikarskih del tržaškega pesnika Virgilia Giottija. Pripravil jo je poseben odbor za počastitev stoletnice Giottijevega rojstva, pod pokroviteljstvom tržaške občinske uprave. Na ogled je več kot 200 del iz različnih ustvarjalnih obdobij tržaškega pesnika, ki je z velikim uspehom često zamenjal pero s čopičem.
v gokartu, ob 17. uri pa ekshibicija v rallyju. Poleg tega se najmlajši lahko udeležijo tečaja prometne vzgoje, ki ga prirejajo tržaški mestni redarji.
Motor Show bo odprt do ponedeljka, 3. februarja, in sicer z nekoliko drugačnim umikom, kot je bil prvotno najavljen. Danes bo odprt od 14. do 22. ure, v nedeljo od 10. do 21. ure in v ponedeljek od 15. do 21. ure.
Nova
mladinska igra na Radiu Trst A
Jutri ob 10.30 bo v sklopu mladinskega odra na sporedu prvi del radijske nadaljevanke »Med vzporedniki in poldnevniki«. Igra, ki jo je napisala Zora Tavčar, pripoveduje o dogodivščinah dveh jantov, Jerga in Miguela, vzdolž obal Afrike, Oceanije in Avstralije. V glavnih vlogah nastopata Marjan Kravos in Stojan Colja, režijo pa je podpisala Marjana Prepeluh.
Štiri nedelje zapored bodo tako mladi poslušalci našega radia spremljali oba junaka nove zgodbe v najrazbur-Ijivejsih trenutkih njunega potovanja.
• Italijansko - ameriško združenje bo 3. februarja začelo štirimesečne tečaje angleščine za različne stopnje. Informacije nudijo na sedežu u-stanove v Ul. Roma 15 (tel. 630301) od 16. do 19.30.
L 2. 1984	1. 2. 1986
Ob 2. obletnici smrti našega dragega
Edvarda Zupančiča
se ga z ljubeznijo spominjajo
žena, otroci, mama, sestra in drugi sorodniki.
Bazovica, Padriče, Trst, 1. 2. 1986
+	Nenadoma nas je zapustil
naš dragi mož, oče in nono
Marjo Kralj - Carli
Pogreb bo danes, 1. februarja, ob 12. uri iz hiše žalosti v Ul. Monrupi-no v domačo župnijsko cerkev na Opčinah.
Žalujoči: žena Marija,.sin Angel in hčerka Eda z družinama.
Opčine, 1. februarja 1986
Prenova knjižnice v Nabrežini
Devinsko-nabrežinska občina je začela z deli za preurejanje občinske knjižnice
na nabrežinskem trgu
SLOVENSKO
IIIsì£ì5kP,stalno„ „
GLEDALIŠČE
Kulturni dom
Gostovanje
MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANSKEGA
Arthur Miller LOV NA ČAROVNICE
Režija: FRANCI KRIŽAJ
DANES, 1. februarja, ob 20.30 — ABONMA RED B, F in E (prva in druga sobota po premieri ter mladinski v četrtek) JUTRI, 2. februarja, ob 16. uri — ABONMA RED C in G (prva in druga nedelja po premieri)
gledališča
VERDI
Jutri, 2. februarja, ob 16. uri (red D) ba na sporedu druga predstava Rossinijeve opere »La donna del lago«.
ROSSETTI
Danes ob 20.30 (red 1. sobota) bo Teatro Stabile Furlanije-Julijske krajine predstavil »Eroe di scena, fantasma d’amore« G. Pressburgerja. V abonmaju odrezek št. 7. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Predstava traja 3 ure.
TEATRO CRISTALLO
Danes, ob 20.30 bo gledališka skupina Attori e Tecnici predstavila delo Michaela Frayna »Rumori fuori scena«. Režija: Attilio Corsini.
CANKARJEV DOM
Velika dvorana
V	četrtek, 6. februarja: Retrogardi-stični dogodek KRST POD TRIGLAVOM - na velikem odru CG. Premiera.
Mala dvorana
Do 4. februarja:	Gledališki semi-
nar. Vodi ga Teatro del Canguro iz Ancone.
Danes, 1. februarja, ob 10. uri: Beethowen - Teatro del Canguro, Ancona, Lutkovna predstava.
Okrogla dvorana
V	torek, 4. februarja, ob 20.30: Marko Brecelj bo predstavil lastne skladbe.
V	četrtek, 6. februarja, ob 10. in 18. uri: To ni nobena pesem, to je ena sama ljubezen. Recitira Marijan Benedičič.
Velika dvorana Slovenske filharmonije
V	ponedeljek, 3. februarja, ob 19.30: Mednarodni mojstrski ciklus. Peter Rosei, klavir.
Srednja dvorana
V	sredo, 5. februarja, ob 19. uri: Literarni večer društva slovenskih pisateljev.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Danes, 1. februarja, ob 19.30: B. Brecht in K. Weill »Opera za tri groše«, gostovanje PDG v Desklah.
čestitke
Danes praznuje rojstni dan FAUSTO ANDREASSI. Vse najboljše mu želijo vsi, ki ga imajo radi, posebno pa Franko in Masimo.
A	-------------------
Danes praznuje 80. rojstni dan naš dragi
MIRKO ŠKRINJAR iz Sežane.
Še na mnoga leta polna zdravja in sreče mu iz srca kličejo žena Julka, družine Škrinjar, Pustišek, Hlede in Kariž.
KD ROVTE - KOLONKOVEC Ul. Monte Semio 27 vabi
člane in prijatelje na
OBČNI ZBOR
ki bo DANES, 1. februarja, ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20. uri v drugem sklicanju.
DNEVNI RED: poročilo o delovanju v preteklem letu in razno.
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE sporoča, da se je preselil v Dijaški dom. Ul. Ginnastica 72, tel. 577941.
LIVIO MOŽINA
se bo jutri poslovil od tržaške publike.
Zahvaljuje se vsem, ki so obiskali njegovo razstavo.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
SKD Barkovlje, Ulica Cerreto 12, priredi danes, 1. februarja 1986, VEČER DIAPOZITIV O JULIJCIH. Predvajal jih bo Mario Gregorič. Začetek ob 20. uri. Vabljeni.
KD Rovte - Kolonkovec, Ul. Monte Semio 27, vabi člane in prijatelje na občni zbor, ki bo danes, 1. februarja, ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20. uri v drugem sklicanju. Dnevnik red: poročilo o delovanju v preteklem letu in razno.
KD Rdeča zvezda in ŠK Kras prirejata v okviru praznovanj dneva slovenske kulture v športno-kulturnem centru v Zgoniku: 2. februarja, ob 17. uri baletna skupina ŠD Mladina in 23. februarja, ob 17. uri koncert godbe na pihala iz Nabrežine. Sodeluje domači pevski zbor. Vabljeni!
Društvo slovenskih upokojencev priredi v torek, 4. februarja, ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Fran čiška 20 kulturni popoldan v počastitev spomina našega pesnika Prešerna. Govoril bo prof. Josip Tavčar.
SKD Slavec priredi jutri, 2. februarja, ob 18. uri v Kulturnem domu v Ricmanjih 3. srečanje oktetov Primorske.
KD Krasno polje - Gročana priredi danes, 1. februarja, ob 20.30 v Srenjski hiši v Gročani Prešernovo proslavo. Nastopajo:	moški pevski
zbor Tabor z Opčin, otroci osnovne šole na Pesku, gojenci Glasbene šole, domači recitatorji. Slavnostni govor Marij čuk.
KD Primorsko vabi na PRAZNIK SLOVENSKE KULTURE jutri, 2. februarja, ob 17. uri v srenjski hiši v Mačkoljah. Nastopil bo domači pevski zbor Primorsko in harmonikarski orkester Synthesis 4.
izleti
SPDT prncja ob 6. pokalu Skdanc v organizaciji ŠD Mladina, avtobusni izlet v Ravascletto, kjer bo 16. februarja tekmovanje v veleslalomu. Vpisovanje je na sedežu ZSŠDI v uradnih urah, cena izleta pa je 12.000 lir. Člani SPDT, ki se želijo udeležiti tekmovanja, naj se zglasijo pri odgovornemu smučarskega odseka Pavlu Fachi-
KRIŠKI MLADINSKI KROŽEK	1
priredi
JUTRI, 2. feruarja, v dvorani Ljudskega doma v Križu predpustno zabavo z dvema plesoma:
»	1. PLES od 15.30 do 19. ure
2. PLES od 20.30 do 24. ure
Vabljeni vsi, ki si želijo dobro disko glasbo.
kino
Naša filmska rubrika je -bila pogosto tarča upravičenih kritik. Z željo, da bi ugodilo filmskim navdušencem, pa tudi tistim, ki le od časa do časa zaidejo v kinodvorano, je uredništvo sklenilo temeljito preurediti- rubriko. Odslej bo rubrika zato navajala: prvo in zadnjo projekcijo (podatek dopolnjuje trajanje filma v minutah in enostavni seštevek omogoča ugotavljanje, kdaj so druge projekcije); državo (z mednarodno kratico) in leto, ko je bil film produciran; ime režiserja (r.) in glavne igralce (i.). Marsikoga bo razveselila oznaka žanra (komični - kom., dramatični - dram., glasbeni -glas., fantastični - fant., pusto-!lovski - pust., kriminalka - krim., risani - ris., pornografski -porn.), ki je menda dovolj razumljiva tudi v kratici in ki lahko olajša izbiro neodločnemu gledalcu. Pri pornografskih filmih ne bodo označeni režiser in igralci, ker jih pogosto ne navaja niti spored. Posebej opozarjamo na prepoved mladini pod 14. letom z oznako ene zvezdice (O), pod 18. letom pa z dvema (OO).
V prvi in številčnejši skupini so navedeni novi filmi, v drugi pa ponovitve. Zaradi tega so lahko različne dvorane istega podjetja navedene ločeno (glede na predvajani film).
Uredništvo
ARISTON — 15.30, 22.00 Ginger e Fred, kom., I 1985, 126’; r. Federico Fellini; i. Giulietta Masina, Marcello Mastroianni.
EXCELSIOR I — 16.30, 22.15 Troppo forte, kom., I 1985, 110’; r. Carlo Verdone; i. Carlo Verdone, Alberto Sordi. -
EXCELSIOR II — 17.30, 21.45 Fletch, kom., USA 1985, 98’; r. Michael Ritchie; i. Chavy Chase, Joe Don Ba-
FENICE — 17.00, 22.15 Commando, dram., USA 1985, 91’; r. Mark L. Lester; i. Arnold Schwarzenegger, Rae Dawn Chong.
GRATTACIELO — 15.30, 22.15 Rocky IV, dram., USA 1985, 91’; r. Sylve-ster Stallone; i. Sylvester Stallone, Dolph Lundgren.
NAZIONALE I — 15.00, 22.00 Invasion
USA, dram., USA 1985, 107’; r. Joseph Zito; i. Chuck Norris, Richard Lynch.
NAZIONALE II — 15.00, 22.00 Rambo 2 - La vendetta, dram., USA 1985, 93’; r. George Pan Cosmatos;' i. Sylvester Stallone, James Cameron.
MIGNON — 16.30, 22.15 Dr. Creator -specialista in miracoli, fant., USA 1984, 110’; r. Vincente Spano; i. Peter O’Toole, Marie! Hemingway.
EDEN — 15.10, 21.30 Quella carne che scotta in Super Seka Star, porn. O G
NAZIONALE III — 16.00, 22.00 Odissea del piacere, pom. O O
CAPITOL — 16.30, 21.45 L’anno del dragone, dram., USA 1985, 135’; r. Michael Cimino; i. Mickey Rourke, John Lone.
ALCIONE — 16.00, 22.00 Amadeus, dram., USA 1984, 157’; r. Milos For-man; i. Tom Hulce, F. Murray A-braham.
LUMIERE FICE — 16.00, 22.00 Mask, dram., iJSA 1985, 120’; r. Peter Bogdanovich; i. Cher, Sam Elliot.
VITTORIO VENETO — 16.00, 22.00 E’ tornato mio fratello, kom., I 1985, 115’; r. Castellano e Pipolo; 1. Renato Pozzetto.
RADIO — 15.30, 21.30 Chorus Cali, pom. G O
koncerti
Glasbena matica vabi na nastop, ki bo v torek, 4. trn., ob 18. uri v Gallusovi dvorani v Ul. R. Manna 29.
razstave
Galerija Babna hiša - Ricmanje jutri, 2. februarja, ob 16. uri otvoritev samostojne razstave Klavdija Clarija -Klariča. Vabljeni!
V	Tržaški galeriji, Ul. sv. Frančiška 20 razstavlja svoja dela Jože Ciuha.
V	prostorih Tržaške kreditne banke v Ul. F. Filzi 10 razstavlja svoja dela grafik Mauro Tonet.
SKD Tabor - Opčine, Prosvetni dom. Do 2. februarja razstava akvarelov Roberta Hlavatyja na temo 4 letni časi. Ogled vsak dan od 16. do 19. ure, v nedeljo od 10. do 12. ure ter od 16. do 19. ure.
V	umetnostni galeriji Maicanton — Ul. Maicanton 14 bo od 30. t.m. do 22. februarja razstavljal svoje grafike in akvarele Jože Ciuha.
V	galeriji Cartesius — Ul. Marconi 16 je do 11. februarja, na ogled skupinska razstava jedkanic, na kateri sodeluje 16 slikarjev
V	Ilirski Bistrici v novi mali galeriji razstavlja svoja dela Klavdija Raza -Floreancig.
včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 1. februarja BRIGITA
Sonce vzide ob 7.27 in zatone ob 17.10 — Dolžina dneva 9.43 — Luna vzide ob 24.00 in zatone ob 10.27.
Jutri, NEDELJA, 2. februarja SVEČNICA
Plimovanje: ob 1.32 najvišja 40 cm, ob 8.26 najnižja —20 cm, ob 13.40 najvišja 3 cm, ob 19.08 najnižja —22 cm.
Vreme včeraj: temperatura zraka 5,2 stopinje, zračni tlak 1003 mb pada, veter 30 km/h severovzhodnik s sunki 78 km/h, vlaga 71-odstotna, nebo pooblače-no, morje močno razgibano, temperatura morja 8 stopinj.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Francesca Puliatti, Laura Spena, Joseph Robert Mendelssohn.
UMRLI SO: 82-letni Bruno Cervenca, 90-letna Pierina Voucic, 97-letna Matilde Pescatori, 90-letna Rosa Maria Marotta, 61-letna Maria Bessich, 79-letni Francesco Moratto, 82-letni Febee Ciacchi, 85-letna Giustina Raubar, 87-letna Giustina Bevk, 71-letni Pietro Fontanot.
OKLICI: smetar Sergio Logar in brezposelna Rossella Chiaselotti, uradnik Fulvio Tolmar in uradnica Daniela Do^ doci, zidar Maurizio Herrath in točajka Antonella Cescon, čuvaj Mario Fraschil-ia in prodaja lca Miriam Michel zn, g a sbenik Salvatore Micali in brezposelna Cristina Troian, programer Giancarlo Serra in univerzitetna študentka Alessandra Agnelli, delavec Luigi Morella in delavka Emanuela Allegro, brezposelni Franco Del Piero in delavka Adriana Simonovich, uradnik Maurizio Pertot in knjigovodinja Rosa Chimenti, upokojenec Giuseppe Tasin in estetistka Lucia Fiorella, uradnik Maurizio Bronzato in prodajalka Anna Ucmar.
DNEVNA in NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 27. t. m., do sobote, 1. februarja (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30)
Trg Ospedale 8, Ul. dell’Istria 35, Miramarski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19.
Sesljan (tei. 299-751), Bazovica (tel. 226-210), Žavlje (tel. 274-630) samo po telefonu za najnujnejše primere.
(od 19.30 do 20.30)
Trg Ospedale 8, Ul. deU’Istria 35, Miramarski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Largo Piave 2, Borzni trg 12.
Sesljan (tel. 299-751), Bazovica (tel. 226-210), Žavlje (tel. 274-630) samo po telefonu za najnujnejše primere.
(od 20.30 do 8.30 - nočna služba)
Largo Piave 2, Borzni trg 12.
Sesljan (tel. 299-751), Bazovica (tel. 226-210), žavlje (tel. 274-630) samo po telefonu za najnujnejše primere.
mali oglasi
ZARADI POTOVANJA prodam pando super 45, rabljeno malo časa. Telefo-
nirati v večernih urah na št. 040/229422.
OSEBI, ki ima smisel in veselje za delo v vinogradu, dajem v najem delno obdelano površino približno 1.200 kv. m. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Grijan«.
OSMICO odpre danes Ignac Štrajn -Mačkolje, Križpot. Toči belo in črno vino.
PRODAM alfetto 2000, rjave barve, ko-manj prebarvano, letnik ’77; motor ja-wa 350, letnik 1979 v dobrem stanju za 550.000 lir; avto daf 33 variomatic, obnovljen motor, 4.500 km, prodam cel avto ali samo motor za 550.000 lir. Telefon 040/228932.
PRODAM fiat 126 edina lastnica, 55.000 km z avtoradiom. Telefon 040/228409.
OSMICO je odprl Karlo Pegan v Zgoniku štev. 58. Toči pristno kraško belo vino in teran.
PRODAM vinograd, 2.000 kv. m. Telefon 040/228373.
IZKUŠENA otroška negovalka nudi u-sluge, po možnosti v jutranjih. urah. Telefon 040/947950.
PRODAM gorilnik na plin. Telefon 040/422128.
NUJNO iščem v najem 1 sobo za zdravniško ambulanto na področju Nabrežine - Sesljana - Proseka. Tel. po 20. uri na št. 229450.
NUJNO iščem nekoga, ki bi nudil lekcije iz trgovinstva in knjigovodstva. Tel. 040/228164 od 17. do 20. ure.
OSMICO je odprl Lupine v Praprotu. Toči belo vino in teran.
V	OSMICO vabi še do 7. februarja Robert Pipan iz Mavhinj.
NA PEČI se je pred 20 dnevi zgubil nemški ovčar po imenu Fon,, slep na levo oko in tetoviran v levo uho 66199. Nagrada za najditelja. Tel. na št. 0481/882-317.
V	RONKAH je odprl osmico Karlo Vižintin.
PRODAM pando 30. Telefon; 229250.
IMAŠ narodno nošo in bi se rad nam pridruži tudi za pust? če te to zanima tel. na štev. 200-150 od 16. do 20. ure.
razna obvestila
Moški in ženski zbor Tabor vabita na PUSTNO OSMICO. Za žejne in lačne bo na voljo domače vino, kraške specia-litete in slaščice. Od torka do petka od 18. do 22. ure, v soboto, od 14. do 19. ure.
Mladinska skupina P. Tomažič sporoča, da bodo vaje v ponedeljek, 3. t.m., ob 20. uri za moške in 21. uri za ženske.
V Društvu slovenskih izobražencev -Peterlinova dvorana v Ulici Donizetti 3 bo v ponedeljek, 3. februarja, predaval dr. Janez Gril iz Ljubljane o Vzgoji vrednot. Začetek ob 20.30.
Koordinacijski odbor mladih komunistov Zahodnega Krasa prireja v soboto, 8. februarja, v Ljudskem domu v Križu pustni plesni koncert z znano skupino Prizma. Začetek prireditve je predviden za 21. uro, vstop pa je možen z vabili, ki jih najdete lahko pri članih Koordinacijskega odbora, po šolah in v Ljudskem domu v Križu od 17. do 19. ure na dan plesa.
darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob Marije Dekleva por. Kokelj daruje A. G. 10.000 lir za šolo Bazoviški junaki v Rojanu.
V	spomin na mlada leta Pavle Radovič vd. Jazbec daruje Ivanka Lupine
15.000	lir ter Bogomila Doljak 15.000 lir za pevski zbor I. Gruden v Nabrežini.
Namesto cvetja na grob drage Zore Košuta por. Bogateč iz Izole darujejo teta Marija Sedmak, sestrična Danila in bratranec Virgilio 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
Ob 10. • obletnici smrti drage Milke Žerjal darujeta sinova Danilo in Darko z družino 40.000 lir za KD F. Venturini in 10.000 Ur za VZPI - ANPI Domjo.
Ob 12. obletnici smrti našega nepozabnega moža in očeta Josipa Krala sfc ga iz srca spominjajo žena Vera, hči Ervina in sin Jordan z družinama ter darujejo 30.000 lir za KD F. Venturini,
10.000	lir za otroški zbor F. Venturini in
10.000	lir za VZPI - ANPI od Domja.
Angel Kralj (Padriče) daruje 10.000
lir za KD Slovan.
Namesto cvetja na grob Hadrijana Cotiča darujeta Ida in Drago Purič 15.000 lir za kriško godbo.
V	spomin na Hadrijana Cotiča daruje družina Gruden iz šempolaja (gostilna)
20.000	lir za vzdrževanje spomenika v Križu.
V	spomin na Hadrijana Cotiča darujeta Rinaldo in Mili 20.000 lir za KD Vesna.
V	spomin na Hadrijana Cotiča daruje Srečko Tratjak z družino 20.000 lir za godbo Vesna - Križ in 10.000 lir za KD Vesna.
V	spomin na Kristino Berginz darujeta Angela in Karlo Gec 10.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Ita Koleriča daruje Neva Ferjančič 10.000 lir za Združenje aktivistov na Tržaškem.
Ob obletnici smrti dragih staršev daruje Neva Ferjančič 20.000 lir za Združenje aktivistov na Tržaškem.
V	spomin na drago mamo Josipino Dekleva darujeta hčerki 30.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Jelkino mamo daruje Nevija Žerjal 20.000 lir za Sklad M. čuk.
V	spomin na Marcelino mamo Marijo Pemič vd. Petaros daruje družina Gombač 30.000 lir za ŠD Breg.
Namesto cvetja na grob Gigie Hrovatin darujeta Lidija in Pepi Starc 20.000 lir za SKD Tabor.
V	spomin na Drago Daneu daruje Irma Kraus 25.000 Ur za SKD Tabor in
25.000	Ur za cerkveni pevski zbor Opčine.
menjalnica
31. 1. 1986
Ameriški dolar ................ 1.600,—
Kanadski dolar..................1.110.—
švicarski frank.................. 800.—
Danska krona..................... 181.—
Norveška krona................ 214 —
švedska krona.................... 213.—
Holandski florint................ 601.—
Francoski frank.................. 220.—
Belgijski frank................... 32.—
Funt šterling................. 2.275 —
Irski šterling................. 2.040.—
Nemška marka..................... 679.—
Avstrijski šiling................. 96,—
Portugalski eskudo................ 10.—
Japonski jen . ................... 7,50
Španska pezeta.................... 10.—
Avstralski dolar................1.100.—
Grška drahma	10.—
DebeU dinar........................ 4.—
Drobni dinar....................... 4,—
im
BANCA DI CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. f\ A.
Tnui - m ic:a f . nuzi iq -
IZREDNA
PRODAJA
PLAŠČEV
PLAŠČEV
VSEH VELIKOSTI IN ZA MOČNE POSTAVE
TRST - Ul. S Mounrio 16 (Trg Ospedole) Tel 794669
film - film - film
ureja kinoatelje
filmi na tv zaslonu
radioteieriaija
italijanska televizija
RASHOMON, 1950
Režija: Akira Kurosawa. Igrajo: Toshiro Mifune, Machiko Kyo, Ma-sayuki Mori, Takashi Shimura. RAI 1, v soboto, 1. februarja, ob 21.55.
Nadpovprečna raven Kurosawovih filmov dosega vrhunec tudi s filmom Rashomon (zmagal je bieneški Festival in zlato palmo v Cannesu leta 1956) njemu kvalitetno enakovredni so filmi Sedem samurajev, Kaghemusa, Do des ka den, Dersu Uzala. Ta preobilna kvaliteta je bila dolga leta tudi edina Kurosawova proizvodnja, ki je prišla na evropsko tržišče in je torej edini material, s katerim je ev-
Posmetek iz filma »Rashomon«
ropska kritika lahko vrednotila tega velikana svetovne kinematografije. Rashamon je zmesek oziroma kombinacija dveh tem povzetih iz spisov japonskega pisatelja Rymosuke Aku-gawe (Rashomon in V gozdu iz leta 1915 in 1921). Gre so za sojenje nevidnih sodnikov (očitno je sodnik vsak gledalec) skupini osumljencev, ki dajejo vsak svojo verzijo dogodka, uboja samuraja. Iskanje prave resnice, ki je pravzaprav ni, ker se vsi lažejo, je nosilec filmskega trena in zaključni nauk filma jo, da si vsi moramo pomagati, ker nismo ničesar gotovi.
NOSFERATU, 1979
Režija:	Werner Herzog. Igrajo:
Klaus Kinski, Isabelle Adjani, Bruno Ganz. Italia 1, v ponedeljek, 3. februarja, ob 23.15.
Stokerjev roman o grofu Drakuli iz leta 1897 je gotovo osrednje delo bogate literature o vampirjih. Roman ni le vznemirjal in spodbujal fantazijo literatov, temveč tudi filmarjev, ki so na to temo realizirali več variant (Tod Browning, leta 1931, Terence Fischer leta 1957). Najbolj u-spešno in pomembno izvedbo pa je realiziral mojster nemškega filmskega ekspresionizma Mumau. Herzogov Nosferatu je remake njegovega filma in poklon velikemu nemškemu avtorju. Za Nosferatuja se je Herzog odločil, ker mu je tema bližnja, ker je po naravi romantik in mračen avtor. Tudi v njegovih najbolj realističnih filmih opazimo nagnjenost do i-radonalnega, do norosti, sanj, delirija, odtujenosti. V pričujočem filmu Herzog strni svoje vizije v podobo zla — Nosferatuja in mu doda tisto humanost, ki je bila odsotna v Mur-naujevem filmu in v filmih to zvrsti.
UN LUPO MANNARO AMERICANO A LONDRA
An American Werewolf in London —- Ameriški volkodlak v Londonu, 1981. Režija: John Landis. Igrajo: Jenny Agutter, David Noughton, Grif-Rn Dimne. RAI 3, v sredo, 5. februarja, ob 20.30.
Ameriški volkodlak je sad nenehnega Landisovega dela in izkušenj iz Prejšnjih filmov, ki težijo k novemu oblikovanju komike. Usklajevanje in Prepletanje komike z drugimi filmskimi zvrstmi, musicalom v Blues Brothers in grozljivke v primeru pričujočega filma sta pravzaprav skraj-oi primer iskanja novih poti filmske-rou razvoju. Z razliko od Animai House in Blues Brothers, kjer je še ved-n? gag glavni adut filma, sledi ameriški volkodlak filmskim smernicam, hi jih je Landis začrtal s Shlockom. Naravna kombinacija hororja in ko-jP'ke je groteska, ki se ji Landis odločno izogiba in raje sprejme, da si žanra enakovredno sledita v filmu, ne da bi se spajali ali prepletali. Lan-disov namen je namreč zmesti gledalca in medtem ko je v Blues Brothers hi Animai House to dosegal s komiko absurda in razuzdanostjo, je tu isti učinek dosegel s sproščenimi trenutki komike, ki sledijo napetim trenutkom grozljivke.
VERSO LA VITA — Les Bas-fonds — V smeri življenja
Režija: Jean Renoir. Igrajo: Louis Jouvet, Jean Gabin, Suzy Prim. RAI 2, v četrtek, 6. februarja, ob 24.00.
Renoir je povzel film po gledališki drami ruskega pisatelja Maksima Gor-kija. Očitali so mu, da ni ustvaril v filmu ruskega okolja, ne atmosfere, ki je značilna za Gorkijevo dramo. Očitno ga to ni zanimalo, navdušila ga je predvsem socialna problematika drame in je osredotočil tematiko na problem emarginirancev kar je značilnost mnogih Renoirovih filmov. To kar je Brecht uprizarjal v gledališču, je Renoir realiziral v filmu z razliko, da je Renoir dajal več pozornosti dramam junakov in njihovim stiskam. V tem filmu igra tudi Jean Gabin, ki bo postal junak mnogih Renoirovih filmov. Konec filma v Chaplinovem stilu napoveduje boljšo prihodnost in optimizem.
OSTERMAN WEEKEND, 1983
Režija:	Sam Peckinpah. Igrajo:
Burt Lancaster, Rutger Hauer. RAI 3, v četrtek, 6. februarja, ob 22.05.
Osterman Weekend je zadnji film pokojnega režiserja divjih pokolov (The wild bunch, Cable Hogue, Geta way). Film so mu odvzeli ob koncu snemanja tako, da je montažo realizirala skupina tehnikov, ki je spremenila končni izdelek in avtorjev koncept filma. Gre se za špijonsko spletko, katere glavni junaki so agenti CIA in KGB. Zgodba poteka na dveh vzporednih področjih — realnosti in elektronskega posnetka. Video v filmu ne reproducira ampak vohuni in tako o-groža glavnega junaka, ga nadzoruje in mu ne dopušča svobode niti v privatnem življenju. Ko pa glavni junak spozna tehnologijo in zmožnost videa ni več žrtev ampak postane »krvnik«...
MISSINO, 1982,
Režija: Costa Gavras. Igrajo: Jack Lemmon, Sissy Spaček, John Shea. RAI 1, v petek, 7. februarja, ob 20.30.
Missing ali desaparesidos, izraz ki nam je postal znan v zadnjem času, pojav, ki se v totalitarnih državah dogaja prepogosto. O tem problemu je Costa Gavras zrežiral film, ki mu je doprinesel dva oskarja. Edo Herman (igra ga Oskarjev nagrajenec Jack Lemmon) gre v Čile da bi dobil katerokoli sled o sinu, ki je izginil v obdobju Pinochetovega puča. V kaotičnih in nasilnih dneh, ki so sledili prevratu Herman spozna kruto resnico, ameriško zunanjo politiko, ki popolnoma zmede njegov življenjski nazor. Najbolj pretresljivo pa je, ko zve da, je njegov sin umrl pod mučenjem. Drugega mu ne preostane kot da se vrne domov. Kljub Hermanovim protestom bodo oblasti pozabile na dogodek in vse bo ostalo v arhivu, Hermanu pa bodo čez nekaj časa postali sinovo truplo.
FANNY IN ALEKSANDER
Fanny och Alexander, 1982. Režija: Ingmar Bergman. Igrajo: Gunn Walgran, Beorje Ahlstedt, Christina Schollin. TV Ljubljana v petek, 7. februarja, ob 21.55.
Film, ki traja preko tri ure, je suma Bergmanovega filmskega opusa, s tem filmom je pravzaprav končal svojo filmsko kariero. Televizijska verzija, ki so jo predvajali kot nadaljevanko pa traja p>dt ur. Kolossal je stal skoro sedem milijard lir. V filmu se ponavljajo Bergmanove konstante, in avtor nam ne predstavi nič novega. Kljub temu pa je film kvaliteten saj je sad dolgoletnega filmskega ustvarjanja in izkušenj švedskega mojstra. Gre za zgodbo družine Ekdahl v začetku našega stoletja.
Popravek
V včerajšnjem članku o avtističnem sindromu se je v prvem odstavku nekaj zapletlo. Odstavek bi moral biti pravilno zapisan takole: »Skupino otrok, za katero je značilno, da se zelo slabo, oziroma sploh ne odzivajo na dražljaje okolja imenujejo strokovnjaki autiste. Avtizem je pogosto zelo težko ločiti od duševne prizadetosti. Znano je, da je približno tri četrtine otrok, ki kažejo znamenje avtizma duševno prizadetih. Znano Pa je tudi, da se pojavlja avtizem tudi pri normalno inteligentnih in celo pri nadpovprečno inteligentnih otrocih. Raziskave v deželah, kot so Velika Britanija, švedska ali Združene, države Amerike so pokazale, da se avtistični sindrom pojavlja pri štirih do petih otrocih na vsakih desettisoč. To pa prakti čno pomeni, da je število avtističnih otrok večje od števila slepih in približno enako število gluhih in naglušnih. Prvič je opisal zgodnji avtizem Leo Kamer leta 1943.«
Prvi kanal
9.00	Televideo
10.00	Martin Eden - 5. nadalj.
11.00	Sobotna tržnica - 1. del
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	Sobotna tržnica - 2. dri
12.30	Check-up - oddaja o medicini
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik 1 - Tri minute...
14.00	Prisma
14.30	La schiava di Roma - film
16.00	Drsanje na ledu -evropsko prvenstvo
16.30	Posebnosti iz parlamenta
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	II sabato dello Zecchino
18.05	Izžrebanje loterije
18.10	Nabožna oddaja
18.20	Prossimamente - napoved programov za prihodnje dni
18.40	Pan - dokumentarna oddaja o živalih
19.40	Almanah jutrišnjega dne
19.50	Vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	Io, a modo mio - Gigi Proietti
21.45	Dnevnik
21.55	Rashomon - film
23.25	Dnevnik 1 - Zadnje vesti
23.35	R carnevale di Viareggio
Drugi kanal
9.00	Televideo
10.00	Dnevi Evrope
10.30	Prossimamente - napoved programov za prihodnje dni
10.45	Mattinata a teatro:
La vita è troppo corta -komedija
12.30	Dnevnik 2 - Start
Ljubljana
8.00	Poročila
8.05	Otroška matineja:
Ciciban smuča - 2. del
8.20	Pesmi in zgodbe za vas:
Zlata goska
8.35	Oživele strani - 5. del
8.55	Otroške zabavne pesmi
9.25	Miti in legende: Biblijski miti stare zaveze: Jobova knjiga -TV nanizanka
9.40	Rana ura zlata ura - dok.
10.10	Roža čudotvorna - otroške pesmi
10.20	Potovanje skozi osončje;
Planet Zemlja - 4. del
10.50	Slovenski ljudski plesi: Prekmurje
11.20	Ščepec širnega sveta:
Curry po svetu - izobraževalna oddaja
11.50	Svetovni pokal v alpskem smučanju
13.10	Vojna - dok. oddaja
14.10	Poročila
15.15	EP v umetnostnem drsanju
17.00	PJ v košarki
18.35	Kratki film
18.50	Na zvezi
CANALE 5
8.40. Alice - TV film
9.10	Quel certo non so che - film
11.10	Come stai - oddaja o zdravju
11.40	Campo aperto
12.40	II pranzo è servito - kviz
13.30	Anteprima
14.10	Due notti con Cleopatra - film
16.15	Freebie e Bean - TV film
17.15	Big Bang
18.00	Record - športna rubrika
19.30	Zig Zag - kviz
20.30	Ti ricordi al Grand Hotel? -variete
23.10	Parlamento in...
23.40	Premiere
00.10 Sceriffo a New York - TV film
RETEQUATTRO
8.30	Soldato Benjamin - TV film
9.00	Destini - TV novela
9.40	Lucy Show - TV film
10.00	La prigioniera N. 27 - film
11.45	Tre cuori in affitto - TV film
12.15	I Ropers - TV film
12.45	Ciao ciao
14.15	Destini - TV novela
15.50	Retequattro per voi
16.10	Nervi d’acciaio - film
17.50	Lucy Show - TV fUm
18.20	Ai confini della notte
18.50	I Ryan - TV film
19.30	Febbre d’amore - TV novela
20.30	Angelica femmina ribelle -4. nadalj.
23.00	L’uomo che visse nel futuro -film
1.00	Agenzia UNCLE - TV film
ITALIA 1
8.30	Gli eroi di Hogan - TV film
8.50	Alla conquista dell’Oregon -TV film
9.40	Fantasilandia - TV film
10.30	Wonder Woman - TV film
11.30	Quincy - TV film
12.30	L’uomo da sei milioni di dollari - TV film
13.20	Help - kviz
14.15	Americanball
16.00	Bim Bum Barn - program za otroke - risanke
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.25	Dnevnik 2 - C’è da salvare
13.30	Dnevnik 2 - Lepa Italija
14.00	Odprta šola
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti .
14.35	Izžrebanje loterije
14.40	Športna sobota
16.30	Pane e marmellata - program za otroke'
D’Artacan - risanka
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.35	Življenje Leonarda Da Vincija
18.30	Dnevnik 2 - Športne vesti
18.40	Le strade di San Francisco -TV film
19.45	Dnevnik
20.30	I soliti ignoti - film
Igrajo Vittorio Gassman, Marcello Mastroianni, Totò
22.15	Dnevnik 2 - Vesti
22.25	II cappello sulle ventitré
23.15	Gremo v kino
23.25	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
23.35	Športni program
Tretji kanal
9.55	Smučanje
11.50	Smučanje
15.50	Prossimamente - napoved pro gramov za prihodnje dni
16.05	La terra del drago - risanka
16.35	Sabato tragico - film
18.05	Košarka
19.00	Dnevnik 3
19.10	Dnevnik 3 - Deželne vesti
19.35	Caravaggio v Rimu
20.05	šola in vzgoja: odprta šola
20.30	Leonard Bernstein dirigira simfonije Gustava Mahlerja
21.45	Dnevnik 3
22.20	Pirandello: Così è se vi pare -TV priredba
19.10	Risanka
19.26	Zmo do zrna
19.30	TV dnevnik
19.50	Vreme
20.00	Na gori daj dam - kabaret Svetlane Makarovič
21.00	Zrcalo tedna
21.20	Čajnica - film
23.20	PoročHa
Koper
13.00	Smučanje
14.15	TV novice
14.25 Uboga Klara - TV novela
15.15	Judita in Holofernes - film
17.00	Košarka
18.30	Zgodbe iz življenja rastlin -dokumentarec
18.55	TV novice
19.00	Snežni planet
19.30	TVD Stičišče
19.50	Sestanek z modo
20.30	Rossini - 1. del TV priredbe
22.00	TVD Vse danes
22.10	Rossini - nadaljevanje
22.35	Umetnostno drsanje - evropsko prvenstvo
23.40	Zdravnik in pacient - oddaja o medicini
postaje
18.00	Musica è
19.00	Gioco delle coppie - kviz
19.30	La famiglia Adđams - TV fDm
20.00	Risanke
20.30	Spaghetti a mezzanotte - film
23.30	Anteprima 00.30 Grand Prix
1.30	Deejay Television
TELEPADOVA
7.30	Risanke
9.00	TV film
10.00	Spazio 1999 - TV film
11.00	TV film
12.00	La grande lotteria - TV film
13.00	Dottor John - TV film
14.00	Eurocalcio - športna rubrika
15.00	Catch
16.00	Spazio 1999 - TV film
17.00	Risanka
20.30	Cat Ballou - film
22.30	Catch
23.30	Rombo TV 00.30 Chips - TV film
15.30	Una storia americana - film
TRIVENETA
17.00	Risanke
18.30	Amore grande, amore libero -film
20.00	Hugo il re del judo - risanka
20.30	Una signora in gamba - TV film
21.00	Un uomo chiamato Apocalisse Joe - film
22.30	Bellamy - TV film
23.30	L’ultimo indizio - TV film
01.00	Maladolescenza - film
02.30	Una signora in gamba - TV film -
TELEFRIULI
13.30	Sonorità Andrea - TV film
14.30	Nogomet
15.30	Musicale
17.30	Dokumentarec
18.30	Športna rubrika
19.00	Telefriuli sera
19.30	Senorita Andrea - TV film
20.30	Doppio gioco a San Francisco -TV film
21.45	Speciale TG
22.15	Telefriuli notte
22.45	Nice Priče
01.00	Buonanotte Friuli
radio
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 -
8.00	Dobro jutro po naše: Koledarček; 7.40 Pravljica za dobro jutro -Narodnozabavna glasba; 8.10 Almanah: Kulturni dogođki (ponovitev);
8.40	Glasbeni mozaik; 10.10 Koncert v Kulturnem domu v Trstu: violinistka Monika Skalar in pianist Aci Bertoncelj, Georg Friedrich Hàndel: Sonata št. 1 v a duru, Giuseppe Tartini: Sonata v g molu, »Vražji trilček«, Jani Golob: Tri skladbe, Sergej Prokofjev: Sonata op. 94 št. 2, Camille Saint - Saéns: Uvod in rondò capriccioso op. 24, Koncert je priredila Glasbena matica 19. novembra lani; 11.30 -
13.00	Pisani listi: Poljudno čtivo - Sestanek ob 12.00 - Lahka glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Čas in prostor: Pogovori o kulturi sožitja, nato: Glasbene skice; 15.00 Otroški kotiček: »Iz kota v kot«. Pripravlja Vera Poljšak, nato: Glasbene skice;
16.00	Zbornik: Popotovanje Duška Je-
linčiča po Južni Ameriki, nato: Glasbene skice; 17.10 Mi in glasba: pianistka Damjana Kralj; 18.00 Dramska vetrovnica:	»Večni sopotniki«.
Sklop velikih pesnitev za včerajšnjo in današnjo rabo v izboru in pripovedi Vladimira Jurca. Giacomo Leopardi: »O drage zvezde Voza«. Izbor;
18.45	Glasbena priloga.
RADIO KOPER (Slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis, ep; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije, objave; 7.00 II. jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - Kruh in sol Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik, Pesem tedna; Michochip; 17.15 Zamejska reportaža; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER (Italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 16.30,
18.30	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijske vesti; 6.00 Otvoritev programov - glasba; 6.30 Koledar; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.00 Prisrčno vaši; 9.03 Ultra light; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Vstop prost; 11.30 Na prvi strani; 12.35 Pičice na i; L4.35 Popoldanski glasbeni program; 14.45 Športna oddaja;
15.45	Glasbeni weekend; 16.32 Film in glasba; 16.55 Pismo iz...; 17.00 Disco magic; 17.32 V dvoje je bolje; 18.00 Bili so poznani; 18.32 Vse iz New Yor-ka; 20.00 do 6.00 Nočni glasbeni program.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00,
17.00,	19.00 Poročila; 6.05 Zeleni val;
9.00	Zeleni val weekend; 1.15 Blackout; 11.00 Odprti prostor; 11.10 Glasbena srečanja; 11.43 Magična svetilka; 12.26 Osebnosti; 13.25 šola in vzgoja; 13.56 Zeleni val Evropa; 14.00 D. J. story; 15.03 Varietà Varietà;
16.30	Doppiogioco; 18.00 Objektiv .Evropa; 18.30 Musicalmente volley; 19.20 V studiu za vas; 20.35 Smo tudi mi; 21.03 Z kot zdravje; 22.27 Tarzan -radijska priredba; 23.05 Telefonski poziv; 23.28 Zaključek programa - nočni program.
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30,
15.30,	17.30, 19.30 Poročila; 6.00 Jutranji program; 8.05 Šola in vzgoja;
8.10	Radiodue predstavlja; 8.45 Tisoč in ena popevka; 9.06 Programi pristopanja; 9.32 Varietejski program;
10.30	O gledaliških predstavah; 12.45 Hit parade; 15.00 Rock’n’roll; 15.50 Hit parade; 17.02 Tisoč in ena popevka; 17.32 Casa di bambola - radijska priredba; 19.50 Eccetera e Cetra;
21.00	Simf. koncert; 23.28 Zaključek programov - nočni program.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 10.00, lì.00,
12.00,	14.00 Poročila; 4.30 - 8.00 Jutranji program; 8.05 Pionirski tednik;
9.05	Sobotna matineja; 10.05 Pojte z nami. (Poje OPZ osnovna šola Bičevje, zborovodkinja Zinka Oven) ; 10.25 Dopoldne ob lahki glasbi; 11.05 S poti po Jugoslaviji; 11.30 Srečanja republik in pokrajin; 12.10 - 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo;
12.30	Kmetijski nasveti; 14.05 Glasbena panorama; 15.10 - 15.25 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00 - Zunanjepolitični magazin; 18.00 Škatlica z godbo; 18.30 Mladi mladim; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Za naše najmlajše; 19.45 Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča; 20.00 - 23.00 Slovencem po svetu: Domovina je ena. Mladi mostovi - Naši kraji in ljudje; 22.50 Literarni nokturno, Jože Šmit: Srce v besedi; 23.05 Od tod do polnoči.
jugoslovanska televizija
zasebne
Za smotrno uresničevanje paketa Altissimo
Pri trgovinski zbornici se ustanavlja promocijski informativni center
Odobrena sprememba izvršilnega nacrta
Zelena luč za začetek del za kanalizacijo v Gabrjah
Kako in čimprej smotrno uporabiti znatna finančna sredstva in različne ugodnosti, ki jih daje za obmejno področje tržaške in goriške pokrajine zakon, znan pod imenom paket Altissimo. O tem je tekla beseda na sestanku, za katerega je dala pobudo goriška trgovinska zbornica in ki so se ga udeležili predstavniki 'strokovnih združenj in organizacij, sindikalnih zvez, predstavniki pokrajinske uprave ter večjih občin na Goriškem. Na sestanku, ki ga je vodil predsednik trgovinske zbornice, ko-mendnik Delio Lupieri, je prevladalo mnenje, da se glede uresničevanja pred kratkim odobrenega zakona ne sme izgubljati časa. Prvi korak — tak je predlog trgovinske zbornice — je čimprejšnja ustanovitev nekakšnega promocijskega centra, ki naj bi deloval pri trgovinski zbornici in ki bi interesentom v zelo kratkem roku lahko posredoval točne informacije o možnosti gradnje novih industrijskih objektov, o obsegu in pogojih davčnih in drugih olajšav, o razpoložljivosti delovne sile, o obstoječih in zaprtih industrijskih obratih (takih je menda v goriški pokrajini preko dvajset). Stroške za delovanje promocijskega centra bi krili s sredstvi Goriškega sklada. Med pr-
venstvene naloge centra naj bi sodila tudi priprava izčrpne publikacije o različnih možnostih (in ugodnostih) za realizacijo novih gospodarskih pobud v goriški pokrajini, ob upoštevanju vseh možnosti (tudi proste cone). In prav o ugodnostih in olajšavah je bilo na omenjenem sestanku precej govora. Tako bodo podjetja (velja za nove gospodarske pobude) prihranila znatna sredstva za strošek delovne sile. Prihranek naj bi znašal do okrog 2 milijona lir letno na zaposlenega. Za že obstoječe gospodarske dejavnosti bo prihranek okrog pol milijona lir. Podjetja bodo plačevala davek na dohodek samo na polovico ugotovljenega dobička, na območju celotne pokrajine pa bodo podjetja (velja za industrijski sektor) oproščena plačevanja davka IL OR. Če k temu prištejemo večjo razpoložljivost rotacijskega sklada, večjo razpoložljivost Goriškega sklada, potem gre zares za enkratno (zgodovinsko) priložnost, ki jo nikakor ne gre zamuditi.
Prvi korak bo narejen, kakor smo zapisali, z ustanovitvijo promocijskega centra, kar se bo predvidoma zgodilo že v nekaj tednih. Treba pa bo medtem seveda rešiti tudi nekaj pomembnih vprašanj, tako recimo glede
upravljanja znatnih finančnih sredstev, porazdelitve med goriško in tržaško pokrajino (velja zlasti za rotacijski sklad), glede kriterija, ki naj velja ob porazdelitvi. Glede tega so bili predstavniki sindikatov, zlasti A-chille Colautti, v imenu sindikalne zveze CISL, zelo jasni. Glavno merilo mora biti število novih delovnih mest. Sicer pa paket Altissimo ne rešuje vseh vprašanj, je v razpravi poudaril pokrajinski tajnik UIL Sniderò, kajti odprto ostaja vprašanje podjetij z državno udeležbo. V razpravo so posegli še tržiški župan Gino Saccavini, ki je opozoril na pomen prenove v organu upravljanja Goriškega sklada, goriški župan Antonio Scarano, ki je naglasil na nujnost hitrih ukrepov, zlasti glede razpoložljivosti zazidalnih parcel za industrijske objekte, Bruno Marizza, v predstavništvu združenja Confcoltiva-tori, ki je kritiziral paket Altissimo, ker ne upošteva potreb in možnosti razvoja kmetijstva. Predsednik združenja industrijcev Schiozza je opozoril na potrebo, da se z rotacijskim skladom financira tudi različne pobude na področju prevozništva.
Na informativnem srečanju ni bilo, kakor smo izvedeli, predstavnikov SDGZ.
Sovodenjski občinski svet je na zadnji seji odobril spremembo k izvršilnemu načrtu za 2. skupino del splošnega načrta grezničnega omrežja in s tem dejansko odprl zeleno luč za urejanje kanalizacije na območju Gornjih Gabrij. Občinski svet je v lanskem letu sicer že odobril izvršilni načrt za predvideni poseg in sicer v višini 320 milijonov lir. Ker pa ima občina trenutno možnost najetja posojila (v breme države) samo do višine 230 milijonov, je bila nujna razdvojite v prvotnega načrta. S tem bo mogoče začeti z deli že v nekaj mesecih. Kanalizacijo na nekaterih odsekih, ki so bili črtani, pa bodo uredili v naslednji fazi. Občinski svet je namreč na zadnji seji (soglasno) odobril tudi načrt za tretjo skupino del v višini 155 milijonov lir. Občina bo za financiranje tega načrta zaprosila za deželni prispevek.
Sicer pa je bilo na torkovi seji, ki jo je vodil župan Vid Primožič, kar nekaj točk namenjenih področju javnih del. Tako namerava občina v doglednem času zgraditi večjo garažo za občinska vozila in je bil zato že izdelan okvirni načrt (predvideni strošek 100 milijonov lir), ki ga bodo poslali na deželo, skupaj s prošnjo za finančni prispevek. Gradnja garaže je predvidena na občinskem zemljišču za vrtcem v Sovodnjah.
Občinski svet je sprejel tudi nekaj sklepov v zvezi s finančnim poslovanjem za tekoče leto. Tako je osvojil predlog o dodatnem davku na porabo elektrike v gospodinjstvih (13 lir) in v industrijskih in drugih gospodarskih dejavnostih (5,5 lir) ter povišek občinskega davka na reklamo za 55 odst. Višji davek bo sicer vnovčilo podjetje, ki ima v zakupna to službo, občina pia bo izterjala višjo letno odškodnino. Prav glede tega vprašanja se je razvila krajša razprava, o možnosti, da bi reklamno službo neposredno prevzela občina.
Ob koncu seje je župan seznanil svetovalce o skorajšnjem obisku predstavnikov novogoriške občine v Sovodnjah, o sprejemu, ki bo 7. februarja v Ljubljani za župane slovenskih občin v zamejstvu ter o nedavnem obisku v Škofji Loki.
• Goriški kvestor je v teh dneh izdal odlok, s katerim, kot že v prejšnjih letih, dovoljuje izjemno piodaljšanje umika obratovanja javnih lokalov v pustnem času. Vsi gostinski in drugi javni lokali bodo od 6. do 11. februarja lahko podaljšali umik obratovanja do 5. zjutraj. Dovoljelnje za podaljšanje nočnega umika izhaja neposredno iz kvestorjevega odloka, zato ni treba lastnikom vlagati posamičnih pirošenj.
S kongresa tudi poziv za zaščito Slovencev
Confcoltivatori za enotne pobude v obrambo kmetijstva na Goriškem
Komunisti zahtevajo sklic glavne skupščine goriške KZE
Komunistična svetovalska skupina v glavni skupščini goriške KZE je včeraj predsedniku zdravstvene u-stanove Cesam Calzolari ju, naslovila daljše pasmo z zahtevo px> čimprejšnjem sklicanju glavne skupščine. Ob tem komunisti ugotavljajo, da je vodilni organ javne zdravstvene službe na Goriškem že dalj časa skoraj popolnoma nedelaven, da niso bila rešena nekatera osnovna vprašanja (na primer podpredsednik upravnega odbora je že pred kakšnim mesecem dal ostavko ; predstavnik republikanske stranke para v tako). Spričo tega je nujen sklic glavne skupščine, kjer naj se razčistijo tudi politični odnosi med strankami. Treba pa se je nujno o-predeliti tudi glede reorganizacije zdravstva (izdelava in odobritev načrta reorganizacije v smislu deželnega zakona 28/85), vprašanje glede vloge bolnišnic v Krminu in Gradežu, glede odpiranja tako imenovanih zdravstvenih okrožij, vzpostaviti pa je treba tudi drugačne odnose s sindikalnimi organizacijami, itd.
Načrt reorganizacije zdravstvene službe bi morali odobriti že do konca decembra lani, kar pia se doslej ni zgodilo. Položaj je kot kaže, na področju zdravstva v pokrajini iz dneva v dan bolj zapleten.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Centrale, Trg Republike, tel. 72-341.
V Gorici bomo kavo vsaj še dva tedna lahko pili po dosedanji ceni. Danes bi bil moral stopiti v veljavo novi cenik za konzumacije v kavarnah in javnih lokalih. Strokovna združenja upraviteljev javnih lokalov so namreč v deželnem merilu sklenila, da s 1. februarjem nekoliko privijejo cene. Kava se tako podraži s 600 na 700 lir, sorazmerno pa se povišajo tudi cene ostalih pijač.
Podražitev, ki je seveda predvidena tudi za goriško pokrajino, bo pri nas stopila v veljavo s približno dvotedensko zamudo. Združenje kavarnar-jev in gostincev namreč še ni dokončno oblikovalo novih cenikov, ki jih bodo menda pripravili do 15. februarja. Vse dotlej bomo na Goriškem pijače naročali še po stari ceni.
Nobene odložitve pa ni glede podražitve mestnih avtobusov, ki, kot napovedano, stopa v veljavo danes. Vožnja z avtobusom bo s sedanjih 350 poskočila na 500 lir. Občutno povišanje tarif izhaja iz določil finančnega zakona, ki jih je vlada z odlokom sprejela pred iztekom lanskega leta. Uporabnike mestnih avtobusov naj o-pozorimo, da dosedanji listki bele barve niso več veljavni, pač pa so jih nadomestili novi, rumene barve. Morebitne preostale stare listke bodo uporabniki na tajništvu mestnega avtobusnega podjetja lahko zamenjali z novimi, seveda z doplačilom razlike v
Ocena stanja kmetijstva na Goriškem in predlogi za enotne pobude v prid tej pomembni gospodarski dejavnosti so bili predmet poglobljene razprave na tretjem pokrajinskem kongresu kmečkega združenja Confcoltivatori, ki se je zaključil v nedeljo. V sklepni resoluciji, ki so jo sprejeli soglasno, so odobrili analizo in program dosedanjega predsednika Bruna Marizze. Marizza je bil takoj po kongresu potrjen za predsednika pokrajinskega' odbora združenja, za podpredsednika pa je bil na prvi seji novega odbora potrjen Federico Macor. •
V sklepni resoluciji pokrajinskega kongresa je v samem začetku poudarjena potreba po enotnosti v prizadevanju za krepitev kmetijstva na Goriškem. Kongres je tako sprejel ponudbo za skupno nastopanje z drugim kmečkim združenjem Coldiretti, krajevni ustanovi in drugimi političnimi ter gospodarskimi silami v obrambo kmetijstva. V ta namen so predlagali naj pokrajinska uprava pred koncem leta skliče konferenco o kmetijstvu na Goriškem.
Nadalje so v resoluciji poudarili zahtevo, naj se v tržaško - goriški paket vključijo tudi posegi za kme-
ceni. Nespremenjene ostanejo cene abonmajskih vozovnic.
Jutri dopoldne pohod »Bismarcia«
»Bismarcia«, tako so poimenovali netekmovalni pohod na 10-kilometr-ski progi, ki se bo jutri dopoldne odvijal po ulicah Gorice in v neposredni okolici mesta. Pohod pripravlja društvo Gruppo marciatori Gorizia, ob sponsorizaciji podjetja Marvin caffè. Udeleženci bodo startali ob 10. uri izpred telovadnice v dolini Kor-na (Ul. Italico Brass).
Nov objekt v tržiški luki
Špediterji, avtoprevozniki in nasploh gospodarstveniki, ki imajo svoj delokrog v tržiški luki, bodo v zelo kratkem času vendarle prišli do primernih pisarniških prostorov. S prispevkom Goriškega sklada, bodo v prihodnjih tednih dogradili večji montažni objekt, kjer bodo zatem uredili pisarne in druge prostore. Objekt je v neposredni bližini" luškega poveljstva, za postavitev in opremo pa bodo porabili okrog 130 milijonov lir.
tijstvo, ki v komaj odobrenem zakonu niso predvideni. Ob ugotovitvi, da je sodelovanje med poklicnima sindikat nima organizacijama kmetov pomembno in koristno, predlaga sklepni dokument združenju Coldiretti poenotenje služb za tehnično in strokovno pomoč članom. Na kongresu je bilo precej govora tudi o pretiranih davčno birokratskih obveznostih, ki bremenijo vinogradnike. Zato pozivajo naj se v skladu s pravično davčno politiko, ki naj kaznuje davčne utaje, poenostavijo birokratske obveznosti za vinogradniška podjetja. Poziv je namenjen predvsem vsedržavnemu vodstvu Confcoltivatori, ki mu pokrajinski kongres nalaga tudi prizadevanje za reševanje vprašanj v zvezi z zaposlovanjem v kmetijstvu, investicijami, proizvodnimi izbirami in načrti.
Ob strokovnih so na pokrajinskem kongresu kmetov Confcoltivatori o-bravnavali tudi splošnejša družbena vprašanja. Tako so v resolucijo vnesli poziv v prid naši narodnostni skupnosti in hitremu izglasovanju zaščitnega zakona. Vsedržavno vodstvo pozivajo naj s primernimi pobudami prispeva k hitremu izglasovanju potrebnega zakona za zaščito slovenske
S pridržano prognozo so včeraj zjutraj sprejeli na zdravljenje v goriški bolnišnici 27-letnega bančnega uslužbenca Daria Scuocha iz Gorice, Ul. Faiti 68/G. Scuoch se je v zgodnjih jutranjih urah ponesrečil v Ločniku v silovitem čelnem trčenju med njegovo lancio trevi 1600 in nasproti vozečim tovornjakom. V bolnišnici so mu ugotovili močan -pretres možganov ter udarce in rane po obrazu, ki so zdravnikom narekovale skrajno previdnost pri prognozi.
Točne okoliščine nesreče ugotavljajo orožniki. Nesreča se je pripetila ob 5.20, ko se je Scuoch vračal proti Gorici. V Ul. Udine v Ločniku je iz še nepojasnjenih razlogov zavozil na levo stran cestišča in čelno trčil v tovornjak fiat 50, ki ga je upravljal 55-letni Luciano Movia iz Gorice, Drevored Venezia 12. Slednji ni zado-bil telesnih poškodb, pač pa je bil v silovitem trčenju uničen ves prednji del Schuochovega vozila.
Tri mesece se bo moral zdraviti 41-letni Boris Tomšič iz Sovodenj, Ul. L maja 62, ki se je prodsinočnjim o-krog 18.30 ponesrečil v Sovodnjah. Zdravniki so mu ugotovili izpostavljen zlom stegnenice na desni nogi. Tomšič se je prejšnji večer z vespo 50 peljal po Ul. 1. maja v smeri proti Štandrežu. Nesrečo je povzročila njegova vožnja po levi strani cestišča, zaradi česar je z vespo čelno tr-
narodnostne skupnosti v Italiji.
Na kongresu so se tudi zavzeli za odpravo zamud pri izvajanju Osimskih sporazumov. Vsako zavlačevanje, kot dokazuje primer predvidenega a še ne uresničenega sistema za skupno obrambo pred točo vzdolž meje, prinaša s seboj nadaljnji razkroj kmetijstva in celotnega gospodarstva v obmejnem področju. Končno se kmetje v resoluciji zavzemajo tudi za mir in razorožitev, vprašanje, ki je pri nas povezano tudi s prizadevanjem za odpravo vojaških služnosti na kmečkih površinah.
Interpelacija KPI na pokrajini
Komunistična svetovalska skupina v pokraj niškem svetu je te dni, še preden je bila sprejeta odločitev o odstopu pokrajinskega odbora, naslovila odborniku za šolstvo dr. Špacapanu vprašanje, če je pokrajina storila vse predvidene ukrepe za redno odprtje tretjega letnika pri slovenski sekciji zavoda ITI — v smeri informatika. Svetovalci KPI vprašujejo tudi, če so glede take rešitve nastale dodatne težave.
čil v nasproti vozeči renault 6 Gio-vannija Puntina iz Pierisa. Medtem ko je Tomšiča sunilo na tla, je avto zavozil čez sredino cestišča in lažje trčil v Volkswagen, s katerim se je 23-letna -Neva Tomasi peljala v nasprotni smeri.
Družabno srečanje
V sredo zvečer je bilo v novem gostišču v Volčji dragi družabno srečanje v čast profesorja Albina Sirka, predsednika Sindikata slovenske šole v Gorici. Priredili so ga predstavniki republiškega sveta Zveze sindikatov in občinskega sindikalnega sveta v Novi Gorici. S tem so poudarili dolgoletno sindikalno delovanje prof. Sirka in sodelovanje med Sindikatom slovenske šole v Gorici in sindikalnimi organizacijami na ravni Slovenije in novogoriške občine.
Član predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Boris Lipužič je prof. Sirku izročil spo minsko darilo ter ob tem opozoril na važno vlogo, ki jo v Gorici opravlja Sindikat slovenske šole. Družabnega srečanja v Volčji dragi so se udeležili tudi nekateri drugi člani odbora Sindikata slovenske šole.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Pontoni & Bassi, Raštel 52, telefon 83-349.
Križarka Garibaldi zapušča Tržič
Križarka - letalonosilka »Giuseppe Garibaldi« bo predvidoma v ponedeljek dokončno zapustila pristanišče v Tržiču. Slovesnost ob izplutju bo ob 9.30, seveda če bodo za to primerne vremenske razmere. Ladja se bo na poti proti matični luki. La Spezii, u-stavila v Anconi, Tarantu, Palermu in Neaplju. V La Spezio bo predvidoma dospela sredi februarja.
Ladjo so v Tržiču pričeli graditi 26. marca 1981, 31. julija lani pa so jo formalno izročili vojaški upravi, čeprav je bila slovesnost nato šele konec septembra lani.
darovi in prispevki
V	spomin na pok. teto Maljo darujejo Cvetka, Darinka in Lidija 50 tisoč lir za Kulturno društvo Briški grič v Števerjanu.
V	spomin na pok. Marijo Kovic por. Florenin daruje družina Florenin iz Rupe 30.000 lir za Društvo krvodajalcev iz Sovodenj.
Ob 6. obletnici smrti Oskarja Grilla so žena in otroka poklonili 30.000 lir za Kulturno in športno društno središče na Vrhu.
Namesto cvetja na grob Marije Kovic por. Florenin daruje Zlatko Vižintin z družino 50.000 lir za Kulturno in športno društvo Vipava na Peči.
izleti
Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo, 9. februarja, avtobusni izlet za smučanje na Dobrač v Avstriji. Prijave in pojasnila v tr-vini Bavcon, v Ul. Carducci, do 6. februarja. Udeleženci morajo imeti veljaven potni list, oziroma osebno izkaznico.
razna obvestila
Na pustovanje društva upokojencev v Ajdovščini bodo avtobusi odpeljali po sledečem voznem redu: L avtobus ob 14.30 iz Štandreža; 2. avtobus ob 14.30 izpred gostilne Paulin v Gorici, nato skozi Pevmo, Oslavje, Števerjan in Podgoro; 3. avtobus ob 14.30 iz Sovodenj, nato ob 15. uri na Travniku. Priporoča se točnost
kino
Gorica
VERDI 18.00-22.00 »Rambo II.«.
CORSO 17.00—22.00 »L’anno del dragone«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VITTORIA 17.15 — 22.00 »Scandalosa Gilda«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 17.30—22.00 »La carica dei 101«.
COMUNALE 18.00—22.00 »Fandango«.
KRM IN - Občinsko gledališče 15.00— 17.00 »La bella addormentata nel bosco«.
Avtobusi od danes dražji kava šele čez dva tedna
Nesreči v Ločniku in Sovodnjah Dve osebi precej hudo ranjeni
Pogovori na Kraški gorski skupnosti
Urejanje kraškega krajinskega parka prepuščeno izbiram posameznih občin
Urejanje kraškega krajinskega parka na Goriškem krasu bo še naprej prepuščeno izbiram posameznih občin. Kaže namreč, da še ni primernih pogojev za enoten in skupen nastop ter za izdelavo zaokroženega načrta zavarovanega območja. Medtem ko so nekatere od šestih občin, na obmo>-čju katerih naj bi se bodoči Kraški park raztezal, prepričane v pomen naravnovarstvenega posega — to velja predvsem za Doberdob, Tržič in Ronke — je pri ostalih občinah opaziti precej manj zanimanja in tudi določeno previdnost, ki je, ob upoštevanju dejanskega stanja na območju posameznih občin tudi razumljiva.
Doberdobska občina je pred kratkim dala pobudo za sestanek predstavnikov vseh šestih občin (poleg Doberdoba še občine Sovodnje, Zagraj, Fo-Ijan, Ronke in Tržič) na sedežu Kraške gorske skupnosti. Ta ustanova naj bi namreč, v primeru dogovora, prevzela izdelavo načrta za zaokroženo območje, na Goriškem krasu. Gorska skupnost je gotovo najbolj pristojna za take in podobne posege, kakor so na sestanku samem potrdili predstavniki štirih občin, ki so se sestanka udeležili. Žal pa ni bilo zraven predstavnikov Tržiča in Ronk,
dveh občin, ki skupaj z Doberdobom pravzaprav predstavljata jedro Kraškega parka. Odsotnost predstavnikov Tržiča in Ronk pa je tudi eden od glavnih razlogov, da na sestanku ni prišlo do dogovora o skupnem nastopanju in da bodo zato občine, ki nameravajo izkoristiti finančna sredstva deželnega zakona 11/83 zato prošnje vložile same. Tako namerno so že potrdili predstavniki doberdobske občine, ki se z načrtom zaščite okolice Doberdobskega jezera ukvarjajo že nekaj let in so tudi naredili prve konkretne korake v tej smeri.
Za samostojno nastopanje se menda ogrevajo tudi v Tržiču, čeprav se območje njihovega teritorija, ki ga urejujejo, stika z zaščitenim območjem v doberdobski občini. Podoben je položaj tudi na območju Močil, ki upravno sodijo v občino Ronke, mejijo pa s teritorijem, ki ga v sosednji tržiški občini nameravajo zaščititi in urediti. Ob tem velja zabeležiti, da je bil pred kakšnim mesecem prav v Ronkah sestanek, na katerem je tekla beseda o teh vprašanjih in je bila naglašena potreba po sestavi ©notnega načrta, sicer bo težko mogoče izkoristiti prispevke dežele, ki je za financiranje zakona 11/83 v treh letih namenila skupaj 9
milijard lir. Podoben, čeprav nekoliko širši, sestanek je bil ob koncu leta v Gorici, na pobudo pokrajinske uprave ter ob prisotnosti deželnega odbornika Carboneja. Tudi ta sestanek ni obrodil konkretnih sadov.
Za letos je obdobje dogovarjanja prav gotovo že mimo, saj je rok za predložitev prošenj na deželo 31. januar.
0 POKRAJINSKIH MUZEJIH
Interpelacija KPI na pokrajini
Pokrajinski svetovalci KPI Blasut-ti. Di Dato in Poletto so predsedniku pokrajinskega sveta naslovili pismeno vprašanje glede pogojev v katerih delajo pokrajinski uslužbenci, zadolženi za nadzorstvo nad muzejski mi zbirkami in za redno delovanje pokrajinskih muzejev. Kakor znano, so se ti uslužbenci pred kratkim odločili za protestno akcijo. Pokrajinski svetovalci, želijo tudi vedeti, kakšne ukrepe namerava pokrajinska u-prava sprejeti, zato da se stanje izboljša.
Predlog goriške občinske uprave
BREGOVE SOČE PRI GORICI BODO OČISTILI IN UREDILI
Na drugem mestu danes poročamo o prizadevanjih za ureditev okolice Doberdobskega jezera, gradiča nad Tržičem in drugih krajev na našem Krasu. Očiščenja in ureditve pa potrebuje tudi obrežje Soče. Na deželi nudijo namreč prispevke tudi v ta namen. Tako za načrte kot za čiščenje in urejanje. 0 tem je bil pred dnevi govor v goriškem občinskem svetu. Sprejeli so predlog odbora, da deželo zaprosijo denar za začetek tega urejanja. Najprej bodo seveda zahtevali denar za kritje stroškov izdelave primernega načrta. V poštev bi prišla oba bregova Soče od državne meje z Jugoslavijo pa do krajev pod ločniškhm in štandreškim mostom, to je do meja goriške občine z občinama Sovodnje in Fara. Urediti bo tu treba marsikaj. Seveda bodo morali najprej upoštevati dve varianti, kajti možno je, da se nekje pri Podgori zgradi jez. Če bo tako bo gornji tok Soče čisto drugačen. Nekaj so v neposredni bližini Gorice že uredili. Upoštevati bodo marali naravne lepote, potrebe prebivalstva, zahteve ekologov, ribičev, lovcev in vseh, ki jim je pri srcu narava. Načrtovanje ne bo najlažja stvar. Brez dvoma bo prišlo tudi do polemik, kajti vedno se bo našla skupina ljudi, ki bo s stvarjo nezadovoljna.
ČREDA OVAC IZ VENETA
Za naše kraje neobičajen prizor se je ob koncu prejšnjega tedna mudil na ožjem Goriškem, kjer je polja v okolici Sovodenj zasedla ogromna čreda ovac. Nad osemstoglavo čredo so prignali iz Veneta, oziroma Tridentinskega, kjer so dolinski pašniki zdaj pod snegom. V tistih krajih je selitev čred v zimskem obdobju sicer nekaj običajnega. Po navadi se pastirji usmerjajo proti spodnjemu delu Furlanije, oziroma nižinskemu delu Veneta, letos pa so se, kot kaže, obrnili proti vzhodu in s čredo dosegli naše kraje, kjer nismo takih prizorov vajeni.
Nekaj dni se je čreda zadrževala na območju goriškega letališča, od koder je tudi gomji posnetek, potem pa so se pastirji premaknili na drugo stran Soče in se usmerili proti Vidmu.
Slovanske kulture in esperanto
Goriški esperantisti imajo že dolgo let prijateljske stike z jugoslovanskimi kolegi, še zlasti s tistimi iz Zagreba, še bolj so jih poglobili pred meseci, ko je bil kongres italijanskih esperantistov v Gradežu. V gosteh so goriški esperantisti že imeli nekaj predavateljev iz sosedne države. Tako predavanje bo danes, ob 17. uri, v prostorih socialnega centra v Ulici Baiamonti. O sociolingvističnih vprašanjih slovanskih literatur bo predaval dr. Nikola Rasič z univerze v Zagrebu. Poskrbljeno bo za prevod v italijanščino. O esperantski kulturi nasploh pa bo prof. Rašič govoril na sedežu društva esperantistov v Drevoredu 20. septembra jutri, v nedeljo, ob 10. uri.
Pogovor s sodnico za prekrške
Zaradi ilegalnega prehoda meje so lani v Novi Gorici obsodili 483 oseb
Pred kratkim smo poročali, da je temeljno sodišče v Novi Gorici lani obsodilo 162 oseb različnih narodnosti in državljanstev, zaradi ilegalnega prehoda jugoslovansko - italijanske meje na Goriškem. Temu številu oziroma primerom pa je treba dodati tudi osebe, ki so bile v postopku pri sodišču za prekrške v Novi Gorici. Slednje obravnava po pravilu primere, ko je kazen manjša kot pa denimo pred temeljnim sodiščem. Sodnica za prekrške Darinka Kogoj je v pogovoru za »Primorski dnevnik« navedla različne podatke in primerjave, ki kažejo, da imajo tudi sodniki za prekrške (vsi so trije) precej dela s posamezniki, ki skrivaj oziroma nezakonito prečkajo mejo pri Novi Gorici in Gorici.
Lani so sodniki za prekrške obsodili zaradi omenjenih prekrškov skupaj 483 oseb. Od teh so jih okoli 383 prijeli jugoslovanski graničarji ah miličniki, približno 100 pa so jih a-retirah itahjanski obmejni organi in jih zatem izročili svojim jugoslovanskim kolegom. Od omenjenega skupnega števila prijetih in obsojenih o-seb, je bilo 59 tujih državljanov: Romov, čehoslovakov, Albancev, Nemcev,’IGtajcev, Madžarov, Francozov, Irancev, Turkov, Nizozemcev, Italijanov, Gancev in Malezijcev. Preostali so bili jugoslovanski državljani.
Sodnica Kogojeva poudarja, da mo-
ra po zakonu vsakdo, ki ga zalotijo ob poskusu ilegalnega prehoda meje ah primeru, da ga po uspešnem prehodu vrnejo italijanske oblasti, v 24 urah pred sodnika za prekrške. Zaradi tega določila sodniki za prekrške dežurajo tudi ob sobotah in nedeljah. Sicer pa je obdolžence razvrstila v tri glavne skupine. Najprej gre za tuje državljane, ki nimajo dokumentov za prehod v Italijo, in po pravilu s taksijem prispejo v Novo Gorico, kjer poskušajo prekoračiti mejo.
Drugo skupino tvorijo tujci, ki sicer imajo potna dovoljenja, a jih italijanski organi na mejnih prehodih zavrnejo iz razlogov, ki so v pristojnosti teh organov. Zatem poskušajo mejo skrivaj prečkati. Tretjo skupino pa sestavljajo jugoslovanski državljani, ki nimajo potnih dovoljenj, ker so jim jih oblasti iz različnih razlogov odvzele, pa kljub temu hočejo v tujino. V to slednjo skupino sodijo tudi posamezniki iz obmejnih krajev, ki hodijo v Italijo s prepustnicami, toda ko ob povratku ugotovijo, da so prehodi za maloobmejni promet že zaprti, poskušajo skrivaj prečkati mejo in priti domov.
Sodniki za prekrške izrekajo različne kazni, odvisno pač od posameznega primera. Tako izrekajo ukore kot vzgojne ukrepe, denarne kazni od 50 tisoč starih dinarjev in do mihjona starih dinarjev, in tudi zaporne kaz-
ni. Lani so na primer sodniki obsodili na zaporne kazni do 15 dni 210 oseb, ki so nezakonito prešle mejo, na zapor od 15 do 30 dni je bilo obsojenih 65 oseb, trije obdolženci pa so bili obsojeni na zapor v trajanju nad 30 dni.
Sodnica Kogojeva je opozorila, da odprta meja pač nujno povzroča raz-lična kazniva dejanja in prekrške in s tem je treba računati tudi v prihodnje. Sodniki imajo zaradi tega več dela, občutni pa so tudi stroški, ki jih morata iz svojih proračunskih sredstev pokrivati novogoriška občina in republika Slovenija. Treba je namreč poravnati vse stroške postopka, zapora v Novi Gorici in po prestani kazni tudi potovanja prizadete osebe domov. Lažje je v primerih, ko imajo posamezniki denar, da lahko sami poravnajo del stroškov. Nekateri se v zaporu tudi prostovoljno lotijo raznih del in potem z zaslužkom poravnajo del stroškov. Toda so tudi taki, ki v zaporu nočejo delati, in stroške zanje mora v celoti poravnati občina Nova Gorica.
Sodniki za prekrške v Novi Gorici imajo precej opravil tudi z pridobivanjem tolmačev za razne jezike, ki jih govore obdolženci. Tolmači za kitajščino prihajajo iz Ljubljane, za a-rabski jezik pa imajo dva tolmača iz Nove Gorice.
MARJAN DROBEŽ
[_________________ pisma uredništvu_______________
Zavzetost delavstva v tovarni kontejnerjev
Priprave na pustne sprevode v Gorici in na podeželju
Prosim za objavo teh par vrstic, ker se mi zdi potrebno, da se sliši tudi druga plat zvona. Pred kratkim snio lahko v tem. listu prebrali vesti 0 novonastali delavski zadrugi COS-ME-CO, ki jo sestavljajo bivši delavci tovarne 1NTECO. Ta zadruga se u-bada še vedno s kontejnerji, in sicer tako, da nudi le svojo delovno silo; bivši lastnik (g. Franchin) daje na Razpolago stroje in lokale, obenem skrbi za repromaterial. Podjetju Nova Pamar je firma Franchili dala ^aročilo v zakup (naročilo okoli 3900 kontejnerjev), slednje pa je naročilo dalo v zakup naši zadrugi. Ker pa trenutni) ne razpolagamo z dovoljno delovno (in strokovno pripravljeno) silo, smo prevzeli le tista dela, kate-ra smo lahko z razpoložljivo delovno silo krili; morali smo pač odpovedati sestavo ohišja vrat in nasprotnega dna (frontale). To sedaj opravljale privatniki, ki pa nam, v trenutku. ko lahko prevzamemo tudi to de-°. zapustijo prostor. Nova Pamar i-toa torej le režijo nad naročilom, ker tudi za popravila skrbi (po pogodbi bi toorala skrbeti) firma Franchin.
Vendar tukaj se zatika. Ko nas je
zadnjič obiskal Vaš novinar Vlado Klemše sem bil tudi sam prisoten pogovoru in sem bil tudi takrat nekoliko polemičen do sedanje situacije. Gre namreč za določena popravila, ki jih nihče noče izvesti; Nova Pamar pravi, da za to ni zadolžena, čeprav je to dolžna sporočiti g. Franchinu. Njegov zastopnik je v Trevisu, on pa no vidi problema, saj zadružniki tako ali drugače le proizvajajo kontejnerje. Vendar povedati hočem, da imamo tri polavtomatične stroje, ki so bistvenega pomena za proizvajanje na tekočem traku, ki ne delujejo z zadostno kapaciteto. Njihova kapaciteta, po mojih računih, je zmanjšana za okoli 32 odst., ker že dolgo niso bili pregledani, kaj šele popravljeni. Ti moji izračuni se v glavnem zanašajo na izgubljen čas, ki ga v primeru brezhibnih strojev ne bi imeli. Po dveme<-sečmh prošnjah je prvi stroj še zmeraj v pietetičnem stanju in dela le še zato, ker se mu zadružniki smilimo. Moram povedati tudi, da veliko popravil opravimo delavci sami, če hočemo, da proizvajamo, drugače bi bila proizvodnja še manjša.
To dajem v vednost vsem tistim,
ki našo zadrugo opravljajo, češ. da je to zadruga brezdelnežev. To dajem vedeti tudi tistim, ki sedijo na stolčkih nekoliko »višje«, ker morajo vedeti, da smo delavci zelo razpoložljivi in da storimo vse-, da_ si o-hranimo delo. Naj tudi sami še kaj storijo, da naročila (koncerna ICCU) ostanejo v deželi.
To je torej druga plat zvona, ki se ne nanaša niti najmanj na tisti članek, objavljen pred dnevi v PD, marveč na to kar se sliši na ulici, kar večinski tisk posredno omenja in kar se govori v višjih forumih. Pošten hočem biti in priznam, da pri izbiri še potrebnih delavcev nismo imeli v nekaterih primerih srečne roke, krivo je bilo dejstvo, da smo nujno rabili delovno silo, zato nismo povpraševali po »curriculum«, vendar sta bila to le dva primera. Naj ob tej priliki povem še to, da rabimo v nasi sredi nekaj kvalificiranih delavcev in sicer v prvi meri varilcev; ponujamo pa uradno po delavski pogodbi uvedeno plačo. Še kaj bi lahko povedal, bom pa prihranil za prihodnji obisk Vašega novinarja.
BRANKO KUZMIN
Dober teden je še do pusta, ki je v koledarju zabeležen 11. februarja. Teden skrbnih priprav posameznikov in skupin, ki bi se ob skorajšnjih manifestacijah, ki jih bo, kot kaže tudi letos kar precej, kar se da lepo izkazale.
Po do zdaj zbranih informacijah bosta na tradicionalnem sprevodu a-legoričnih voz v Gorici sodelovali vsaj dve skupini: ena iz števerjana in e-na iz Gabrij. števerjanci so sicer med rednimi udeleženci pustnega sprevoda po goričkih ulicah in so doslej odnesli že vrsto priznanj. Na prireditvi sodelujejo skoraj od začetka.
Kaj pripravljajo, nam žal niso hoteli izdati, čeprav smo še tako silili v predsednika društva F. B. Sedej. Društvo je namreč, poleg skupine mladih, med glavnimi organizatorji pustnega voza. Prejšnja leta so Števerjanci radi izbirali teme iz domačega okolja. Menda nameravajo zdaj preiti na drugo področje, menda povezano z denarnim poslovanjem ali kaj podobnega. Sicer pa bomo lahko zadevo videli čez nekaj dni.
Tudi v Gabrjah, kjer so lani pripravili zelo lep pustni voz — opravili so se v Kitajce, leto prej pa v Vikinge — so se odločili za nekaj
drugega. Prosili so nas, naj bi novosti ne izdali in seveda, moramo držati dano besedo.
Na kar se da veselo pustovanje se pripravljajo tudi na Vrhu, kjer se je te dni že sestal priložnostni odbor (menda imajo letos glavno besedo mlajši), ki bo poskrbel zato, da se tradicija vrhovskega pustovanja ne izgubi.
Z Vrha ni daleč do Doberdoba, kjer si je stric Lovre v zadnjih nekaj letih pridobil velik sloves tudi v krajih na Laškem, pustni odbor pa navezal stike na mednarodni ravni. Stric Lovre se bo, pravijo, tudi letos poslovil spodobno, tako kakor se za pusta sploh spodobi. Sicer pa bo za ceremonial tudi letos, sam pravi da tokrat zares zadnjič, poskrbel pre-zvišeni bonsinjor Košič s sodelavci. Toliko o pomembnejših pustnih prireditvah v naših krajih. Omeniti bi sicer kazalo še razne pustne plese, maškarade za otroke in podobne prirediti^, ki bodo na sporedu ob koncu naslednjega tedna in v dneh pred pustom.
Sprevod pustnih voz pa bo tudi letos v Tržiču in Gorici. Vsaj tako napovedujejo.
Košarka: jadranovci jutri na izjemno težkem gostovanju v Vareseju
Gualco: »Naš cilj ostaja napredovanje v A-2 ligo«
Še imamo v očeh posamezne segmente nedeljskega srečanja s Pana-pesco, ki jè bilo poi oceni nekaterih gledalcev najboljša dosedanja Jadra-nova tekma v absolutnem merilu. Jadran pa bo jutri bržkone odigral svojo najtežjo zunanjo tekmo povratnega kola.
Cagiva iz Vareseja ni popolnoma izpolnila pričakovanj, saj so jo opazovalci ocenili (skupaj s Citrosilom) za najmočnejšo postavo v B ligi. Rusco-nijevo moštvo je res pričelo v velikem slogu, v nadaljevanju pa so Della Fiori in tovariši utrpeli nekaj nepredvidenih porazov. Cagiva je trenutno na šestem mestu razpredelnice, s šestimi točkami zaostanka za vodilnim Citrosil in štiri točke od drugouvrščene Ferrare.
O posebnem trenutku Cagive smo se pogovorili z Giancarlom Gualcom, ki je glavni menežer lombardijske-ga moštva. Gualca poznajo po vsej Italiji ter po vsej Evropi in drugje po svetu. Njegovo ime je namreč vezano na uspehe »velikega Ignisa« v sedemdesetih letih in v marsičem tu-
di na skokoviti razvoj vrhunske košarke v Italiji.
»Pred prvenstvom so Capivo predstavil, skupaj s Citrosilom, kot najmočnejšo postavo v ligi. Verona je trenutno prva, vi pa ste na šestem mestu...«
»Rad bi poudaril, da sta poškodbi Paganija in Brakusa znatno ošibili ekipo, saj sta ta dva košarkarja za nas neprecenljive vrednosti. Mislim, da je treba prav v tem iskati vzrok naših spodrsljajev. Pagani in Brakus se vsekakor intenzivno zdravita in u-pamo, da bosta čez dva meseca spet na igrišču. Če pa že govorimo o lastnih krivdah, menim, da si ne bi
Tako v prvi tekmi
JADRAN — CAGIVA 73:81 (34:44) JADRAN: K. Starc Z, Ban 21, Daneu 8, Rauber 6, Čuk 14, Gulič 4, Zarotti 14, Žerjal 2, I. Starc 2, Sosič.
CAGIVA: Zanzi, Pagani 14, Hot-teyani 2, Brakus 7, Žorži, Lesica, Piatti, Fe*r»iuolo 18, Della Fiori 14, Lucarelli 26.
smeli privoščiti dveh porazov na domačih tleh.«
»Glede na košarkarske osebnosti, ki jih imate in na vsote, ki ste jih vložili v letošnje prvenstvo, bi nastop v elitni drugi ligi zadoščal nivoju vaših aspiracij ali smatrate za uspeh edinole napredovanje v A2 ligo?«.
»Mi se še vedno borimo za prestop v A-2 ligo, o tem ni govora. O elitni B ligi zaenkrat sploh ne razmišljamo, kajti to sploh ne bo liga, temveč pokol. Samo pomislite na stroške za osem gostovanj na italijanskem jugu. To prvenstvo bo dejansko izdatnejše in težavnejše od prvoligaškega, sploh pa sta koncept in strukturacija celote, po mojem mnenju, neustrezna. V drugem delu imamo vsekakor dober koledarski spored. Vse težke tekme bomo igrali doma, zato pa mislim, da je A liga še vedno v našem dometu.«
»Kaj menite o Jadranu in kaj predvidevate za nedeljsko srečanje.«
»Jadran je od začetka prvenstva precej napredoval. Mislim, da je doslej častno nastopal in glede na to.
da je novinec v ligi in da se v bistvu ni znatno okrepil, menim, da so dosedanji Jadranovi dosežki vredni spoštovanja. Prepričan sem tudi, da bo v povratnem delu igral še bolje. V nedeljo igramo za zmago, drugo za nas sploh ne pride v poštev. Jasno je, da se bo treba tudi proti Jadranu preznojiti, kajti noben uspeh ni vnaprej dan.«
Jadranovci bodo v Varese odpotovali že danes in bodo prespali na licu mesta. Med tednom so treningi potekali normalno. Do srede sta bila zaradi bolezni odsotna Klavdij Starc in Štefan Gulič, ki sta pa v nadaljevanju redno trenirala.
Srečanje med Cagivo in Jadranom bo jutri, v Vareseju.
(Cancia)
Državno kadetsko prvenstvo:
Jadran Parco 18. februarja
Današnjo tekmo državnega kadetskega košarkarskega prvenstva med Jadranom Farco in Sorvolano so preložili na torek, 18. t. m. ob 18.45 na »Prvem maju«.
kratke vesti - kratke vesti
Smučanje: v Wengnu odpadla smuka za SP
Spet spremembe
WENGEN (Švica) — Zaradi izredno močnega vetra (več kot 150 km na uro) in neprenehnega snežnega meteža je organizator v Wengnu odločil, da odpadeta moška smuka za SP. V Wengnu upajo, da bodo izpeljali vsaj jutrišnji moški slalom.
Po ukinitvi obeh smukov v Wengnu je mednarodna smučarska zveza objavila nov spored za moške.
Jutri, nedelja, 2 2.: Wengen (Švi.), slalom.
Ponedeljek, 3.2.: Crans Montana (Švi.) superveleslalom (nadomestuje onega, ki so ga odložili v Garmi-schu), ki bo veljal za kombinacijo skupno s prvim smukam v Kitzbiihlu.
Torek, 4.2.: Crans Montana (Švi), superveleslalom.
Prvi smuk, ki so ga odložili v Wengnu, bo v Morzineu v Franciji, 7. 2. in bo veljal za kombinacijo s slalomom v St. Antonu. Drugi smuk iz Wengna pa bodo izpeljali v švedskem kraju Are (21 2.) in bo veljal za
kombinacijo z jutrišnjim slalomom na »Lauberhomu«.
Včeraj pa je seveda v Crans Montani odpadel tudi ženski smuk. Skratka, pravi kaos.
Guidini Dal Sasso italijanski naslov v smučarskem teku (20 km)
SAPPADA — 26-letna Guidina Dal Sasso je osvojila italijanski naslov v smučarskem teku na 20 km. Druga je bila Maria Centa, tretja pa Maria Canins.
Katarina Witt (NDR) evropska prvakinja v umetnostnem drsanju
KOPENHAGEN — Vzhodna Nemka Katarina Witt je že četrtič osvojila naslov evropske prvakinje v umetnostnem drsanju. Druga je bila Sov-jetinja Kira Ivanova, tretja pa njena rojakinja Ana Kondraševa.
Milanu huda kazen
ZORICH — Zaradi nešportnih dogodkov med pokalno tekmo z belgijskim moštvom Waregma je disciplinska komisija evropske nogometne zveze »diskvalificirala« Milanovo igrišče za prvo, evropsko pokalno tekmo, ki jo bo milansko društvo igralo.
Za Milan torej nova neugodna situacija, potem ko se društvo še ni izkopalo iz dolge ter mučne krize glede klubskega lastništva.
Socrates v Firencah
FIRENCE — Socrates je zopet v Firencah, toda ne zato, da bi zaigral za florentinski klub. Socrates je v tem mestu s svojim, brazilskim moštvom Flamengom, s katerim bo jutri igral prijateljsko tekmo s Fiorentino.
Nogomet: sodnika za tekmi med Italijo in Zah. Nemčijo
RIM —- Romun loan Igna bo sodnik prijateljske nogometne tekme med Italijo in ZRN (člani), ki bo v sre-
do, 5. februarja, v Avellinu.
Maltežan Edwin Borg pa bo sodil na srečanju reprezentanc pod 21. letom med Italijo in ZRN, ki bo v torek, 4. februarja, v Salernu. Medtem pa so sporočili, da so sklicali nogometaša Rome Daria Bonettija namesto poškodovanih Gianfranca Matteolija (Sampdoria) in Marca Ba-ronija (Udinese).
Veliki turnir v Miamiju
MIAMI — V Miamiju bo od jutri do 9. 2. veliki mednarodni nogometni turnir, ki se ga bodo udeležile reprezentance Kanade, Urugvaja, Paragvaja in ZDA.
Košarka:
Simac brez Meneghina
proti Berloniju v Turinu
MILAN — Vodstvo košarkarskega prvoligaša Simaca je izjavilo, da ne bo plačalo globe za Meneghinovo izključitev. Milanski klub bo tako jutri v Turinu v A-l ligi proti Berloniju igral brez svojega centra.
Nogomet: jutri v 3. amaterski ligi na Tržaškem
Slovenski derbi Gaja-Primorec
Rokomet: dijaško prvenstvo
Prešeren osvojil odlično drugo mesto
Prešeren — Oberdan 30:25 (16:14)
PREŠEREN: Ozbič, Lippolis 1, Ra-seni 10, Sain 1, Sancin 1, Čač 9, Kozlovič, Terčon 8, Klinc, Calzi.
Končalo se je moško rokometno dijaško prvenstvo za višje srednje šole tržaške pokrajine, na katerem je letos prvič nastopila tudi reprezentanca slovenskega liceja Prešeren. Šlo je v bistvu za prvi poskus, ki pa so ga naši dijaki odlično opravili, saj so osvojili drugo mesto. Izgubili se le proti ekipi šole Volta, ki je bila resnično nepremagljiva.
V svoji zadnji tekmi so se naši dijaki pomerili s šolo Oberdan, ki predvaja zelo hitro igro. To je naše na začetku nekoliko presenetilo, vendar so se takoj zbrali, se razigrali in do konca tekme ostali stalno v vodstvu.
Dobro so se odrezali prav vsi igralci, posebno pohvalo pa zaslužita Gabrijel Raseni in Mario Čač.
KONČNI VRSTNI RED: 1. Volta, 2. Prešeren, 3. Nautico, 4. Da Vinci, 5. Oberdan. (INKA)
■»
Atletika: Madžarska - Italija
BUDIMPEŠTA — Danes bo v Budimpešti moški in ženski atletski dvoboj med Madžarsko in Italijo. Za Italijo bo to lepa preizkušnja pred skorajšnjim trobojem v Turinu (12.2.) s SZ in z Jugoslavijo.
Dirka tris
RIM — Zmagovita kombinacija dirke tris je 10-12-11. Zmagovalcev je skupno 487, ki bodo prejeli po 1 milijon 714.665 lir.
snežne razmere
Sappada 45-100; Forni di Sopra 30-60; Fiancavano 65-85; Ravascletto 25-75; Sauris 30-40; Nevejsko sedlo 100-175; Trbiž - Višarje 30-60; Velika planina 25-30; Krvavec 55; Kranjska gora 30-100; Vogel 150; Kobla 80; Pokljuka 50; Kalič 10; Sviščaki 40; Kanin 60-150; Lokve nad Novo Gorico 14-20.
NA TRŽAŠKEM
Gaja — Primorec
Za nedeljski vzhodnokraški derbi smo se obmOi do Alda Kralja, ki je v nogometnem ambientu dobro poznan. V mladih letih je igral v vrstah Primorca v vlogi vratarja, nato je več let vodil tudi člansko ekipo Primorca, nakar si je vzel nekoliko oddiha. V sezonah 82-83 84 je sedel na trenerski klopi Gaje. V zadnjih dveh sezonah 84-85 in 85-86 pa pnonov-no vodi trebenski Primorec. Aldo torej dobro pozna tabor obeh ekip.
»Seveda kot v vsakem derbiju je tudi v tem možen vsak izid, kar pomeni, da ni favorita. Škoda, da imam v nedeljo probleme s postavo moštva. Nekateri nogometaši so poškodovani, druge pa pesti gripa. Skratka povedano postavo bom tokrat morai res improvizirati, ker ne vem, koliko nogometašev bom lahko imel na razpolago. Za podatek naj le povem, da med tednom, ko smo igrali prijateljsko tekmo z Olimpio, jo Primorec igral le z desetimi nogometaši. Zato se vsi zavedamo, da nas čaka težka naloga. Gaja je letos pokazala, da v derbijih igra res uspešno. Zgubila je namreč le z nami s tesnim 1:0.«
Campanelle — Kras
Kras proti ekipi Campanelle računa, da bo nepremagan zapustil igrišče, oziroma upa celo na zmago, ker hoče ostati na zgornjem delu lestvice. Za podatek bi lahko dodah, da so Campanelle doma klonile le Primorcu, vendar remizirale proti S. Na-zariu in Gaji in zato je upanje Krasa, ki bo moral na igrišče brez Pu-riča (diskvalificiran), povsem utemeljeno.
CUS — Primorje
Čeprav igra v gosteh, Primorje ne bi smelo imeti težav, saj je CUS najšibkejša enajsterica v tej skupini. V trinajstih nastopih je zbrala le dve točki (2 remija, dala le 8, prejela pa kar 44 golov). Zato predvidevamo gladko zmago Prosečanov.
Aurisina — Breg
Brežani gredo v goste k ekipi, ki kaže, da je zašla v krizo, saj je do-
živela tri zaporedne poraze. Brežani upajo, da se bodo vrnili domov vsaj s točko v žepu. (Rupel)
NA GORIŠKEM
Poggio — Sovodnje
Jutrišnje srečanje med Poggiom in Sovodnjami bi lahko imenovali srečanje razočaranih. Obe ekipi sta namreč do pred kratkim bili v boju za napredovanje. Po nekaterih spodrsljajih pa sta zdrknili niže na lestvici. Obe trenutno imata 18 točk. Zaradi tega je predvidevati zanimivo srečanje, brez posebnih taktik, saj obe ekipi nimata kaj izgubiti.
Mladost — Piedimonte
Kraševci, ki so v zadnjih srečanjih igrali s spremenljivo srečo, bodo gostovali v Podgori. Obe postavi zasedata spodnji del lestvice, tako da je težko reči, kdo pe v prednosti v tem srečanju. Vsak rezultat je torej možen.
Juventina — Azzurra
Štandrežci imajo lepo priložnost, da si zagotovijo svojo 6. prvenstveno zmago. Na sovodenjskem pravokotniku bodo gostili zadnjeuvrščeno Azzurro, ki je sicer v zadnjem kolu pripravila dokajšnje presenečenje in premagala Medeo. Kljub temu so igralci Juventine nesporni favoriti za končno zmago.
2. AMATERSKA LIGA
Vesna — Begliano
Križani imajo v nedeljo lepo priložnost, da dohitijo Fortitudo na vrhu lestvice, ker mUjsko enajsterico čaka težko gostovanje v Foglianu. Vesni pa pride v goste Begliano, ki sodi v skupino šibkejših ekip. Na lestvici je furlanska enajsterica s 13 točkami na predzadnjem mestu. Sodeč po dosedanjih izidih (dve zmagi, devet remijev) Begliano res ne bi smel delati preglavic Križanom. Begliano je pomanjkljiv v napaku, ki je najmanj prodoren v tej skupini (13 danili golov) poleg tega pa ima v zadnjih nastopih trener vedno probleme s postavo moštva. Po seriji izključitev zaradi prekinjene tekme s Stockom sta
prejšnjo nedeljo bila izključena še napadalec Lo Faro in branilec Sodo-maco, ki jutri ne bosta mogla stopiti na igrišče. Vesna je torej favorit.
Zarja — Libertas
Po visokem porazu (6:0) v Vefme-glianu navijači Zarje pričakujejo takojšnjo rehabihtacijo domače ekipe, ki sprejme v goste Libertas. Tržaška enajsterica igra letos precej spremenljivo, rekli bi pod pričakovanjem. Krizo, v katero je zašla v zadnjih kolih prvega dela prvenstva (4 tek me, ena sama točka), kaže, da je prebolela. Tržačani bodo zato gotovo prišh v Bazovico s trdnim namenom, da neporaženi zapustijo igrišče. Zarja pa v tem srečanju se ne more zadovoljiti z remijem, ker bi lahko izgubila stik s Fortitudom in Vesno, ki sta na prvih dveh mestih začasne lestvice. (Rupel)
SINOČI V ZGONIKU
Občni zbor ŠK Kras
Športni krožek Kras je imel sinoči v športnem centru v Zgoniku svoj 22. redni občni zbor. Predsednik Zvonko Simoneta je podal dokaj jasno sliko društva, ki je tesno povezano s stvarnostjo, tako zgoniške kot repentabr-ske občine. Med naloge društva je uvrstil pobudo, da se doseže v skladu s sorodnimi društvi iz drugih vasi organsko delitev dela. V notranjem okvira je nakazal nujnost, da se osnuje nova komisija, ki bi skrbela izključno za finance.
Ob koncu je občni zbor izvolil 39-članski odbor, ki bo iz svoje srede izbral predsednika in dodelil ostale funkcije. O občnem zboru bomo še obširneje poročali.
Mali Niki se je pridružil bratec
JARO
ŠD Sokol izreka tople čestitke mamici Liji in vsej družini.
domači šport
Danes
SOBOTA, 1. FEBRUARJA
ODBOJKA
ŽENSKA B LIGA
20.00	v Nabrežini: Meblo - Volley Co-negliano
MOŠKA C-2 LIGA
19.00	v Trstu, na 1. maju: Bor JIK Banka - Volley Bali Videm; 20.00 v štandrežu: Olympia Terpin - Libertas Rozzol; 21.00 v Ogleju: Vivil - Val
ŽENSKA C-2 LIGA
21.00	v Trstu, na 1. maju: Bor Friul-export - Gorian Tržič; 20.30 v krmin-ski športni palači: Libertas - Sovodnje Centralsped
MOŠKA D LIGA
18.00	v Štandrežu: Crisci _ Val
ŽENSKA D LIGA
17.30	v goriškem Kulturnem domu:
Dom Agorest - Corridoni; 18.00 na Proseku:	Kontovel Electronic Shop - Le
Volpi; 19.00 na Opčinah: Sloga - Pie-ris; 20.00 v Dolini: Breg Agrar - Canon Tržič
UNDER 16 MOŠKI
19.00	v Trstu, na 1. maju: Bor - La Marmotta
UNDER 16 ŽENSKE
15.30	v Trstu, na 1. maju:	Bor -
Sloga B
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
17.30	v Dolini: Breg Adriatherm -
Scoglietto; 17.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Radenska - Alabarda; 20.00 v Trstu, šola Caprin:	Santos - Kontovel
Electronic Shop
MLADINCI
15.00	na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Dom
KADETI
15.30	v Trstu, Ul. Scoglio: Scoglietto - Kontovel Electronic Shop
NARAŠČAJNIKI
16.00	v Trstu, na 1. maju: BorAdria-impex . Ferroviario
DEČKI
19.30	v Trstu, športna palača: Inter 1904 - Bor Adriaimpex
NAMIZNI TENIS
ŽENSKA A LIGA
18.00	v Zgoniku:	Kras Globtrade -
Coccaglio
ŽENSKA C LIGA
17.00	v goriškem Kulturnem domu: Dom - Villazzano; 18.00 v Bocnu: Rentsch - Kras Globtrade
NOGOMET
UNDER 18
14.30	v Bazovici: Zarja - Zaule
Jutri
NEDELJA, 2. FEBRUARJA
KOŠARKA
MOŠKA B LIGA
18.00	v Vareseju: Cagiva - Jadran
MLADINCI
10.30	v Trstu, šola Adobbati: Saba -Polet; 11.00 v Trstu, na 1. maju: Bor - Barcolana B
KADETI
8.15	v Trstu, športna palača: Inter 1904 - Polet
NARAŠČAJNIKI
11.00	v Nabrežini: Sokol _ Tecnoluce
1.	MOŠKA DIVIZIJA
15.00	v Trstu, šola Adobbati: Prevenire - Sokol
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Križu: Vesna - Begliano; 15.00 v Bazovici: Zarja - Libertas
3.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Trstu, igrišče Campanelle:
Campanelle _ Kras; 15.00 v Nabrežini: Aurisina - Breg; 15.00 na Padričah: Gaja - Primorec; 15.00 na Opčinah, Ul. Carsia: CUS - Primorje; 15.00 v Zdravščini: Poggio - Sovodnje; 15.00 v Doberdobu:	Mladost . Piedimonte;
15.00	v Štandrežu: Juventina - Azzurra
NARAŠČAJNIKI
10.30	v Trstu, pri Sv. Alojziju: S. Luigi - Kras; 10.00 v Dolini: Breg -Servola
NAJMLAJŠI
8.00	v Trstu, Ul. Flavia: Olimpia -Breg; 12.30 v Trstu, Ul. Flavia: Gia-rizzole - Primorje
ODBOJKA
MOŠKA D LIGA
11.00	v Trstu, Ul. Zandonai: Kata-lan - Val
UNDER 18 MOŠKI
9.30	v Trstu, šola Morpurgo: NPT -Sloga
UNDER 16 ŽENSKE
11.00	na Proseku: Kontovel Electronic Shop - CUS
NAMIZNI TENIS
MOŠKA C LIGA
10.00	v Zgoniku:	Kras Globtrade -
Duomofolgore Treviso
ROKOMET
MLADINCI
10.30	v Zgoniku: Kras Trimac - Pordenone
Tenis: Jimmy Connors izloči! Živojinoviča
PHILADELPHIA — V osmini finala mednarodnega teniškega turnirja v Philadelphii je Američan Jimmy Connors premagal Jugoslovana Slobodana Živojinoviča s 6:1, 7:6.
OSTALI IZIDI: Lendl (ČSSR) - Holmes (ZDA) 6:2, 6:2; Mayotte (ZDA) - Davis (ZDA) 6:4, 4:6, 6:2; Curren (ZDA) - Šmid (ČSSR) 3:6, 6:4, 7:6; Noah (Fr.) - Testerman (ZDA) 6:3, 7:6; Gilbert (ZDA) - Jarryd (Šve.) 7:6 in 6:0; fflašek (Švi.) - Lavalle (Meh.) 6:3, 6:3.
Meblo nestrpno pričakuje spopad s Coneglianom za tretje mesto
Ko v Nabrežino prihaja uzurpator...
Žerjalova in Klemšetova v bloku proti padovskemu Tregarofaniju
Na začetku je bjlo vse lahko, potem se je zataknilo, nastopila je trema, ki je še dodatno obremenila i-gralke, saj je šlo za krstni nastop, ki že sam po sebi krči trebušne mi- | šice. Kljub temu pa je v petem nizu vendarle kazalo, da bo šlo. Do vodstva z 10:4. Potem pa noč in poraz.
Tako je bilo uvodno Meblovo srečanje v Coneglianu in grenkobo za poraz ni nato omilila niti uteha, da je Conegliano v naslednjih kolih dokazal, da ni povprečen novinec, temveč e-don glavnih protagonistov prvenstva. Toda v Meblovem taboru se občutek, da na tretji stopnički vrstnega reda kraljuje uzurpator, še ni polegel, kasnejši Coneglianovi spodrsljaji pa ta občutek le še krepijo. Šesterka iz Veneta je nanizala namreč vrsto srečnih zmag s 3:2, v Nervesi je izgubila s 3:0, z istim izidom je podlegla celo Moglianu, v prejšnjem kolu pa je na domačih tleh razkrila vse svoje slabosti in vodilnemu Mobilcatalogu iztržila le borih 12 točk.
Conegliano ni torej premagal Me-
bla, temveč Meblo je izgubil v Coneglianu! To je osrednji motiv dre-višnjega povratnega srečanja v Nabrežini, v katerem se želijo slovenske igralke oddolžiti nasprotniku za
poraz in mu iztrgati tretje mesto. E-kipi namreč delita le dve točki. Obeta se torej zelo razburljivo in borbeno srečanje, takšno, ki utegne navdušiti še najbolj zahtevnega gledalca.
Za nameček velja tudi, da predvaja Conegliano zelo privlačno odbojko. Njegovo glavno orožje so zelo hitri in učinkoviti napadi prvega in drugega tempa s centra, požrtvovalna pa je tudi obramba, kar je gotovo jamstvo za spektakel. Conegliano sicer po našem mnenju nima orožja, s katerim bi lahko zaustavil Meblov napad in bo prav od naše ekipe v veliki meri odvisno, kako se bo odvijalo srečanje. Ob dobrem sprejemu servisa in učinkoviti organizaciji protinapada (odvisna je od bloka in o-brambe) bi Meblo res ne smel imeti velikih težav.
Ostala srečanja prvega povratnega kola ne bi smela biti kdove kako zanimiva, v srediču pozornosti je le boj za obstanek v ligi in v tem pogledu je spet v ospredju OMA Armes, ki bo gostovala v Ferrari.
Spored je naslednji: Ferrara - OMA Armes; Vicenza - Pordenon; Meblo -Conegliano; Fratte - Mogliano; Nervosa - Tregarofani Padova; Fiesso -Spinea.
UNDER 18 ŽENSKE
Kontovelke s porazom sklenile prvenstvo
VIRTUS — KONTOVEL ELECTRONIC SHOP 3:0 (15:0, 15:9, 15:6)
KONTOVEL: Bukavec, Sardo, Golia, Puntar, Sedmak, Katerina in Valentina Košuta.
Zaradi nesporazuma glade umikov so Kontovelke prišle na igrišče z zamudo in zadnjo tekmo prvenstva igrale brez ogrevanja. Zato so bile v prvem setu psihološko in fizično nepripravljene, medtem ko sta si bili ekipi v nadaljevanju bolj enakovredni. Čeprav v tej sezoni Kontovelke niso dosegle zaželenega mesta, je vsaka i-gralka izpolnila svojo nalogo. Predvsem pa se je treba zahvaliti trenerki Conestabo, ki jim je vedno navdušeno sledila. (Barbara Sardo)
Rokomet: le mladinci
Članska postava Krasa Trimac, ki nastopa v moški D ligi, bo s prvenstvenimi boji nadaljevala šele 16. februarja, zato pa bodo jutri zjutraj na igrišču mladinci. V zgoniškem športno - kulturnem centru se bodo s pričetkom ob 10.30 pomerili z vrstniki moštva Pallamano Pordenone. To je njihov drugi prvenstveni nastop.
NAMIZNI TENIS: pred današnjim prvoligaškim nastopom s Coccagliom
KRASOVKE PESTIJO VSAKOVRSTNE TEŽAVE
MOŠKA ODBOJKA
Ugodno v C-2 ligi
Našim ekipam, ki nastopajo v moški odbojkarski C 2 ligi, se v dre-višnjem zadnjem kolu prvega dela prvenstva ponuja odlična priložnost za prestižen tris. Bor JIK banka bo namreč na domačih tleh igral z Volley Ballom iz Vidma (le dve točki). Val se bo v gosteh pomeril z enako slabo uvrščenim Vivilom, Olympia Terpin pa bo pred svojimi gledalci gostila povprečni Rozzol. Praktično se bodo naše šesterke srečale z doslej najslabšimi nasprotniki v konkurenci.
Toda treba je povedati tudi, da je letošnje prvenstvo C-2 lige dokaj izenačeno, saj še tako slabe ekipe lahko pripravijo marsikatero presenečenje. Druga plat medalje tako kaže, da je »šibki« Volley Bali v prejšnjem kolu kar sredi Štandreža presenetil Olympio Terpin (ki je borovce v Trstu že premagala!), da je »povprečni« Rozzol prav tako pred tednom dni šele po petih setih klonil pred vodilnim CUS, da je pomlajeni Vivil pred nekaj tednih nudil borovcem kar soliden odpor
Ker igrajo vse tri naše šesterke s spremenljivo srečo treba biti pri napovedih dokaj previdni, vsekakor pa je na dlani, da tako ugodnega kola — gledano globalno — doslej še ni bilo in ga še dolgo ne bo.
Precej drugačen je položaj v D ligi. Na gostovanju v štandrežu pri Pastificiu Crisciju se sicer Našemu praporu ponuja možnost, da vknjiži drugi par točk, saj nasprotnik ni tako močan. Pravzaprav je to ena zadnjih priložnosti Bricev, da se aktivno vključijo v boj za obstanek, saj se za sedaj nahajajo v skoraj brezupnem položaju. Druga postava Vala Pa bo jutri zjutraj igrala s solidnim Katalanom. Gre za dokaj zahteven nastop, v katerem pa valovci niso Povsem brez možnosti. Treba je tudi povedati, da igra Katalan dokaj spremenljivo in večkrat v nepopolni postavi. Z zmago bi si Val znatno opomogel in se počasi oddaljil od dela lestvice, kjer ekipam gori pod nogami. Vsekakor je od obeh precej pomembnejši nastop Bricev.
Danes se bo po tritedenskem premoru nadaljevalo žensko namiznoteniško prvoligaško prvenstvo. Krahova dekleta bodo danes zvečer ob 18. uri gostile solidni TT (boccaglio iz Brescie, ki sd ga v gosteh premagale s šistim 4:0. Izid prvega srečanja ne sme preslepiti, saj so takrat domačinke nudile kra-sovkam zelo močan odpor. Le srečanje dvojic in nastop Bemardiče-ve med posameznicami sta bila lahka, medtem ko sta bili ostali dve srečanji izredno izenačeni in razburljivi, tako da sta se obe končali v korist naših predstavnic s tesnim 2:1. Če bi ti srečanji osvojile domačinke, bi bil rezultat 2:-2 in bi bilo vprašanje o končnem zmagovalcu še popolnoma odprto.
Tokrat bodo krasovke še pred težjo nalogo, saj pestijo igralke gripa
in poškodbe. Miličeva je ves teden prestala v postelji, tako da je njen nastop danes pod vprašajem. Sedmakova ima težave s hrbtenico, kljub temu pa je ves teden požrtvovalno trenirala in usoda Krasa Globtrade veliko odvisi danes prav od njenega nastopa. Edina, ki bo danes nastopila pri normalnem zdravju, je Krasova zastavonoša Jasna Bemardič, ki bo skušala tudi po današnjem kolu ohraniti svojo nepremagljivost v letošnjem prvenstvu. Nastop Ukmarjeve, ki bi morala danes nadomestiti Miličevo, bo v dvomu prav do zadnjega trenutka. Če mladi kra-sovki danes ne bo uspelo vrniti se pravočasno s šolskega zimovanja, bo pod silo razmer morala stopiti za zeleno mizo prav Miličeva.
Današnji nasprotnik, za katerega nastopajo tri solidne drugoka-
tegornice, kot so Corbetta, Andreo-ne in Maccali, se je doslej izkazal za homogeno ekipo, ki pa se v letošnji sezoni ni nikoli vključila v boj za vrh, istočasno pa si je že pred časom zagotovila obstanek med prvoligaši.
ŽENSKA C LIGA
Po odličnem vtisu, ki so ga do-movke zapustile na pokrajinskem prvenstvu, bodo danes spet nastopile v tretjeligaškem prvenstvu. Drevi ob 17. uri se bodo srečale z najslabšo ekipo v prvenstvu Casso Rurale iz Villazzana, ki so jo v prvem delu že premagale z neoporečnim 5:0. Spričo tega, da predvajajo sedaj do-movke mnogo uspešnejšo igro kot v začetku letošnjega prvenstva, bi morala biti njihova naloga danes še lažja.
Krasovke pa se bodo danes podale na gostovanje v Bočen, kjer jih bo gostil tamkajšnji Kameid. Tudi njihova naloga ne bi smela biti pretežka, vsekakor je vsako podcenjevanje nasprotnika odveč, saj se krasovke trenutno ne nahajajo v najboljši formi.
MOŠKA C LIGA
Moška postava Krasa Globtrade se bo jutri ob 10. uri v Zgoniku pomerila s trenutno najboljšo ekipo v prvenstvu Duomo Folgore iz Trevisa. Njegova naloga bo zelo težka ali bolje rečeno skoraj brezupna, zanje pa bo to dober trening pred prihodnjimi odločilnimi srečanji za obstanek v ligi. ki je za Kraswe fante vse prej kot nedosegljiv cilj.
(Z.S.)
V ospredju borovke in domovke
Za nas osrednji tekmi drevišnjega kola v ženskih deželnih odbojkarskih ligah sta v Trstu, kjer se bo Bor Friulexport (C-2 liga) pomeril s tržiškim Gorianom in pa v Gorici, kjer se bo Dom Agorest (D liga) spoprijel s foljanskim Corridonijem. Obe ti tekmi odločata o uvrstitvah pod samim prvenstvenim vrhom.	. .
Borovke bi z zmago dosegle dvoje: Goriana pustile za sabo na lestvici, prehitele pa bi tudi Sangiorgino ali pa se vodilni Celini približale na sami dve točki, pač odvisno od izida spopada med Sangiorgino in Celinio. Domovke pa bi z zmago utrdile svoj položaj na tretjem mestu ter ostale tekmece pustile za sabo že za štiri točke, ni pa rečeno, da bi se ne lahko približale tudi vrhu, če bi na primer Brežanke doma odpravile tržiški Canon.
V C-2 ligi ie dokaj pomembno tudi gostovanje Sovodenj Centralsped v Krminu. Bivši C-l ligaš ni nepremagljiv, naloga Sovodenjk pa je težka.
Če se povrnemo k D ligi ob že omenjenih nastopih Doma Agorest in Brega Agrar (Brežanke so v vzponu, o čemer priča tudi zmaga prejšnjega kola nad Corridonijem) je treba tudi zabeležiti nastop Sloge, ki se bo na Opčinah pomerila z vodečim Pierisom. Razlika v izkušenosti je ogromna, srečali se bosta namreč najstarejša in najmlajša ekipa v konkurenci. Ni treba torej posebej poudariti, da je naloga Miličevih varovank izredno težka. Zelo dramatičen je tudi nastop Kontovela Electronic Shop, ki se bo v neizprosnem boju za obstanek pomeril z nevarno ekipo Le Volpi, ki je v izredni formi, saj je v zadnjih kolih zabeležila serijo štirih zaporednih zmag.
Z občnega zbora Poleta na Opčinah
Občnega zbora Poleta se je udeležilo zadovoljivo število članov
obvestila
Košarka (1. divizija): Polet za vrh, Sokol za zabavo
Nekoliko predčasno (začetek je bil namreč predviden v marcu) bo star-talo letošnje prvenstvo prve divizije, ki se ga bo letos udeležilo kar 23 moštev. Ekipe so razvrščene v tri skupine (dve po devet, ena pa po 6 moštev). V A in B skupini nastopajo moštva, ki se bodo potegovala za napredovanje v promocijsko ligo, v C skupini pa ekipe, ki nastopajo zgolj iz želje po tekmovanju, saj njihova društva nimajo pravice do napredovanja v višjo ligo, ker že uvrščajo neko člansko postavo na višjem tekmovalnem nivoju. Moštva se bodo dvakrat pomerila med sabo. Prve tri uvrščene ekipe iz skupin A in B bodo nato odigrale še »play-off« za napredovanje v promocijsko ligo po sistemu ene tekme vsak proti vsakemu.
V letošnjem prvenstvu prve divizije sodelujejo tudi štiri slovenska moštva. Polet in Sokol igrata v B sku-Pini. Bor in Kontovel pa v C skupini. Medtem ko bosta Bor in Kontovel tekmovala v skupini, ki ne predvideva napredovanja, bodo poletovci in sokolovci igrali »zares«. Polet se prvenstva udeležuje s ciljem napredo-
vanja v promocijsko ligo in glede na igralsko zasedbo, s katero razpolaga opensko društvo lahko pričakujemo, da bo Poletovim košarkarjem prestop dejansko uspel. O ambicijah Poleta smo se pogovarjali s trenerjem in igralcem Adrijanom Sosičem.
»Kako ste se pripravljali na prvenstvo?«
»Začeli smo razmeroma zgodaj, nato smo z režimom malo popustili, ker smo mislili, da je pred nami še dovolj časa. No, anticipacija začetka nas je nekoliko presenetila, tako da smo v januarju spet pospešili z ritmom in treningi. Mislim, da smo ustrezno pripravljeni na prvenstvo.«
»Svojin ambicij sploh ne skrivate...«
»Naš cilj je napredovanje. V primerjavi z lansko, je letošnja postava močnejša. Okrepili smo se s Hrovatinom, Klausom in Piščancem, ki so se vrnili po dveletni odsotnosti. Piščanc je moral na žalost prav ta teden odpotovati na opravljanje vojaške dolžnosti, tako da smo sedaj nekoliko šibkejši pod kocema. Ekipa je po starosti posameznikov precej heterogena. Glede na to, da razpolagamo z nekaterimi perspektivnimi
mladinci, bomo skušali letos res poprijeti Po dveletni krizi smo si nekoliko opomogli in uredili razmere na mladinskem področju. Prizadevamo pa si, da bi tudi na področju članov vrnili Poletu določen ugled in renome. Hkrati bi si z napredovanjem zagotovili tudi kakovostnejši tekmovalni rang za naše perspektivnejše mladince, ki bodo morali za lasten napredek nastopati tudi v članski konkurenci.«
»Katera so poleg Poleta moštva, ki zasledujejo prestop v promocijsko ligo?«
»Močnejše ekipe bi morale biti CGI, CUS ter Prevenire, popolni neznanki pa sta Skyskrapers in Cassa di risparmio. Naša skupina je vsekakor najmočnejša od treh. V pripravljalnem obdobju smo odigrali nekaj tekem s slovenskimi ekipami, ki igrajo v promocijskem prvenstvu ter z nekaterimi našimi bodočimi nasprotniki. Prav na podlagi teh srečanj lahko rečem, da je napredovanje za nas dosegljivo.«
Popolnoma drugače razmišljajo pri nabrežinskem Sokolu. Sestavili so e-kipo, ki bo tekmovala brez večjih
ambicij. Sokolovo postavo vodi Andrej Pupis, kapetan moštva pa je Mitja Terčon, ki nam je dal sledečo izjavo:
»Prizadevamo si, da bomo odigrali dobro prvenstvo. Startamo brez vsakršnih ciljev. Igrali bomo za zabavo in lastno veselje, ob tem pa skušali uoseči nekaj zmag.«
A SKUPINA: Impresa di pulizia La perla, Edilgest, La talpa, Dopolavoro postelegrafonici, Barcola, Fiamma basket, Baloncesto, Monkey, Il Carso.
B SKUPINA: Skyskrapers, CUS, Polet, CGI, Sokol, Sanitas, Basket Trieste, Cassa di risparmio, Prevenire.
C SKUPINA: Lìbertas, Kontovel, Bor, DLF in Barcolana.
POLET: Ferluga, Hrovatin, Ker-pan, Cantar, Kraus, Gregori, Piščanc, Tavčar, Malalan, Sosič. Z ekipo bodo nastopali tudi mladinci Persi, Košuta, Fabčič in Granier.
SOKOL: Pupis, Terčon, Žbogar, Pangos, Pahor, Devetak, Klanjšček, P. in D. Busan, Golemac, Caharija, Ridolfi, Vidoni, Svetlič. (Cancia)
ALPSKA SEKCIJA SK DEVIN obvešča, da bo odhod avtobusov za smučarski izlet v Podkloštev - Amold-stein jutri, 2. februarja, ob 6. uri z Opčin, ob 6.10 s Proseka, ob 6.20 iz Praprota, ob 6.30 iz Nabrežine, ob 6.40 iz Sesljaaa, ob 6.50 iz Detona in ob 7. uri iz štivana.
PRIMOTOR KLUB
vabi vse člane in simpatizerje, da obiščejo stand Primotor kluba na Motor showu na tržaškem razstavišču. Odprt bo do ponedeljka, 3. februarja od 14.30 do 19. ure.
ŠD SOKOL IN SKD I. GRUDEN sklicujeta REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v petek, 7. februarja, ob 20.00 v društvenih prostori. Dnevni red: poročila, volitve novih organov, razno.
ŠD MLADINA
prireja, 16. februarja, ob priliki 6. pokala Skdanc avtobusni izlet v Ravasclet-to. Vpisovanje za tekmo in izlet bo vsak dan do 13. februarja v Domu A. Sirk v Križu.
Z S Š D I
obvešča vsa košarkarska društva, da se bo prihodnji teden pričel trenerski tečaj za pridobitev naziva »Tecnico del basket«, ki ga organizira tržaška sekcija FIP. Podrobna obvestila bodo zainteresirani dobili pri organizatorju Gaetano De Gioia, tel. 567-503.
ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da se bo plavalni tečaj na Al-turi začel v sredo, 5. februarja, ob 15.30.
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir (prednaročnina do 31.1.1986 je 90.000 lir); v SFRJ številka 40.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 350.00, letno 3.500.00, za organizacije in podjetja mesečno 500.00, letno 5.000.00, letno nedeljski 1.200.00 din.
Poéfni tofcocl račun za ltall|o
Založništvo tržaškega tiska. Trst *3512348 Za SFRJ - žiro račun 50101 603 45361 ADII DZS 61000 Liubliana Kordelievo 8/11 nad. - telefon 223023
Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50 000 lir. Finančni m legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širim 1 stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda Ob praznikih povišek 20% IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalia po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Juliiske krajine se naročalo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 - tel 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v ltali|i pri podružnicah SPI.
TRST - Ul. Montecchi 6 - PR 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja L JziT	jfcrfđ Ùwta*«»»
m tiskar^Trst	IT||i!j
'	1	j***owfieG
1. februarja 1986
Kdo je filmski junak Rambo, ki ga igra Sylvester Stallone
Heroj s sumljivo masko
Francija skrbno čuva svoje tajnosti
ARETIRALI VOHUNA SZ
V 20 letih samo 5 vohunskih škandalov
PARIZ — Pred osmimi dnevi je francoska protioh.veščevalna služba aretirala bivšega letalskega podčastnika 44-letnega Bernarda Sourisseaua in ga obtožila vohunstva v prid Sovjetske zveze. Ker preiskava še traja, uradni krogi vesti niso hoteli potrditi.
Vseeno pa so povedali, da je Sou-rissoau po v Parizu bivajočem agentu KGB posredoval SZ strateške podatke o premikih jedrskih podmornic. Agent je deloval v Bretanji, kjer i-ma svoja oporišča Force de Frappè; kaže, da so ga sovjeti podkupili.
V Franciji so imeli razmeroma malo vohunskih škandalov, vsega skupaj samo pet v zadnjih 20 letih.
Francoska protiobveščevalna služba je že dolgo časa vedela, da se SZ zanima za vojaške naprave v Bretanji. Na to jih je opozorila prisotnost nenavadno težkih tovornjakov SZ, ki so v pristanišče v Brestu pripeljali tovore. Posumih so tudi zaradi vztrajanja sovjetske letalske družbe Aero-flot, ki je zahtevala povezave z Brestom in odprtje svojega urada.
Sovjetska zveza je nadalje predlagala pobratenje med Brestom in e-stonskim pristaniškim mestom Tallinn.
Že novembra 1983. leta je župan iz Bresta odpovedal »prijateljski sporazum«, ki naj bi privedel do pobratenja, ker je Brest, tako je izjavil, postal prednostno opazovabšče za vzhodnoevropske države, zlasti pa za SZ.
Občina Brest je bila v svojem ravnanju posebno previdna, ko je 17. maja 1983 sovjetsko letalo tupoljev preletelo vojaško letalsko in pomorsko oporišče Landimieiau. V letalo bi se morali vkrcati turisti iz Bretanje, namenjeni v SZ. Letalo prvič »ni zadelo« pristajalne staze in je pristalo šele v drugem poskusu, seveda je ob tem preletelo vojaško oporišče.
NEW YORK — Uspeh filma Rambo II. je že v prvih dneh predvajanja presegel vsa najbolj optimistična pričakovanja: v tednu dni je namreč v ZDA zaslužil 23 milijonov dolarjev, medtem ko so za njegovo snemanje porabih »le« 28 milijonov. Ramboma-nija, oz. bolje »ramhohisterija« je že presegla vse varnostne meje, tako da se tisti' psihologi in sociologi, ki so prvi trenutek sodih, da je »rambo -identifikacija« pozitiven pojav, ker pač z njim množice sproščajo svojo agresivnost, počasi premišljajo in menijo, da postaja ta histerija v bistvu negativna, za katero si še niso na jasnem, kakšne posledice bo še imela.
»Krivec« vsega tega je filmski igra-
lec Sylvester Stallone, ki je najprej upodobil bk nepremagljivega »humanega« boksarja Roekyja, nato pa še vietnamskega vojaka Ramba. Za nekatere naj bi ta dva bka celo imela povsem reakcionarni pohtični pomen. Film »Rocky IV.«, torej že četrti iz »srečne« filmske nadaljevanke, je namreč izrazito protisovjetski, in to ne posebno prikrito. Spet se je namreč pojavil Mk »hudobnega in grdega Rusa« v obliki izredgo pripravljenega in nepremagljivega boksarja, ki se bori proti »dobremu junaku« Ro-ckyju. Torej zlo proti dobremu. Seveda ni treba dolgo ugibati, kdo na koncu zmaga. . .
Sociologi so si mnenja, da ZDA v tem trenutku še posebno potrebujejo
drugega Johna Wayneja, ameriškega junaškega kavboja, izrazito desničarsko usmerjenega. Takega, ki se bori za zlo v imenu nacije, zastave in predsednika repubbke, zaničuje pa vse »šibke«, kot so lahko priseljenci vseh vrst, Portoričani, črnci, Indijanci in drugi.
Da je v glavah Američanov okoli Stallonejevega lika dosti nejasnosti, dokazuje že dejstvo, da so v zadnjem času začeli Ramba in Roekyja izenačiti s rock pevcem Brucajem Spring-steenom, ker se pač njegova zadnja plošča imenuje po zelo uspešni pesmi »Bom in the USA« (Rojen v ZDA). Vendar pa niso Američani razumeli, da je pesem povsem ironična in sarkastična na račun samih Američanov. Toda, da je primerjava Rambo - Bruce povsem neumestna, saj je znani pevec socialno zelo osveščen in politično levo usmerjen.
Zelo sa je seveda razvila trgovina okoli pojava Ramba. Rambov nož prodajajo po pol milijona lir, tudi njegov lok je zelo drag, njegova »pragozdna« oprema pa je že razprodana, tako da so morah takoj pripraviti drugo. Posebno popularne p« so »Rambo - igre«, ko skupina odide v gozdove in se pod nadzorstvom igra »vojno«. Zadovoljni so organizatorji, zadovoljni pa so tudi »igralci«, zapozneli otroci...
V Rimu od leta 1900 niso imeli toliko dežja kot včeraj
RIM — Od leta 1900 v Rimu ni padlo tohko dežja kot od petka na soboto: namerili so kar 58 mm na kv. m, pa še kar naprej pada. Deževnica je zapoinUa kanalizacijo, na cestah, dvoriščih in trgih so nastala prava jezera, promet je zastal in tudi življenje poteka temu primemo. Stotinam avtov je odpovedal vžig in so jih morali gasilci odstraniti s cest. žrtev ni bilo.
Pač pa o zelo hudi zimi poročajo z območja zahodnih Alp in Pirenejev. Predora pod Mont Blarhe in Frejus sta zaprta za avtomobilski promet, vse ceste v znane
zimske turistične kraje v Aosti so zaprte.
V Franciji so paralizirana cela območja. Na tisoče hiš je zaradi debele snežne plasti odrezanih od sveta in jih ne oskrbujejo niti z elektriko. V nekaterih vzhodnih predehh Pirenejev so proglasili naravno katastrofo.
, Na Sinji obali je zaradi močnega vetra, ki je pihal 147 km na uro, neko drevo padlo na avtomobil in uhi! lo šoferja. V Pirenejih pa je na stotine avtomobilistov zapustilo avtomobile in se zateklo v hiše; pogrešajo 12 oseb.
Erazem Predjamski
Vladimir Herceg 9.
E1S.AZ.EM .SE MU 3e IZMAKNU- IM setSETMO USEKAL PO NOEIM...
HETSMAIO ue S KRIČAMOdU ■SKUŠAL PRIKRITI STRUSH. .
UKAZAL OIM > ^30S, NAT OSVO-
' BODIOO oasoae-
NIE" TLAČANIH... TO BO MAOBO-L3E ZATE,, /
Kako deluje demokracija v Libiji
Poldrugi milijon mikrofonov
TRIPOLIS — Že več kot mesec dni, ne meneč se za hbijsko-ameriški spor, poteka svojevrstna vsedržavna akcija — zasedanje temeljnih ljudskih odborov, ki so nosilci celotne oblasti v Libiji. Sodijo, da v tem času kakšen milijon in pol kmetov, delavcev, profesorjev, beduinov, učencev m dijakov vsaj enkrat vzelo mikrofon v roke in se preko njega izrazilo, kakšen naj bo letošnji proračun, kateri funkcionar jim ne ugaja in zakaj ne, kateri minister ni izvršil svojih nalog, kateri »gospod minister« se je oddaljil od svoje baze in ah je potrebno ukiniti veto v Organizaciji združenih narodov.
December in januar sta ponavadi meseca, ko poteka vsedržavni shod demokracije na libijski način. Kakor je znano, je v tej državi, ki se proglaša za sociahstično, na podlagi »zelene knjige« vsa oblast v rokah osnovne ljudske konfederacije. Te konfederacije imajo svoje organizacije na območju uhc, rajonov, mahalamov, šol, univerz in farm. Pred pričetkom akcije jim stalno tajništvo splošnega ljudskega kongresa (skupščine) pošlje ogromno gradiva. Gradivo je razdeljeno na sedem točk, kolikor so jih zbrah za letos.
Na sestankih ocenjujejo lanske odloke in razpravljajo o ukrepih za naslednje leto, pogovarjajo se o notranji pobtiki in kritizirajo delovanje sekretariatov (ministrstev), razpravljajo o poročilih, ki so splošnega pomena za državo, o organizaciji in reorganizaciji državnoadministrativnega aparata, sprejemanju novih zakonov in končno na teh sestankih razpravljajo tudi o zunanji politiki. Za vsako točko so razpravljalcem priložili zajeten šop papirjev, besedilo pa je pisano v jeziku, razumljivem tako ze beduine kot za profesorje.
Kako se obnašajo ljudske konference, proden njihove predloge strnejo v zaključke, ki jih najprej pošljejo občinski ljudski konferenci, {»tem pa o njih razpravlja in jih potrdi ljudski kongres (skupščina).
Kadar hoče državljan o neki zadevi povedati svoje (vrata so vsem odprta) o ukinitvi smrtne kazni ali o materialni podpori drugim arabskim državam, talerat ta državljan vzame v roke mikrofon in se predstavi z ime-nom in naslovom. Na koncu razprave zberejo vse glasove o nekem vprašanju. Če je, denimo, »smrtna kazen« premagala predlog o njeni ukinitvi, je to odločitev temeljne ljudske konference, Id preide na višjo raven, v občinsko ljudsko konferenco, kjer zberejo vse predloge o smrtni kazni. Če je smrtna kazen tudi tu zmagala, tedaj je dobila vizum za vstop v kongres. Le-ta zbira predloge občinskih, strokovnih in sindikalnih konfederacij. Rezultat zbi-ranja predlogov je nedotakljiv in ga po pravilu ne more uničiti nikakršen poseg, dasiravno je proti njemu sam vodja revolucije.
Ko je pred dnevi otvarjal letošnje zasedanje ljudskih konferenc, ki bi moralo razpravljati o celokupni notranji in zunanji politiki, je Gadafi rekel, da ni zadovoljen s tem, kako ljudstvo prevzema oblast z delovanjem v dža-mahirijskem sistemu, kot imenujejo specifično njihov, pred 16 leti na osnovi socializma zasnovan družbeni red. V nevsakdanji razpravi v ljudskem domu v Tripolisu, kjer so obširno razpravljali in se tudi »bratsko prepirah« voditelj in člani izvršilnih odborov, je ob neki priložnosti voditelj Gadafi re-hd, da noče ničesar slišati na račun slabega notranjega položaja, težav, naraščanja cen, neizpolnjevanja načrtov in korupcije.
»Vsa oblast in odgovornost je v vaših rokah, je rekel Gadafi. Če je kaj narobe, ste sami krivi. Jaz vas priganjam, da vzamete objast v svoje roke, vendar se vi izmikate.«
Da bi še bolj podčrtal zamisel, da se morajo množice čutiti odgovorne za svojo usodo, je dodal svojo željo, naj ga ne khčejo z voditeljem, niti z idejnim usmerjevalcem ah učiteljem.
Potem pa je izzval buren aplavz, ko je bolj sam zase kot za poslušalce zašepetal v mikrofon: »če bi bil učitelj, bi vas v šestnajstih letih nekaj naučil.«
Ankela med obiskovalci muzeja Tussaud v Londonu
Thatcherjeva takoj za Hitlerjem
LONDON — Predsednica britanske vlade Margaret Thatcher je po nemškem diktatorju Adolfu Hitlerju najbolj nepriljubljena osebnost. Ta ugotovitev izhaja iz ankete med obiskovalci muzeja voščenih figur madame Tussaud v Londonu.
Na tretjem osovraženem mestu je vodja sindikatov rudarjev Arthur Scar-gill. Libijskega polkovnika Gadafija so porinih na četrto mesto.
Med najbolj priljubljenimi osebnosti, ki jih v muzeju predstavljajo voščene figure, so pevci pop glasbe, in sicer David Bovvie, Michael Jackson in Boy George.