Tako je imel grad tudi ponoči, ko je bil Genči edini človek v njem, svojega va ruha. V družbi se je rad pošalil, da je »najvišji Ločan«. Kot zaveden Ločan in muzejski sode lavec se je takoj pridružil tudi Muzej skemu društvu in je bil dve leti član iz vršnega in osem let član nadzornega od bora. Redno se je udeleževal mesečnih sej in je rad prevzemal razna dela. Ne kaj let je imel nalogo razpečavati Loške razglede po mestu. Leta 1966 smo v Škoparjevi hiši na grajskem vrtu proslavili njegovo 70-let. V okviru prireditev ob 40-letniei otvo ritve prve muzejske zbirke v Skofji Loki — 27. 8. 1939 jo je pripravilo takrat ko maj dve leti delujoče Muzejsko društvo, proslavljanje visoke obletnice pa je bilo zaradi zakasnitve nekaterih vsebinskih preurejevalnih del v muzeju s prvotno predvidenega začetka septembra 1979 preneseno v program prireditev ob praz novanju občinskega praznika — je bila v petek 11. 1. 1980 ob 16. uri popoldne v galeriji Loškega muzeja na Loškem gra du slavnostna skupna seja razširjenega zbora delavcev Loškega muzeja in izvr šnega odbora Muzejskega društva Skof- ja Loka. Odprte seje se je udeležilo ve liko število članov Muzejskega društva, drugih prijateljev Loškega muzeja in slo venskih muzejskih delavcev, predstav nikov občinske skupščine in družbeno političnih organizacij ter občinske in re publiške kulturne skupnosti. V pozdrav jubilantom in drugim zbra nim je najprej z manjšim koncertom na stopil komorni pevski zbor »Loka« pod vodstvom pevovodje Janeza Močnika. Po koncertu je eden soustanoviteljev Muzejskega društva in muzeja v Skofji Loki prof. France Planina, ki je kot prvi društveni gospodar uredil za javni ogled prvo muzejsko zbirko pred štirimi de setletij, kot starosta društvenih aktivi stov pozdravil prisotne in med njimi zlasti goste, ki so predstavljali raz ične občinske oziroma republiške organe, ter predlagal v delovno predsedstvo prvega predsednika in častnega čla na loškega Muzejskega društva dr. nico. Ko so mu začele noge odpovedo vati pokorščino in ni več zmogel stopnic do svoje sobice, se je preselil v Krono na Mestnem trgu, od tam pa kmalu v Dom upokojencev v Kranj. Ko so odprli Dom upokojencev v Stari Loki, se je preselil vanj in bil med prvimi njego vimi varovanci. V njem je blizu svojega doma preživljal svoja zadnja leta. Umrl je 14. decembra 1980. V kroniki društva in muzeja bo ostal lep spomin nanj, spo min na dobrega človek-;, zavednega Lo- čana in vestnega sodelavca. France Planina Pavleta Blaznika, namestnico predsed nice zbora delavcev Loškega muzeja Nežko Rupar in sedanjega predsednika Muzejskega društva dr. Branka Berčiča. ki je prevzel vodstvo slavnostne seje. Predsedujoči dr. Branko Berčič je uvodoma nanizal nekaj misli o muzejski dejavnosti v Skofji Loki in spomnil na nekatere pomembnejše dogodke njenega razvoja Muzejska misel je zrasla iz zani manja občanov za zgodovinski razvoj svojega mesta in njegovega širšega oko lja, muzejska dejavnost pa je utemelje na z ljubiteljsko akcijo občanov, zdru ženih v Muzejskem društvu, ki so vsa desetletja zainteresirano, delovno, priza devno in prizadeto spremljali in usmer jali njen razvoj, najpreji v okviru dru štva in pozneje v obliki samostojnega kulturnega zavoda kot Muzeja oz. Loš kega muzeja. Zato je naravno, da društ veni in muzejevi delavci skupno praz nujejo današnji jubilej svojega Loškega muzeja. Iz zgodovinskega razvoja muzej ske dejavnosti v Skofji Loki velja spom niti na naslednje dogodke: leta 1936 je bila v okviru splošne gospodarske raz stave tudi prva muzejska razstava, ki je prikazala eksponate gospodarskega raz voja iz cehovskega obrtniškega obdobja v Skofji Loki in rodila iniciativo za usta novitev stalne krajevne muzejske zbir ke; leta 1937 je bilo ustanovljeno Mu zejsko društvo z osnovno nalogo: zbira nje predmetov in pridobitev prostorov za muzejsko zbirko; konec avgusta 1939 so bile odprte prve zbirke loškega kra jevnega muzeja z 915 eksponati v 3 pro- PRIZNANJA OB ŠTIRIDESETLETNICI MUZEJSKEGA DELA v ŠKOFJI LOKI 301 Udeleženci proslave v galeriji Loškega muzeja štorih 2. nadstropja rotovža na Mestnem trgu; v letih 1941—1945 je delo preneha lo, muzejske zbirke so bile deponirane in na srečo je bilo odpeljanih v nemške muzejske oz. privatne zbirke samo ne kaj kosov. V juliju 1946 so bile muzej ske zbirke spet odprte za javnost, tokrat v Puštalskem gradu kot okrajni muzej.; na voljo je bilo več prostorov, več ek sponatov, postavljena je bila prva mu zejska predstavitev NOB, ureditev pa je ostala osnova za nadaljnji razvoj mu zejskih zbirk; vse delo od pridobivanja gradiva preko urejanja zbirk do dežur stva in varovanja so ljubiteljsko oprav ljali odborniki in člani Muzejskega dru štva. V avgustu 1948 je bil kot prvi po klicni delavec nameščen prvi upravnik muzeja Karel Plestenjak in amaterska muzejska zbirka se je začela preobliko vati v poklicno muzejsko ustanovo; od bor Muzejskega društva je postal kot predstavnik interesa občanov muzejsko posvetovalno telo, društveni člani pa so še nadalje sodelovali pri delu v muzeju, kar je v tekoči delovni praksi predstav ljalo prve zametke poznejšega družbe nega upravljanja oziroma današnjega sa moupravljanja in tudi smoupravnih druž benih svetov. V letu 1950 sta v muzej pri šla nova poklicna delavca za vodenje administrativnega dela, za urejanje zbirk in arhiva, za obsežnejšo preuredi tev zbirke o NOB. ki je bila predstavlje na v novem domu Zveze borcev in za dežurstvo v zbirkah; v letu 1956 je vod stvo muzeja prevzel novi ravnatelj. An drej Pavlovec. V avgustu 1959 so bile odprte prenovljene zbirke Loškega mu zeja na Loškem gradu; odslej je bilo na razpolago več prostora za ustreznejšo razvrstitev in prikaz muzejskega gradi va, potekalo je načrtno postopno dopol njevanje muzejskih delavcev, ki se je poleg upravno-administrativnih in teh ničnih usmerilo zlasti v pridobivanje kustosov za strokovna področja, kot so starejša zgodovina in arhivarstvo. umet nostna zgodovina, zgodovina NOB in novejša splošna zgodovina, etnologija, arheologija; rezultati boljših prostorskih, kadrovskih in finančnih pogojev so po stajali kmalu vidni: več strokovnega de la interno in na terenu, kot npr. arheo loška izkopavanja, spomeniškovarstvene akcije idr.; leta 1960 je bila odprta Gro harjeva spominska zbirka v Sorici. ki je bila v letu 1977 obnovljena kot plod de lovanja muzejske sekcije pri kulturno- umetniškem društvu »Ivan Grohar« v Sorici; leta 1962 so bili postavljeni prvi eksponati kot začetek sistematičnega urejanja muzeja na prostem na graj^ skem vrtu; leta 1965 je bila z adapta- 302 cijami dograjena galerijska dvorana, ki pomeni začetek redne razstavne dejav nosti, katere plod je tradicionalna letna Groharjeva slikarska kolonija; leta 1967 se osamosvoji muzejski arhiv v posebno enoto Zgodovinskega arhiva iz Ljublja ne, ki je v letu 1975 dobila lastne prosto re v Grajski kašči na spodnjem grajskemi vrtu; leta 1969 je biia odprta muzejska zbirka v Železnikih kot rezultat sodelova nja med tamkajšnjim pododborom Muzej skega društva, ustanovljenim leta 1964, in Loškim muzejem; leta 1973 je bila odprta muzejska zbirka v Zireh kot re zultat sodelovanja med tamkajšnjim pododborom Muzejskega društva, usta novljenim leta 1970, in Loškim muze jem. In končno: v letu 1973 je bila obe ležena tisočletnica Loškega gospostva z aktivnim in bogatim sodelovanjem vseh ljubiteljskih in poklicnih muzejskih de lavcev, ko so bile — kot večkrat že prej in tudi še pozneje — dopolnjene in pre urejene zbirke Loškega muzeja, da bi bil prikaz življenja in družbenega raz voja na loškem območju čim popolnejši in čim kvalitetnejši. Uspešnost muzej skega dela se zrcali v velikem in stalno rastočem obisku muzejskih zbirk, v dob rih strokovnih ocenah slovenskih, jugo slovanskih in tujih muzejskih strokov njakov, vključno s študijskim obiskom mednarodne komisije za lokalne muzeje v letu 1960. Uspešnost muzejskega dela je rezultat medsebojno povezanega inte resa občanov, organiziranih v Muzej skem društvu, in poklicnih strokovnih muzejskih delavcev: večja je bila ob tesnejšem sodelovanju, manjša ob krat kotrajnih krizah v medsebojnih odnosih, ki so se kdaj pa kdaj pojavljale. Tudi v prihodnje je treba negovati to med sebojno povezanost: interes občanov je aktivno prisoten v članstvu in organih muzejskih društev v Skofji Loki, Že leznikih in Zireh in v muzejski društ veni sekciji v Sorici. da kot glas širše družbene skupnosti spremljajo in so delujejo pri nadaljnjem razvijanju mu zejske misli in dejavnosti na svojih ob močjih ter pri nadaljnjem urejanju mu zej skh zbirk na loškem ozemlju kot ses tavnih delov Loškega muzeja, ki je enot ni kulturni zavod za področje muzejstva, v občini in katerega interes in dolžnost je skrb za pravilno organiziranost in kva litetno strokovno delo v muzeju in v muzejskih zbirkah, ki že obstajajo in ki se bodo še na novo pojavljale. Vsi nepo sredno zainteresirani, tako člani mu zejskih društev kot delavci v muzeju, imajo dovolj volje in širše družbene mo ralne in materialne podpore, da prispe vajo k nadaljnji rasti muzejske dejav nosti. Ob zgodovinskem dejstvu, da je pred skoraj pol stoletja potreba po mu zejskem prikazovanju razvojnih priče vanj zrasla prav iz interesa škofjeloš kih občanov samih, je dolžnost sedanjih nosilcev tega interesa, da hvaležni nje govim prvim tvorcem to skupno kul-' turno dediščino častno in odgovorno na daljujejo. Za tem pogledom v preteklost je rav natelj muzeja Andrej Pavlovec na krat ko predstavil bodoče naloge muzeja. Po sebna pozornost muzeja bo veljala arhe ološkim raziskavam, proučevanju zgodo vine delavskega gibanja in narodnoos vobodilne borbe, prikazu razvoja likovne umetnosti, zaokrožene bodo etnološke zbirke in urejena muzejska strokovna in domoznanska knjižnica. Muzej bo gonil na sila pri ureditvi kulturne cone in li kovnega centra na grajskem vrtu in v izpraznjenih zgradbah ob njem, priza deval si bo, da bodo vsi prostori Loške ga gradu, ki so namenjeni muzejskim zbirkam, res odsevali kvalitetno muzej sko delo. Poseben problem bo predstav ljalo vzdrževanje prostorov, težava, s katero se soočajo vsi muzeji, ki so na meščeni v starih gradovih. Sledila je podelitev Valvasorjevih na grad, Valvasorjevih plaket in posebnih priznanj, ki jih podeljuje Skupnost mu zejev Slovenije za izjemne uspehe na področju muzejskega in galerij skega dela v Sloveniji. Pred podelitvijo je spregovorila dr. Ljudmila Plesničar, predsednica Skupnosti muzejev Sloveni je: Spoštovani, dovolite mi, da slovesnos tim Loškega muzeja in Muzejskega dru štva Skojja Loka, doda Skupnost muze jev Slovenije še eno, to je podelitev Val vasorjevih nagrad. Prav gotovo ni lepše priložnosti za podelitev priznanj za uspešno opravljeno delo na muzejskem področju kot prav jubilejna slovesnost ugledne muzejske hiše in muzejskega društva, kot smo ji priča danes. Ob tej priliki imam še pri jetno dolžnost, da Loškemu muzeju če stitam ob pomembnem jubileju, ob 40- letnici ustanovitve, obenem pa izrečem zahvalo za povabilo, da opravimo našo slovesnost prav tukaj. 303 Letos podeljujemo Valvasorjeve nagra de ie osmič, vendar še vedno dolguje mo priznanje marsikateremu zaslužnemu muzejskemu delavcu, saj so skoraj vse druge dejavnosti s področja kulture Se daleč pred nami lahko nagrajevale svoje delavce za uspešno življenjsko delo in posebne dosežke. Z Valvasorjevimi nagradami bi pa že leli, da bi priznanje veljalo tudi še ak tivnim delavcem naših muzejev in ga lerij, kar bi po svoje tudi vzpodbujalo k čim večji prizadevnosti in napredku te stroke. Prav ob tem pa bodo gotovo vznikle nove misli za merila pri pode litvi priznanj. Danes je muzejski delavec enakovre den član naše družbe, z vrsto novih sa moupravnih pravic in dolžnosti m kot tak vključen v vsa družbena dogajanja. Kot kulturni delavec je tudi sooblikovalec za vesti družbe in tako tudi družbene ure ditve. Zato mu poleg strokovnega zna nja ne sme manjkati posluha za stvar nost, skupne interese in napredek. In na tej začrtani poti naj bi bile Valva sorjeve nagrade dobro vidni smerniki. Svoj uvod v svečano podelitev nagrad in priznanj sklenem z ugotovitvijo, da so te nagrade in priznanja le majhen delež za zahvalo, ki smo jo dolžni po sameznikom, ustanovam in društvom za njihovo dolgoletno prizadevnost, strokov nost in delo, z željo, da bi bila ta pri znanja tudi vzpodbuda za naprej. Valvasorjevi nagradi sta prejela Slava Mihevc-Mira iz Muzeja ljudske revolu cije v Ljubljani in Milena Moškon iz Pokrajinskega muzeja v Celju, posebno priznanje pa Breda Kovic za strokovno publicistično delo. Valvasorjevi plaketi sta prejela ob štiridesetletnici muzejske ga dela Loški muzej in Muzejsko dru štvo v Skofji Loki. Podelitev sta uteme ljila (prim. spredaj na prvih straneh) in opravi a predsednica skupnosti dr. Ljud mila Plesničar in predsednik komisije za podelitev Valvasorjevih nagrad dr. Sergej Vrišer. Za tem je prvi predsednik Muzejske ga društva v Skofji Loki dr. Pavle Blaz- nik podelil in sedanji društveni predsed- nih dr. Branko Berčič utemeljil pode litev priznanj zaslužnim članom Muzej skega društva v Skofji Loki. Uvodoma je bilo prikazano, da je društvo že več krat doslej in na različne načine izka zalo priznanje svojim delovnim in za služnim članom. Tako so bili za častne društvene člane izvoljeni: podpredsednik Stevo Sink (1966), odbornik in varuh mu zejskih zbirk Lovro Planina (1968), član Valvasorjevi nagrajenci: Slava Mihevc-Mira, Milena Moškon in Breda Kovic 304 Podelitev Valvasorjeve plakete Muzejskemu društvu v Skofji Loki in raziskovalec loške zgodovine dr. Mil ko Kos (1968), predsednik in raziskova lec loške zgodovine dr. Pavle Blaznik (1974) ter gospodar in podpredsednik France Planina (1974). Ob 40-letnici Mu zejskega društva (1977) so prejeli diplo me živeči ustanovitelji društva oziroma poznejši ustanovni člani: dr. Pavle Blaz nik. France Cemažar, Jeja Jamar-Legat France Jesenovec, Ivan Molinaro, Fran ce Planina, dr. Anton Polenec, Joka Zi- gon in dr. Josip Zontar. Ob 25-letnic' izhajanja Loških razgledov (1979) je pre jel posebno priznanje njihov urednik dr. Branko Berčič. Izvršni odbor Muzejske ga društva v Skofji Loki je na seji 'Ine 7.1, 1980 sprejel sklep, da se ob 40-let nici Loškega muzeja podelijo skupna pri znanja Muzejskega društva in Loškega muzeja: — članom Muzejskega društva, ki so več kot pet mandatnih obdobij, bili ak tivni funkcionarji oziroma odborniki Muzejskega društva v Skofji Loki, — članom Muzejskega društva, ki se bili aktivni delavci društvenih pododbo rov v Železnikih in Zireh ter so pomemb no prispevali k utrditvi organizirane mu zejske dejavnosti v Železnikih, Zireh in Sorici, — dolgoletnim delavcem Loškega mu zeja. Priznanja so bila dodeljena oziroma so jih prejeli — pokojni člani Muzejskega društva oziroma delavci Loškega muzeja: Oto Burdych st., ustanovni član Muzej skega društva, njegov dolgoletni od bornik in podpredsednik, zaslužen za pridobivanje eksponatov, Tine Kalan, dolgoletni odbornik, društve ni gospodar, zaslužen za zbiranje gra diva in organiziranje oddelka o NOB, Karel Plestenjak, prvi ravnatelj Loškega muzeja (1948-1955) in odbornik Muzej skega društva, organizator delovanja muzeja kot javne kulturne ustanove, — funkcionarji in odborniki Muzej skega društva: Doroteja Gorišek, dolgoletna marljiva in zaslužna tajnica Muzejskega društva ter strokovna delavka in arhivarka v Loškem muzeju, Andrej Pavlovec, dolgoletni odbornik in tajnik Muzejskega društva in ravna telj Laškega muzeja (od 1956 dalje), Tone Pire, dolgoletni aktivni odbornik in blagajnik Muzejskega društva, Jože Krašovec. dolgoletni marljivi od bornik in blagajnik Muzejskega dru štva, 20 Loški razgledi 305 — dolgoletna aktivna člana upravne ga oziroma nadzornega odbora Muzej skega društva: Ivo Plestenjak, predvsem član nadzorne ga odbora, in Franc Stukl, krajši čas tudi zapisnikar in pomočnik tajnika, — člani Muzejskega društva, zaslužni za razvoj muzejske dejavnosti v Želez nikih, Zireh in Sorici: Niko Zumer, utemeljitelj muzejske misli, pobudnik in zaslužni organizator mu zejske društvene dejavnosti in mu zejske zbirke v Železnikih ter njun usmerjevalec, — aktivni in zaslužni soorganizatorji začetkov muzejske dejavnosti v Železni kih Blaž Gortnar, Valentin Pintar in Lojze Tolar, Alfonz Zajec, marljivi organizator de javnosti muzejske društvene organiza cije in zbirke v Zireh, Marija Stanonik, zaslužna za strokovno utemeljitev muzejske zbirke v Zireh, Dolžnost mi narekuje, da po uvodni pesmi, nadaljujem proslavo 10-letnice obstoja muzejske dejavnosti. Se prej pa poimensko pozdravljam predsednika Skupščine občine Skofja Loka tov. Vik torja Zaklja in prof. Franceta Planino, ki nam je v veliki meri moralno in stro kovno pomagal pri ustanavljanju; nada lje pozdravljam predstavnike Občinske kulturne skupnosti, Loškega muzeja, Muzejskega društva Škofja Loka, pred stavnike družbenopolitičnih organizacij, Krajevne skupnosti in Sveta krajevne skupnosti. Prav prisrčno pozdravljam ustanovne člane našega pododbora •— sedaj društva — pa končno še predstav nike lokalnih delovnih organizacij in ustanov, člane Muzejskega društva in prisotne krajane. Hkrati pa se v imenu organizatorjev proslave zahvaljujem vsem nastopajočim. Namen muzejske dejavnosti je vedno, da ohranja in obvaruje pred uničenjem dela prednikov. Minljivi čas je najboljši razsodnik preteklega dela, zato bo ta raz- Marjan Peternelj, aktivni organizator muzejske sekcije pri kulturno-umetni- škem društvu »Ivan Grohar« in Gro harjeve spominske zbirke v Sorici, — dolgoletni delavci Loškega muzeja: Evgen Burdych, upokojeni varuh in vod nik po muzejskih zbirkah in odbornik Muzejskega društva, Janez Eržen, nekdanji strokovni sodela vec Loškega muzeja in odbornik Mu zejskega društva, Meta Sterle, dolgoletna aktivna strokov na sodelavka, sedaj kustos za etnolo gijo Loškega muzeja in Terezija Kupljenik, dolgoletna varuhinja muzejskih zbirk in tehnična sodelav ka Loškega muzeja. Po pozdravih in čestitkah jubilantom in nagrajencem ter njihovih zahvalah so se udeleženci slavnostne seje zadržali na skromni pogostitvi ob prijetnih tovari- ških pogovorih. Branko Berčič sodil o upravičenosti naše skupne odločit ve. Prav zaradi tega smo ob ustanovitvi društva prevzeli peščeno uro v svoj sim bol kot prispodobo preteklosti in seda njosti. Dne 20. maja 1980 je poteklo deset let. ko je Muzejsko društvo v Skofji Loki organiziralo sestanek, ki je bil v Zadruž nem domu. Navzoči so bili: dr. Pavle Blaznik, France Planina, Andrej Pavlo- vec, Zdravko Krvina. Lojze Malovrh, Izidor Rejc, Vili Kavčič. Franc Kavčič, dr. Karel Bernik, Milan Žakelj, Alfonz Zajec, Janez Sedej, Andrej Bolčina in Marija Stanonik. DESET LET MUZEJSKE DEJAVNOSTI V ŽIREH (slavnostni govor ob proslavi 25. maja 1980) 306