ra PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA ■ffo tV - Cena 10 lir - 5 jugolir - 2.50 din TRST petek, 14. maja 1948 Postoma plačana v gotovini Spfdizione m abbon. postale Stev. 896 ZDA GREDO PO SLEDOVIH HITLERJA ves s vet bo sodil '^ance Soir“: »Marshallu preti nevarnost, da ga bodo smatrali 5 ^oveka, ki noče miru“ - Poparjenost v Londonu in Parizu za-prezira ZDA proti njima - Waliaceovo odprto pismo Stalinu 1 '^ntNcvroN, 13. ilim 1 ^ zadnjih 48 ur mrz-L« *laWnje razvoj dogodkov v ii am«T)ško noto in odgovo-™olotova, je vedno bolj uver-ameriSki korak ni bil na- 1*114, J« y \ " ■aatof v ***& da pride do spo-To Potrjujejo tudi Mar-■j;«** lzJave, da ZDA ne mislijo c to 86 n-rposredno s Sovjetsko ?» vPraSanjih miru. če bi b.la Marshallova o namenih ameriške note je z druge strani sovjet-ifet9]t’‘°da izrečno predlagala za-* Ja*g0vorov- Svetovna javnost *PraSuje. čemu ZDA ne sovjetskega predloga, če -Sjo politico miru, kakor skušajo z Deseduni dokazati. °aski tisk izraža izredno 0 v krogih vojnih hujskačev , . J' »Otovi Svetovna i za nadzorstvo atomske sile so pokazala, da med obema državama ni zaupanja. To pa so znaki, ki nikakor nimajo težkih vzrokov, ki bi obstajali, kajti vsa vprašanja se lahko rešijo na konstruktiven način, če se postavijo skupni temelji na podlagi medsebojnega zaupanja. Obstojajo velike možnosti za povečanje izmenjav med obema državama v še večji meri kakor pred vojno. Ta razvoj trgovinskimi odnosov brez sleherne diskriminacije bi omogočil prijateljske odnose med obema državama in bi bil v korist stvari miru. Ideološki konflikt med komunizmom in kapitalizmom nima nič opraviti s pomanjkanjem razumevanja med ZSSR in ZDA in to Express» piše n. pr.: »Na •s e ^ev <(dajl je treba odgovo- katerih ljudstvo si ne i6 ltl ie odločeno, da obrale, ‘h odpravi gospodarske kfl-1^*, imperialisti se ne morejo •fiag ’1 Churchillovega cirkusa v , a'i Attleejevih pfotlkomu-%,v'h PovoroV, da bi povzročili B. Shaw obsoja laburistično vlado LONDON, 18. — Laburistini list «Da.ily Herald> je danes objavil dolg članek znamenitega pisatelja Shawa Bernarda, v katerem kritizira ostro laburistično vlado in jo obtožuje, da ne izvaja pravih načel socializma. Glede zunanje politike Shaw med drugim očita Attleeju, da je napovedal vojno komunizmu, tla je izrabil letalski Incident v Berlinu, pri katerem se je zrušilo an-ohrani mir. Konflikt med kupita- S1«8*0 l*talo. kot povod *za vojno lizmom in komunizmom pa vendar j napoved* in da je vztrajal na tem, ne bo nikoli prenehal in je v inte-ld;* :ma Anglija pravico ostati v resu obeh držav, da ta postane kon- Berlinu, kar pomeni po prepriča nju Shawa navadno imperialistično osvajanje. Končno se je Shaw izjavil zelo pohvalno o Stalinu, "ki ga smatra kot evropskega državnika, ki se najbolj zaveda svoje odgovornosti vprašanje se lahko reši tako, da se vroče želijo vsi narodi. atraktiven ter da ne dovede do ideološke vojne, kakor je bila 30-letna vojna, ki je uničila Evropo v 17. stoletju. Obedve državi se lahko sporazumeta in lahko omogočita istočasni obstoj njunih različnih sistemov. Ni nesporazumi je nj ali težkoč med ZDA in. ZSSR, ki bi jih bilo treba urediti s silo ali s terorjem, m ni nasprotatev, ki jih ne bi bilo mogoče rešiti z mirnimi pogajanji. Ni takih načel ali take splošne koristi tako z ameriške kakor sovjetske strani, ki bi jih bilo treba žrtvo- ljudskih odborov Moskve, Beogra-vati za prenehanje mrzle vojne in, da, Varšave, Prage, Bukarešte, Bu-za začetek dobe miru, ki ga tako dlmpešte in Tirane, naj pošljejo Banditi oblečeni v ministre nadaljujejo teror v Grčiji Nove aretacije in usmrtitve - Protest romanskih pravoslavnih popov proti pokoljem -Val protestov je imel že velike učinke ATENE, 13. — Radio Svobodna valci so pozvali OZN in Svetovno Grčija poroča, da so demokratične sindikalno zvezo, da odločno zahte-sile z uspehom »padle vladne čete va prenehanje sedanjega stanja v v vasi Laki na področju Kidonija. Grčiji. Zaradi vedno večjih uspehov de-1 Tudi 400 romunskih pravoslavnih rookraiične vojske monarhofašisti popov je na posebni konferenci oh- 70. obletnica osvoboditve Sofije SIRIJA, 13. — Dne 24. maja bodo praznovali 70. ob.&tivco osvoboditve Sofije. Ob tej priliki je predsednik ljudskega odbora v Sofiji povabil predsednike izvršilnih ‘svoje predstavnike na proslavo. še poostrujejo svoj teror. V Pireju so aretirali 120 demokratov, v zadnjem času so obsodili v Pireju na sodilo teror atenske vlade. V resoluciji protestirajo romunski popi zaradi zločinskih ukrepov atenske smrt dva demokrata, v Solunu so ] vlade proti borcem demokratične včeraj ustrelili borca za svobodo Lalamandisa. Vedno boij narašča ogorčenje po vsem svetu zaradi Zločinov atenskih fašističnih krvnikov. Množijo se protesti. V Bukarešti je na pobudo odbora za pomoč grškemu ljudstvu bilo veliko zborovanje, ki se ga je udeležilo 400.000 oseb. Govorile so razne politične osebnosti. Ki so objasnile tragičen položaj, v katerem živi grško ljudstvo. Zboro- SPOMENICA VLADE FLRJ ZAKADI INCIDENTA PRI LIVKU l^^ivanja na meji s FLRJ italijanskih obmejnih organov Incident pri Livku le eten v verigi sistematičnih incidentov, za katere je odgovorna italijanska vlada - V marcu in aprilu so italijanske straže povzročile 26 incidentov, italijanska letala pa so sedemkrat letela nad jugoslovanskim ozemljem BEOGRAD, 13. — Jugoslovanski zunanji minister S>nič je glede obmejnega incidenta v Ravnah pri Livku izročil italijanskemu poslaniku v Beogradu De Martinu spomenico jugoslovanske vlade. Spomenica izraža grajo jugoslovanske vlade zaradi zlonamerne In očitne spremembe dejanskega položaja, vsebovanega v italijanski spomenici z dne 5. t. m., na kar nadaljuje: »Jugoslovanska vlada smatfa, da ima zadržanje italijanske vlade, kakor je razvidno iz o-ir.etvjcnega memoranduma, samo ta namen, da še bolj poostri položaj na začasni jugoslovansko-lta-lijansk: meji položaj, k; ga je ..zzvala cela vrsta kršitev, ki so se dogodile v zadnjem času na tej mejni črti na škodo Jugoslavije. Jugoslovanska vlada smatra za, potrebno, da opozori na to, da je bila samo v mesecu marcu in aprilu t. L primorana protestirati pri italijanski vladi zaradi nič manj kot 26 obmejnih incidentov in sedem kršitev, ki s© se dogodile od stfani italijanskih letal nad jugoslovanskim ozemljem. Incident pri vasi Ravne, tako nadaljuje spomenica, ni nič drugega kot zadnji člen velike verige incidentov, ki so jih izzvali ital i jenski obmejn; organi za katere je odgovorna edinole italijanska vlada, ki smo jo o tem mnogokrat obvestili. Prikazovanje dogodka od strani italijanske vlade dokazuje, da italijanska vlada kljub okolnostlm, v katerih se je pripetil dogodek, ne samo da ne želi, da bi prišlo do normaliza-c'je položaja, marveč še vzpodbuja one, ki želijo, da bi s takšnim; izži- napredni krogi pa se hda za<4 v. -«zem v zda za podpredsedniško le strank« senator Glep _°ktožuje Trumana, da od- JERUZALEM, 13. — Anglija je obvestila včeraj OZN, da bo njen mandat nad Polestino prenehal 14. t. m. o polnoči. Istočasno bo dosedanji v.soki komisar za Palestino Cunninghrin iz Jeruzalema odpo-V— zakonika, ra osnuiek toval v Heifo, kjer se bo vkrcal na NaTJe izjavil Marcantonio, bo neko ^ne 14. t. m. bo pr.cela Anglija umikati svoje čete iz Jeruzalema im iz ostalih palestinskih pokrajin. Cim bo gen. Cunningham uradno objavil konec angleškega mandata ned Palestino, bo židovska a-gencija proglasila ustavo nove židovske države, in s.ccr v col coni Palestine, ki je bila v smislu sklepa OZN priznana Zidom. Zidovska država se bo imenovala «država Izraela* in izvršilni odbor židovske agencije se bo preosnoval v prvo Zidovsko vlado. Njen predsednik bo verjetno Dav.d Ben Gur an. zunanji minister bo Mose Shertok, bivši angleški major Sacharov pa bo načelnik policije. Po drugi stran- se pripravljajo arabske države očitno na nepad, čim bo Ang.ija ukinila svoj mandat in se pričela umikat; iz Palestine. Egiptski vladni predsednik je na tiskovni konferenci Izjavil, di ima egiptska vlada ljudi in potrebno orežje za naglo zmago. Namestnik eg ptskega zunanjega ministra pa je izročil danes sovjetskemu, ameriškemu in angleškemu poslaniku v Kairu noto arabske lige, v kateri »e sklicuje na upravičenost arabske intervencije v Pa-IcstlTM. Vsi palestinski vojneobvez-nl Arabci so poklicani pod orožje, prav tako so po vsem Egiptu zaprte v.SJe- šole, v državi pa je proglašeno obsedno stanje. Na ta način čakajo komaj ustanovljeno židovsko državo težki dnevi. Ze sedaj napadajo Arabci povsod z oklepnimi avtomobil in drugim modernim orožjem. Kljub temu so se predstavniki židovske a-genclje pred politično komisijo OZN v Lake Successu izjavil: proti začasnemu rež.mu v Palestini, ki ga predlagajo ZDA, Anglija ln njihovi privrženci, ker Je nasprotju s sklepom OZN o delitvi Palestine. Seve-dR so tudi Arabci proti temu režimu, ker vidijo v njem še vedno nekako delitev Palestine v dve državi. ZDA bodo predlagale danes v v,n*ljo jn. Avstrijo!”Po- (Havni skupščini OZN imenovanje Ni!) ,l’*Kaih mednarodnih or. i posebnega visokega komisarja t% *a Predvsem v komisiji I Palestino, ki naj bi ca s-btRll de>- ^ i^Sajanja s Sovjetsko zvezo \ j,Na. da gredo ZDA po sledo-erK ker hočejo zavladati N*r ,.0rn- Pripomnil je, da Je mi-riVjf-a obrambo Forrestal najbolj btet *’ovek v ZDA in da bl &11- ameriški Hitler. L^prlo pismo ^lacea Siallnu Taas objavlja besedilo '\ Piama generalislmu Sta. ti8W8a Je Heniry Wallace iz->j*u in v katerem izraža zu-| aa izmenjavo nct med N , ‘h sovjetsko vlado in iz. u Prepričanje o možnosti | vseh obstoječih ne- Att 10v na mednarodnem ped-r bki-ati pripiominja, da so v®li *Bti za novo vojno s tem ^llac k pai&2' r|Ni) 6 hašteva v svojem pismu .VVia.ukr«Pe, ki bi jih morali ji | . ' <1 ^bo miru. ZDA in N M *veza bi morali it'1!* h-! 8Prejeti, da zajamčita d°bo miru. ZC bi m<5rali P^d' 1 ^ - tl prenehanji! tako irr.e-fj *1kfa|!rzIe vojne, in v ta namen rjhNviti Pr-dvsem zmflnjš&t; in leževa *Ieherno tekmovanje v vzdržati se sleherne ta0 V .-6 Pod kakršno koli ob-državah, morali bi dri frk°vinsk, odnesi mta Jkttliv ,am« ter pospešiti go-ln kulturni odnosi. «hert*Ka h* "ta18-1*1 ueta. jihrT*1 C ®e tudi za-Nvft|'»ko,1‘tev Ir'lr°vne pogodbo b*. v tt'4nl„.tako da se iz nje na. demokracije ln ml- •« b* 80 '»mfiknile v Nj ‘h i^° podpi®u mirovne po-N«.J,h| ,e *ev<'d*1 asoddo gati petih velesil. Komisar naj bi predvsem posredoval med židovskimi in arabskimi krajevnimi oblastmi. Danes je ime; predsednik Truman z Marshallom in nje-govim namestnikom Lovettom razgovor o palestinskem vprašanju. Velika Britanija in ZDA, ki skušata za vsako ceno preprečiti, da bl Arabci in Zidi postali samostojni, namenoma ustvarjata nerede, da bi morda še zadnji hip našli izgovor za podaljšanje okupacije. Ošlanja-joč se na židovske reakcionarne kroge se britanski imperialisti poslužujejo židovskih šovinističnih or. ganizacij «Stern» in «lrgun Zwai Leumi*. Z drage strani podpirajo vanji še nadalje trajalo to nenormalno stanje, pri čemer bi hkrati vrgli odgovornost za ta položaj na jugoslovansko vlado. Okolnosti, v kaierih se je pripetil incident v Ravnah, so enostavne in jasne: 1. Predvsem je neovrgljivo dejstvo, da je začasna jugosio-vansko-ltalijanska meja na navedenem sektorju označena z lesenimi količi, visokimi poldrugi meter 'n oddaljenimi drug od drugega 25 do 30 metrov; 2. Italijanska patrulja je namenoma prekoračila obmejno črto na navedeni točki, ki je jasno zaznamovana, in je prestopila na jugoslovansko ozemlje, s tem da jč morala prehoditi stezo, po kateri hodi vsak dan jugoslovanska patrulja, in nato se je premikala na desno od steze v notranjost gozdov-ja; 3. Potem ko je prekoračila obmejno črto, se je italijanska patrulja popolnoma zavedala svojega dejanja, kar dokazuje dejstvo, da je del patrulje — in sicer pet vojakov — koraka! z orožjem pripravljenim na strel; 4. Ko je prišla ita. lijanska patrulja že približno 60 metrov na jugoslovansko ozemlje, torej 60 metrov od začasne mejne črte, je poveljnik jugoslovanske patrulje zapovedal «Stoj!» in glede na to, da so italijanski vojaki kljub temu pozivu nadaljevali svojo pot, Je jugoslovanska patrulja začela streljati. Ta dejanski stan potrjuje tudi izjava, ki jo Je podal italijanski oftair in poveljnik patrulje, ki je še drugi dan potrdil jugoslovanskim častnikom, da je slišal povelje jugoslovanske straže. To Činjenlco pa je kasneje zanikala italijanska komisija. Glede delovanja mešane preiskovane komisije, ki je bila sestavljena na jugoslovansko zahtevo, spomenica poudarja, da je jugoslovanska vlada smatrala, da je b'la naloga komisije tudi ta, da bi ugo. tovila obstoj lesenih količev, ki določajo začasno mejno črto, kraj, kjer se je dogodil incident in okolnosti, v katerih se je pripetil. Ita. Ujanski del komisije, tako nada- lijanske komisije prava mejna črta obstajala za hrbtom kraja, na katerem so v sedanjem trenutku postavljeni mejni količi. Dejstva dokazujejo, da leži prostor, kjer je padel italijanski vojak, v Jugoslaviji, daleč celo od one mejne črte, o kateri zatrjuje italijanska vlada, da odgovarja določbam mirovne pogodbe*. Spomenica nadalje poudarja, da so italijanski delegati komisije, ko so uvideli nevzdržnost svojega stališča, prekinili razgovore mešane komisije, s čemer so onemogočili njeno delovanje, čeprav so Jugoslovani skušali, da bi prišli do ugotovitve materialne resnice «Jugoslovanska vlada, tako zopet nadaljuje spomenica, smatra, da je za ugotovitev dejstva, nanašajočih se na ta incident, treba upoštevati edinole začasno mejno črto, kakor zaznamovana s količi ne glede na mejno črto, ki bo določena šele v bodoče' na podlagi določil mirovne pogodbe. Vsako drugo stališče bi dovedlo do zaključka kot, da mejna črta, čeprav začasna, ne bi v celoti obstajala.* Pri tej točki opozarja spomenica na činjenioo, da zaradi obstrukcije, ki so jo doprinesli italijanski člani komisije za določitev meje, ni moglo priti še do danes do kenč. ne določitve jugoslovansko-italdjan. eke mejne črte. S pripombo-, da je jugoslovanska vlada interesirana na rešitvi tega vprašanja, zaključuje spomenica: «Vlada FLRJ eitoino izjavlja, da odklanja vsako odgovornost ca vse incidente, ki bi mogli nastati v bodoče zaradi kršitev začasno določene meje od strani italijanskih mejnih organov in jih bo smatrala kot nadaljnje poizkuse kršitev smrerčnbsti FLRJ.* vojske in proti demokratičnemu prebivalstvu. Resolucija poziva grško duhovništvo, naj posreduje v korist grških rodoljubov in naj pomaga grškemu ljudstvu v njegovi borbi. Bolgarska splošna zveza dela je tudi pozvala glavnega tajnika Svetovne sindikalne zveze, naj posre duje pri OZN za grške rodoljube, ki so podvrženi stalnemu preganjanju ;n v nevarnosti za življenje. Skupina poljskih pisateljev poziva vse, ki so se borili proti nacističnim zločinom, naj branijo človeško kulturo in dostojanstvo proti atenskim vladnim krogom, ki hočejo povsem iztrebiti grške napredne intelektualce. Pod naslovom «Ne smemo izgur biti niti minute, če hočemo rešiti življenje grškim rodoljubom*, objavlja pariška «Humanite» poziv, ki ga je poslal iz Aten njen posebni dopisnik. Ta piše, da je val protestov z vsega sveta proti pokoljemi v prejšnjem tednu imel že velike učinke. Dopisnik nadaljuje: Fašisti, kj vladajo v Atenah so sedaj v zadregi. Govori ministrov in pisanje tiska pričajo o presenečenjih teh banditov, ki spričo ogorčenja vsega sveta skušajo opravičiti svoje zločine in pokolj 300 talcev s pravli'camj o tako im*nov»nih grozodejstvih demokratov. Vendar, izjavlja dopisnik, nameravajo ti banditi, oblečeni v ministre, ki jim daje pogum pismo voditelja ameriške misije Griswolda, nadaljevati svoje umazano delo ln, vsaka minuta je dragocena v borbi za iztrganje grških demokratov I iz rok vseh krvnikov. Danes v Rojanu zborovanje ob 17. uri Na zborovanju bodo demokratične žene Trsta zah« tevale svobodne volitve v javno upravo. Vabimo vse demokrate, da se zborovanja polnoštevilno udeležijo. Britanci arabske teroristične skupine, ki propagirajo antisemitizem, j ljuje jugoslovanska spomenica, pa Toda palestinsko ljudstvo, ki je j je zavzel stališče, da ne priznava sprevidelo vse manevre ameriških I začasne mejne črte, pri čemer je in britanskih imperialistov, odločno na vse mogoče načine poskušal do- zah teva, da se izvede sklep skupščine Združenih narodov o popolni neodvisnosti Palestine. kazati, aa Je bil italijanski vojak ustreljen. na italijanskem ozemlju, češ ker bi naj po mnenju ita- Stavka 1200 šivilj v Bolonji BOLOGNA 13. — Včeraj je okoli 1200 bolonjskih šivilj zapustilo delo, da najodločneje ponovi svoje zahteve po zvišanju mezd, ki so jih že zdavnaj postavile. Šivilje zahtevajo 'ste mezde, kakor so že v veljavi v Turinu in M'lanu. Toda do sedaj so industrije! vedno zavlačevali zadevo, ne da bi kaj odločili. Življenje Italijanov v Jugoslaviji REKA, 13. — Pred kratk m je na Reki izšla knjiga »Italijani v ljudski republiki Jugoslaviji* v i-talijanščini, ki je posvečena Italijanom Istre in Reke. S preko 20 člank. podaje knjiga pregled življenja italijanske manjšine v Jugoslaviji od časa borbe proti fašizmu do danes. Knjiga ima številne fotografije in slike znanih Italijanov, kh so se borili za osvoboditev. Lista Iiudske fronte GSR . za volitve PRAGA, 13. (Tanjug) — Na listi kandidatov češkoslovaške narodne fronte za bodoče volitve je 770 imen. Med temi je 183 delavcev, 144 uradnikov, 101 kmet, 58 obrtnikov in trgovcev, 47 profesorjev in učiteljev, 26 gospodinj, 18 vojakov, 11 članov varnostne milice, 13 zdravnikov, 3 advokatov, 5 d jakov In 20 pisateljev in novinarjev, drugi pa ‘majo različne druge poklice. Na listi kandidatov narodne fronte so razen predstavnikov strank fronte tud; predstavniki sindikatov in drugto ljudskih množičnih organizacij. Češko slovaški minister za pravosodje pripravlja zakonski osnutek, ki ureja vprašanje priimkov dveh zakoncev. Po tem osnutek bo imel vsak zakonec pravico, da pravzame priimek drugega zakonca, ali pa da ohrani svoj prvotni priimek. Ng ta način bodo poročene žene lahko Ohranile svoji dekliški priimek, ozl. roma bo poročen mož prevzel lahko priimek svoje žene, odnosno bo vsakdo od zakoncev lahko ohranil svoj prvotni priimek. Nadaljuje se stavka v pokrajini Mantova in Polesine Tudi v Furlaniji |e veliko razburjenje med poljedelskim! delavci zaradi postopanja veleposestnikov - Malo zanimanja za ,,preosnovo“ vlade (Od našega posčbnega dopisnika) RIM, 13. — Zanimanje tiska, ki se Je pretekle dni osredotočilo na volitve predsednika republike, se j« danes premaknilo na preosnovo vlade, ki Jo bo moral De Gaspe-ri izvesti. Vsekakor gTe aa manj pomemben interes, kakor je danes izjavil neki senator fronte, ker gre samo za »zamenjavo straže*, kakor je delal to običajno Mussolini. Tisk soglasno priznava; da pieosnova vlade ne bo velika. De Gaipcri je imel danes razna posvetovanja z voditelji demokristjanov, saragatevcev in republikancev. Toda najvažnejši posvet, ki , ki je bil teror Hitlerjevih bombn kov. Poleg ?r< koplovov razstavlja sorodno avtomobilska industrija ponosno osemcilindfsko limuzino «Zlsx. Orodni stroji pa zavzemajo v paviljonu največ prostora. Dolgo so sc zlasti tržaški industrijski delavci ustavljali pri teh vzorcih sovjetske naprednosti in iznajd’jivo-sti. Takih strojev niso še videli. Posebno zanimanje je vzbtid la univerzalna stružnica za obdelovanje kovin, najnovejši proizvod zavoda «Kirov» iz Minska in univerzalna revolverska klupa za serijsko izdelavo strojnih delov, proizvod za- voda «Ordzenikidse». To so popolnoma mehanizirani stroji visoke natančnosti. Prisotni so tudi sovjetski delavci, ki neprestano odgovarjajo vprašanjem obškovalcev in razkazujejo praktično delovanje posameznih strojev. Dolgo bi bilo naštevati vse predmete, ki jih je letos Sovjetska zveza poslala v Zagreb. Naj omenimo samo popolno opremo tevjarne za proizvodnjo tekočega kisika, naprave za avtogensko varjenje, o-gromne traktorje, kemične in tekstilne tsdelke, lepo zbirko kožuhovine. Vse to je rezultat 17 letnih naporov. Na vidnem mestu v paviljonu stoji napis, ki v številkah prikazuje najblizje cilje sovjetskega gospodarstva: 50 milijonov ton železa, 60 milijonov ton jekla, 500 milijonov ton premoga, 60 milijonov ton nafte. * * • Veličasten je jugoslovanski paviljon, namenjen metalurgiji in rudarstvu. Iz somraka, ki vlada v paviljonu, se obiskovalcu ob vstopu prikažejo podzemna bogastva delale. Ta odlična zbirka jugoslovanskega rudarstva fn metalurgije je poučljiva ne samo, ker prikazuje raznoličnost jugoslovanske proizvodnje, pač pa tudi ker razlaga z učinkovitimi grafičnimi predstavami planski razvoj te panoge jugoslovanske industrije. Pre* mog bo steber bodočega razvoja jugoslovanskega gospodarstva: na koncu petletke bodo pridelali 272 promoga več, kakor 1. 1939. Železne rude bodo zagotovile mogočen razvoj črne metalurgije; Železa bo Jur goslavija v 1. 1951 proizvedla 5,5 več; kakor 1. 1938, jekla nad tri-, krat več. Izlozene barvaste kovine dajejo paviljonu posebno pestro lice. Bogata je Jugoslavija na bakru, svincu, aluminiju. Do konca prve pet* letke bo proizvodnja barvastih kovin narasla povprečno za petkrat. V papiljonu pa je še mnogo drugih naravnih podzemeljskih zakladov: sivo srebro, aebest, magne-zit, mangan in celo zlato. Prvič so razstavljeni proizvodi petrolejske industrije. Vsa ta bogastva so bllQ pred o* svobodilno vojfio v rokah tujcev, Odslej pa si bo iz njih Jugoslovan-1 sko ljudstvo kovalo srečnejše in lepše Sit)Ijenfe. PRIMORSKI DNEVNIK 1'4. maja 1948 Janko Manfreda je umrl Slava antifašističnemu borcu Te dni, 9. t, m., nam je smrt vzela preizkušenega antifašističnega borca - Janka Manfredo. Ni to konvencionalna fraza, kdor ga je potnal. Rojen je bil v Kobaridu. Bil je brat znanega revolucionarja in teoretika Andreja Manfrede, ki je umrl leta 1943 v zaporu v Saiuzsu po 12 letih zapora, na nepojasnjen na£in, ie v drugič obsojen od posebnega tribunala v R’'Wu. Mlajii brat Janko je hodil po stopinjah in po duhovnem vodstvu svojega brata. Skupaj z bratom je delal v vrstah tajne organizacije TIGR po Kobariškem tudi te nekaj mesecev po bratovi aretaciji. Tudi on, aretiran leta 1931 je bil pred posebnim tribunalom v Rimu obsojen no 15 let zapora, tri leta konfoiac'je in tri leta policijskega nadzorstva. Zaradi perfldnosti fašistične policije so ga obsodili tudi za politično vohunstvo, zaradi Cesar ni bil deleien raznih amne-sty. Odsedel je torej skoraj vso prisojeno mu kazen: celih 14 let. Le kapitulacija Italije ga je reSi’a leto prej iz zapora. Brezkončna leta zapora je dobro iskoristil za Študij in organizacijsko delo med tovariši, ki jjm je ostal v neizbrisnem spominu. Tu se je spoznal z mnogimi voditelji italijanske komunistične partije, med njimi s Scoccimarrom, Feru-glijem ter te v jetniSki bolnici v Turri di Bari s samim Gramsci-jern. Pot, po kateri je te prej krenil s svojim bratom, so n jve izkušnje, spoznanja m nova poznanstva le pospešila in okrepila. Spoznal je kot teoretično edino mo?"n reSitev primorskega vprašanja in naSe narodne osvoboditve izpod failzma po nianistično-leninistic-nem nauku, po drugi strani pa je Čutil kot edjno realno silo komunistično partijo v Italiji in Jugoslaviji, oprto na Sovjetsko tveSo, ki bi to reSitev mogla dejansko Izvesti. Zal, da so mu dolga leta zapora izpodkopala zdravje, zato je po letih, preb tih v zaporu v Kopru, Rimu, v straSnem zaporu v Volterri zbolel na zavratni bolezni pripornikov-jetiki ter prebil ostala leta zapora v brezupnih jetniSkih bolnicah v Turri di Bari in končno na znanem jetniSkem otoku smrti, P.anosi (tu je prebil ie njegov brat mnogo let zapora). Smrtonosna bolezen mu ni branila. da ne bi odSel takoj po osvoboditvi iz zapora, leta 1944, k partizanom. V vrstah «Br’iko-beneSke-ga odredba» je z orožjem nadaljeval svojo borSeno pot do konca vojne. Zadnji dve leti je prebil v zdravilišču na Golniku, kjer je zaman iskal zdravi ja. Zapor se mu je bi! zajedel v kosti in, ko mu je ispil zadnjo silo, je ugasnil. Bil je srečen, da je vsaj v'del, da so se v veliki meri uresničile zahteve njegovih političnih idear lov, in se je te svoje sreče tudi jasno zavedel v vednem obžalovanju svojega brata, fcj je umrl po brezkončnih borbah v zaporu v mračnem brezupu, osem dni pred padcem faSizma v nepojasnjenih tra-H'čnih okolnostih z edinim svetlim iarkom zavest i, da je Ajegov smrtni nasprcftnik, faiizem, pted padcem. J. Z. V nedeljo Ponztana Lj. - Crvena zvezda V nedeljo 16. t. m. ob 18 bo na stadionu pri Sv. Soboti nogometna tekma med Ponziano Lj. in beograjskim moštvom. Crvene rveide za jugoslovansko prvenstvo. TRŽAŠKI DNEVNIK Zahtevamo volitve in udeležbo pri krajevni upravi Miijsko ljudstvo zahteva svoje pravice. Marshallov načrt In brezposelnost. Slovenci brez svojih zastopnikov v upravi Včeraj popoldne ob 16.30 je večtisočglava množica napolnila trg pred občinsko hišo v Miljah, da bi protestirala, ker VU še ni razpisala volitev na Tržaškem ozemlju, niti povabila antifašističnih zastopnikov v krajevno upravo. Zbrano množico je najprej na. govoril tov. Santalese, ki je na kratko opisal velik uspeh našega 1. maja in polomijado. ki so jo imeli legaši in njihovi pajdaši na Velikem trgu, kjer so zbrali komaj okrog 3000 ljudi, dočim je bil trg, Perugino mnogo premajhen za mmožice delovnega ljudstva. Z zaporo meje so hoteli prestrašiti prebivalstvo, dosegli pa so ravno nasproten uspeh. Tako smo imeli primer, da je prišlo 6 na. brežinskih pionirjev peš v Trst in da so miljski pionirji, potem ko »o jih zavrnili po morju, tudi še isti večer odšli peš v mesto. V Miljah so imeli poleg tega še tako imenovane pavlinske misijone, ki so imeli izredno protikomunističen cilj. MUisko ljudstvo pa je na vsa ta izzivanja in zapreke odgovcrilo dne 30. apr.la z največjo povorko, kar jih je bilo v Mi. ljah. Prvega maja so poslali v Trst 100 telovadcev več kot lani, poleg tega pa še štiri godbe in 5 zborov s 318 pevci. Napravili so tudi preko 1000 bakel, nabrali 150.000 lir za stroške in 15 stotov živeža. Naša manifestacija je imela tolik uepeh, da je sam miljski guverner nekemu našemu zastopniku izrazil pohvalo in priznanj« za na. io moč in disciplino. Kljub temu pa nočejo naših zastopnikov v občinsko upravo in nočejo razpisati volitev. Trst je edina dežela na svetli, kjer še niso bile razpisane volitve, medtem ko so že celo v Avstriji in Nemčiji, kjer je tudi vojaška okupacijska vlada, prebivalci lahko volili. Ko so 5. t. m. spremenil; občinsko upravo iz vojaške v civilno, so to napravili brez vednosti ljudstva in povabili vanjo le demokristjan-ske in socialistične petd.znike, ki ne predstavljajo našega ljudstva. Tov. Santalese je nato objasnil da je Marshallov načrt političen in ekonomski inštrument, ki j i naperjen proti interesom našega ljudstva. Z njim hcče Amerika plasirati svojo industrijsko nadproduk-cijo na škodo domače proizvodnje in domačega delavstva, ki je brezposelno. Zato imamo 30.000 brezposelnih, od katerih je prete?ni tel delavcev iz ladjedelnic. V ladjedelnici Sv. Roka dela 700-800 delav-cev, kjer b; jih lahko zaposlili ^800. Pač pa nas stalno pitajo z neizpolnjenimi obljubami. Podobno je tudi z ladjedelnico Martinuzzi. kjer grozijo, da bodo ustavili delo. Zahtevamo pravice, za katere smo se borili Nato je govoril v slovenščini tov. Kenda Miro, ki Je poudaril, da »mo s« Slovenci sami osvobodili in da ne rabimo učenikov, ki so prišli več tisoč kilometrov daleč, da bi nas učili, kaj je demokracija. Prvega maja smo povedali na ulicah in trgih našo odločno voljo, da hočemo sami odločati v svojih zadevah. , Čeprav smo se mi Slovenci dolga leta borili za svobodo in zmagali, nimamo nit, enega izvoljenega zastopnika v upravnih organih, psč pa je vse upravno življenje hrez ltud^kega nadzorstva. Sloven- ci pa zahtevamo enakopravno udeležbo na vseh področjih uprav« in javnega življenja in gospodarsko povezavo z zaledjem. Vojaška uprava mora zadostiti našim upravičenim zahtevam. Ml se ne bojimo volitev, ker se zavedamo svoj« moči in svoje pravice. Hočemo pravo demokracijo ne sa. mo v besedah, ampak tudi v stvarnosti. Ljudstvo je oba govornika večkrat prekinilo s ploskanjem in odobravanjem. Po zborovanju so se ljudje mirno razšli .n policija, ki je dobila za to priliko pomoč tudi iz mesta, je morala držati križem roke, kakor vedno, kadar ni izzi-vačev blizu. Festival narodnih noš Priprave za festival narodnih noš, ki bo v nedeljo IS. junija v Lotijerju, zavzemajo vedno večji obseg. Poleg Lonjeroev, fei sr organizatorji te prireditve, so se začeli zanimati tudi Skedenjoi, ki obetajo posebno presenečenje. Narodne noše se dandanes nosijo samo ob svečanostih. Toda še pred okrog 40 ali 50 leti so zlasti lenske ob nedeljah še nosile narodno nošo in starejše vedo povedati, kako so jo nosile, ko so šle k birmi. Omenimo naj še, da se ženske narodne noše razlikujejo od enega predmestja do drugega. Skedenj in Kolonkoveg imata obleko, ki je precej podobno narodni noši iz I-stre. Od noše pri 8v. Ivanu vn v Rarkovljah se razlikuje po različni izdelavi čipk in po drugačni obliki krila. Prav tako je tudi razlika v načinu, kako se zaveže neglavni robec. Vse te in druge razlike bomo lahko videli pri zgoraj omenjeni reviji narodnih noš, ki bo čez me-seo dni. Razprava proti Založništvu Primorskega dnevnika Včeraj je bila pred zavezniškim vojaškim sodiščem razprava proti ravnatelju «Založništva Primorskega dnevnika* Boštjanu Žagarju za. radi obtožbe, da je zaposlil ljudi, ki niso bili vpisani v Uradu za delo, ter s tem kršil proglas št. 72 okupacijskih oblasti. V teku jutranje in popoldanske razprave je bil zaslišan kot priča major Sasson, ki je dejal, da je izjavil Boštjanu Žagarju in odgovornemu uredniku «Pri morskega dnevni ka», da bo v mesecu maju izdana odredba o specifičnem položaju novinarjev, ki da do takrat ne bodo potrebovali delavskih knjižic, kakor to zahteva proglas 72 za druge kategorije. Prav tako je z od-govori branilcu dr. Kukanji označil specifičen položaj slovenskih nsvjnarjev, kar je kasneje še bolj ZA SKUPIMO REŠEVANJE vseli mlaJinsfcih vprašani Pripravljalni odbor za kongres delovne mladine je poslal zvezi socialistične, repub-ikansko akcijske mladine in mladinski komisiji Delavske zbornice sledeče pismo: Tajništvo pripravljalnega odbora za kongres delovne mladine mesta in dežele vas ponovno vabi, da bi se priključili temu odboru. Smatramo, da so bili izgovori, ki ste jih navedli, ko ste odklonili vaše sodelovanje, popolnoma neutemeljeni in to še prav posebno, če pomislimo na težek položaj, v katerem je danes delovna mladina, in ko bi bila bolj kot kdaj koli potrebna skupna borba vseh mladinskih sil, da bi dosegle izboljšanje za vso mladino. Vi prav dobro veste, da ni bilo v Trstu, kakor tudi ne na vsem ozemlju pod angloameriško vojaško vpravo, kot vzrok kolonizacijske politike vojaške uprave, kateri verno služi sedanja civilna uprava, storjeno še prav ničesar, kar bi vsaj malo izboljšalo težek položaj delovne mladine, temveč se je nasprotno položaj precej poslabšal. Problemi tržaške mladine so tesno povezani s političnimi in gospo, darskimi razmerami našega mesta, z neprestanimi kršitvami mirovne pogodbe, s policijskimi grožnjami in ustrahovanji, itd. Prav tako se danes mladina živo zanima za problem gospodarskih odnošajev med Italijo in Jugoslavijo in ostalimi zalednimi državabii ter se sprašuje, zakaj niso bile do danes še sklenjene gospodarske pogodbe s temi državami, zakaj se dnevno višajo Važni problemi industrije še vedno nerešeni Delavska zbornica preprečuje usnešen zaključek pogajanj fizkv/tui-a Jugoslavija - Italija v tenisu V Zagrebu »e bo dane« začelo srečanje v tenisu med Italijo in Jugoslavijo za Davisov pokal. Mitič in Palada v odlični formi pripravljena na dvoboj Ni se še poleglo navdušenje zaradi Iškimi igralci. Znano je tudi, da Je sijajne zmage jugoslovanskih te- i pred nedavnim Zagreb, katerega niških igralcev v prvem kolu teni- i sta zastopaia Pa i uda m Mitič, pod-škega tekmovanja za Davisov po- legel oron Milanu, katerega barve ka.] rud turško ekipo. Sedaj je pred sin branila D»1 Bello in Cucelli, nami druga prilika, ki je važnejša najboljša igraica Italije. Poraz je In to zaradi srečanja med Jugosla- ] bil izreden. Mitič in Palada sta mo-vijo m Italijo. | rala spoznati ob koncu premoč Ita- Danes se bo na Salati-teniškem ! ■'Janov, toda lahko omenjeni poraz Igrišču zagrebškega Dinama začel ofrav,čimo z dvema dejstvoma, ki dvoboj za obstanek v nadaljnjem I lu n ^e ne m°ie ovreči: 1. Palada turnirju. Znano je, da Je Jugosla- i ŽP ,v PJV| *«ri zaradl Padca d°- vija lansko leto zmagala vse do sre. čanja « Češkoslovaško, pred katero je morala kloniti. Ne gre samo z\ turnir, gre tudi za prestiž, posebno pa še za Jugoslovane, ki so bili na gvetu med najboljšimi tenl- MITIČ — NAJBOLJŠI JUGOSLOVANSKI TENISKI IGRALEC, KI BO OD 14. DO 16. T. M. BRANIL. BARVE SVOJE DO. MOV DNE SKUPNO S PALADO V DVOBOJU Z ITALIJO ZA DAVISOV POKAL bil poškodbo na prstu in s tem Je bil prisiljen kloniti. To Je seveda moralno zadelo tudi Mitiča, ki kljub svoji odlični igri — tako so priznali vsi italijanski športni, kakor t.udi politični listi — ni n1 ogel doseči zmage nad Italijanoma. Drugo dejstvo pa je. da sta jugoslovanska gralca igrala v zaprtem prostoru, katerega nista vajena, in vsak športnik ve, kaj to pomeni. Jugoslovanski igralci so vajeni igrati na prostem in tu so oni nedoseg. Uivi mojstri. Italijanska igralca Oucelli in De; Bello ,da ne štejemo tudi rezerv (Canapele m R Del Bello) sta v odlični formi, toda tudi Jugoslovana sta pripravljena. Ne poznata nervoze (ki se pojavlja, posebno v re-vanšnih igrah) in sama trdita, da sta popolnoma pri moči. Poleg borbe za obstoj v turnirju, pa gre Jugoslovanom tudi za odgovor na milanski poraz. Jugoslovanski tenis, ki je po v.‘em svetu slovel kot odličen, bo moral v teh dn<-h pokazati svojo kvaliteto. Toda izid nikogar ne skrbi preveč, kajti branilca jugoslovanskih barv sta Palada in MitHČ. T. dva pa ljubita svoje barve ln se bosta znala oddolžiti. Spored teniškega srečanja Jugoslavija-Italija Predvčerajšnjim so v Zagrebu la. Jiebali srečanja, ki so sledeča: M’Mč-Cucelll Pogajanja glede tovarniških odborov in glede mezdne pogodbe za nameščenatvo in delavstvo gradbene stroke naše industrije so še vedno v teku. Medtem ko so bila številna vpra šenja v okviru celotnega problema glede priznanja dosedanje funkcije tovarniških odborov rešena sporazumno, delodajalci še vedno zavračajo zahtevo sindikatov, da se tovarniški odbor; volijo na ta način, kot so se volili vse doslej od osvoboditve dalje. Prav tako ni bil dosežen spora zum glede nove mezdne pogodbe za gradbeno stroko naše industrije. Zdelo se je sicer že, da bedo delo. dajaloi sprejeli zahteve Enotnih sindikatov glede pravice na odpravnino ob odpustu uradnikov, ki še niso zaposleni eno leto. Kljub temu da Je ta zahteva popolnoma upravičena, saj ponekod Izrabljajo dejstvo. da sedaj odpravnin ni treba izplečevatl tako, da odpustijo spre je to osebje po nekaj m-javil, da so v okviru «Založništva Primorskega dnevnika* morali zaposliti ljudi, ki niso v posesti de. lavske knjižice zaradi fašističnega terorja, ki je trajal preko četrt stoletja, kar ima za p.sledico pomanjkanje tržaških slovenskih intelektualcev, ki bi se lahko s perfektnim snanjem slovenskega knjižnega jezika posvetili novinarstvu. Del novinarjev in drugega tehničnega osebja js moralo namreč zapustiti teritorij skupno s starši in emigrirati v Jugoslavijo, kjer Je s pridobitvijo jugoslovanskega državljanstva izgiubilo italijansko državljanstvo, ki je bistven pogoj za izdan je spričevala o pristojnosti, na podlag; katerega Urad za delo izdaja delavske knjižice. Drugi del uslužbencev, ki so emigri-rali v Jugoslavijo, pa so ostali italijanski državljani, ne 'morejo dobiti spričevala o pristojnosti zaradi* tega, ker se niso vrnili pred letom 1945 na področje teritorija, kar ima enake posledice. Tretji del novinarjev pa, ki so rojeni na področju Julijske krajine in tja pristojni, so po vstopu v veljavo mirovne pogodbe z Italijo izgubili ita. lijansko državljanstvo, ki so ga prej imeli, in pridobili jugoslovansko, kar povzroča zopet iste posledice kot oba prej omenjena primera. Nadalje Je Boštjan Žagar razvil še vprašanje novinarjev, ki bi morali biti priznani kot svobodni profesionalci in tako ne bi smeli biti podvrženi določbam odredbe 72, po kateri bi lahko Urad za delo dodeljeval osebje, kakor to dodeljuje posameznim tvrdkam, podjetjem in uradom. Toliko bolj je neumestna taka zahteva, ker ne more nihče zahtevafi, da bi časopisi, predvsem tisti, ki so glasila določene politič- ALI SI ŽE NAROČNIK PRIMORSKEGA DNEVNIKA? ne grupe, sprejemali osebje, ki ne uživa potrebne zanesljivosti in nima potrebnih političnih kvalifikacij. Iz istih razlogov omenjena odredba ni bila razširjena na osebje časopisov niti v času fašizma. Advokat Kukanja je v svojem govoru poudaril še enkrat nekatere točke, ki jih je razvil Boštjan Za gar, ter jih juridično obeležil. Prav tako je poudaril, da zaradi pred hodnih razgovorov, ki jih je imel Boštjan Žagar z majorjem Sasso-riou, ni mogoče očitati niti prestop ka niti prekrška. Ob zaključku razprave je predsednik sodiSča kapetan Lesnlng nom, ni mogoče očitati niti prsštop-njem tednu. KOLEDAR Spominski dnevi 1904 je umrl F. A. Bredihin, ruski astronom. 1831. Rodil se je leta PRESKUSA Oljčno olje za tovarniške, podporne, civilne in vojaške menze. Do danes morajo v tri odgovorni imenovanih menz dvigniti pri občinskem prehranjevalnem uradu nakazila za oljčno olje za drugo polovico meseca. Dodatne živilske nakaznice za delavce. Delodajalci, k; imajo zaposlene delavce pri težkih ali najtežjih delih, morajo najkasneje do 25. t m. predložiti občinskemu prehranjevalnem uradu — oddelek za dodatke (ul. Prooureria 1) — seznam delavcev, ki imajo pravico do dodatkov. Seznam mora vsebovati ime in prjmek delavca, očetovo ime in na slov delavca. Opozarjamo, da v primeru, da ne bodo delodajalci predložili omenjenega seznama, odpade dostava dodatnih nakaznic za juJij-oiktober. ENOTNI SINDIKATI Tiskovni urad. Danes ob 17.30 bo v ul. Imbriani 5 seja tiskovnih referentov upravnih in tovarniških odboro*. Zveza pomorščakov in pristani ških delavcev. Danes 14. t. m. bo v dvorani K. K. Kraljič v Domu pristaniških delavcev občni zbor nameščencev Javnih skladišč, kjer ss bodo obravnavala važna vprašanja. Kmetijska strokovna arveza ES vabi vse referente na izredni sestanek, ki bo v soboto 15. L m. ob 18.30 v prostorih ES ul. Imbriani 5. Ker se bo razpravljalo v zelo važnih zadevah, se prosi, da nobeden ne manjka. KMETIJSKA STROKOVNA ŽVEZA ES javlja vsem referentom na terenu, naj naberejo imenike in podatke povzročene škode po ameriški vojski in jih naj prinesejo takoj v naš urad ul. Imbriani 5-1. SZLETI Planinski izlet na Kucelj in Go-lake, ki bi moral biti dne 9. t. m. bo nepreklicno v nedeljo dne 16. t. m. Odhod ob 6 zjutraj iz ulice F. Severo. Zaključek razdeljevanja zavojev Slovensko gospodarsko združenje bo zaključilo razdeljevanje živilskih zavojev (10 kg sladkorja in 1 kg kave) po 2050 lir za zavoj v soboto 15. t. m. dopoldne. Vse upravičence, ki zavoja še niso dvignili, vabimo, da to store do določenega roka ker na kasnejše pritožbe ne bo mogoče odgovarjati. Nakazila za pakete izdaja tajništvo v ul. F. Filzl 10. RAZNO Cesta zaprta za promet. Mestna občina javlja, da zaradi popravila zidu ostane ul. Angelo Emo med ul. Navali in Montecucco zaprta za promet do nadaljnjega. Petek 14. maja Bonifacij, Matica Sonce vzhaja ob 4.32, za^f’L ob 19.20 Dolžina dneva 14.S(. Luna vzhaja ob 8.59, zahaj ob 0.34. Jutri 15. maja Zofija, Sonja oooooooooooooooooooooo o SL Ul/EN SKIT-- o ----- o NARODNO m |j L E D A LlŠCE ! ZA TRŽAŠKO V ponedeljek 11. majo* ob M' C. Goldoni-M. Rupel: •■PRIMORSKE ZDRAHE* Gostovanje v Domu v Skednju. \ Ul S5 I F GLEDALIŠČE VERDI Nocoj ob 20.30 bo va dramska skupina nastop Shakespearovim »Macbethom. tri Braccov »Mali svetnik*. Rojstva, smrti in por0^6 j 13. maja se je rodilo « otroku lo je 5 ljudi, porok je dikj —orS, CERKVENE POROKA' kapetan Ugo Ubaldini in » Lucija Benussi, uradnik * ^ Ferranto in zasebnica G aljnica uradnik Josip Pregara m Clelia Predonzan, obe. pel Karl Ritossa in šivilja Sil in p Ben, mehanik Fidvio Zadin sebnica Oktavlja Scimon Karl Taučer in vlagaika "TesSj-Pettirosso, uradnik Aure i ,r rollo in zasebn.ca Ida Bra. ■ meter Vlrgilij Ravalico in _ ca Nives Giorgini. delaves ^ Kožuh in zasobnica Ma J # Irgovec Dominik Zudich nica Licia Ruman. ; Tamšel' UMRLI: 70-letna Marija _ leu 59-letni Ernest Manfreda, - g;, stari Biloslavo Gracian, 4”j0 \P mano Lazar, 50-letni Leon coselll, i a PROSVETNA 0«USTVA “ ™ 1 Proevelno društvo «/'1**'* ^ grJft| sporoča, da bo v pone to V»i o* odborova seja. Vabljeni so bornik, pevskega. dramsk-S- ^ dinskega, kakor tudi gosp0®1 , «, odseka. Začeteik ob 20.30 Marka 21. . Dramatični odsek Pr0~ jobol® društva «Rojanx priredi . dne 15. maja ob 20JO v nBgVber’ rani prosvetnega krožka « na Greti Finžgarjevo dram ., valina življenja*. Vabljeni (j Pionirska prireditev 1,0 1* pestrim sporedom bo v ne g. t. m. ob 18 v novih prostora n|onirf sternone 22. Nastopili bodo P* z Grete. Vabljeni vsi. »e b !*So »a* Uaf, t« i okvji hajj] !>! lahk, koaf Pr; % % H tb ti(k «vo]( fcitu »Mn. Za, N S !«1 Padn ®%1( K, i* “i* «Večer smeha» Prosvetno društvo Bazov'9"^.g^j redi v soboto 15. t. m. ob ttj. smeha s sodelovanjem članUl,rfleiJi vm Nocoj ob 20.30 bo v krožku «Ravber» gledali]«* stava. Igrali bodo komed1!® Si Venezianija «Prednik» :If^ nato), ji bi DAROVI IN PBlSPgj^1 ^ na »'•’ Za j&raditev novih zidov _ ■ vanakem kulturnem 10® ruje Stena Piščaneo i* lir namesto cvetja na grob p "-.'31 heličeve. Krivice na pošti Slovenci bodo imeli toliko pravic, kolikor si jih bodo sami vzeli Palada- Danes: Dei Bello. Sobota 16. t. m.: Mltič-Palada, Cucelli-Dei Bello. Nedelja 1* t. m.: Mitič-Del Bello, Pa-ada-Ouoelll. Conski svet akademsko razglablja Vse ka*e, da se Je tukajšnjega conakega sveta lotila neka posebna bolehen za pošiljanje poadravov :n brzojavk na levo in dtsnc. Zato se je včerajinje sejanje začelo z nekuj podobn.jn, ko so prebrali pozdravno brzojavko novoizvoljenemu predsedniku italijanske republike Da bi temu formalnemu izživljanju v čvekanju dali poseben pečat, so vs. svetniki vstali. Po ;em dejanju, od katerega brez-dvomno nimajo nobene korist; naše domače zadeve, so začel, razpravljat, o točkah dnevnega reda. Od t?h ac odobrili predlog, da Ujn stvn rrlljske obč.ne poviša, tarife za uradno poslovanje. Prav tako so do\ol l. mlljsk, občin., 1a desetkrat poviia dosedanje tarife za prevou smeti, občin Dev n 'abi' Jir.a so dovolili, da lahko t- dts< tkralno poviia dosedanjo takso r.a pec. Odgodena pa je b-i » razprava o uvedbi trošarine na no. Veliko mlatenje prazne slame pa Je povzročila razprava o podaljšanju pogodbe med mestno občino Ana Veni er je bila rojena 1877 leta v Kanfanaru pri Pulju ln ima toiej sedaj 71 jet. Verjetno je brez. vestna propaganda za izselitev iz Jugoslovanske Istre tudi njo preslepila, da se je lansko leto preselila iz svojega rojstnega kraja, kjer Je prebila vse življenje, k svoji hčeri, ki je poročena v Trstu. Naselila se Je pri njej v ul. Sinico it. 7. Po enoletnem bivanju v Trstu pa Je hči, ki ima poleg tega še enega otroka, sklenila, da bo poslala mater v mestno ubožnico, ker ) ni mogla več vzdrževati. Zato J« napravila prošnjo za sprejem v ubožnico in predvčerajšnjim je dobila dovoljenje in vse potrebne dokumente ter odločila, da bo odpra-I vila te dni svojo staro mater v mestno ubožnico. Mati pa nikakor ni hotela iti iz hčerine hiše, ki Jo je smatrala ea svoj drugi dom ln, ko je videla, da so domači trdno odločeni, da jo pošljejo med tuje ljudi, se je v trenutku, ko niso pazili na njo, vrgla sko*i okno iz prvega nadstropja na dvorišče. Pri padcu je dobila težke poškodbe na glavi ln na levi nogi :n verjetno si je tudi ptebila lobanjo. Sprejeli so jo na I kirurški oddelek glavne bolnice in njeno stanje je zelo resno. Prva, ki JI je pritekla po padcu na pomoč, je bila neka bo.ničarka, ki stanuje v sosedni hiši, dočim Je Venierina hči padla v nezavest, ko je zvedela za nesrečo. Staro mater je spremila v bolnico njena mala vnukinja. Mladinska zborovanja V okviru kongresa delovne mladine bodo danes naslednja zboro vanja: Pri Sv. Ani ob 20 bo zborovanje za mladince obrtniške, trgovske in poljedelske stroke, na katerem bodo obravnavali pregled položaja mladincev teh strok. Na zborovanju v ul. Imbriani, na sedežu ES ob 19,30 pa bodo obravnavali vprašanja brezposelnosti, dela Todt-ove organizacije in splošen pregled. Danes pogreb irtev železniške nesreče Včeraj ob 17.15 *o pripeljali 3 brzovlakom trupli Lucijana Miota ln Plerine di Natate, ki sta zgubila življenje v železniški nesreči bil zu Benetk. Pogreb obeh ponesrečenih Tržačanov bo danes ob 16 iz mrtvašnice v ulita Pleti. Prejeli smo: Podpisani M. N. Vam pošiljam peštno nakaznico, katero niso hoteli sprejeti na glavni pošti v Trstu, ker je bila pisana v slovenščini. Do danes sem vedno pošiljal prizna-nioe za tekoče račune v slovenščini. 5. t. m. sem dopoldne plačal dva računa brez ovir. Ko pa sem se popoldne vrnil na pošta, je bil pri istem okencu že drug uradnik, ki me je zavrnil, da ne more sprejeti poštne priznanice, ktr je ne razume in je ne more kontrolirati.» Ni to edini primer, ko uradniki na pošti nočejo sprejemati bodisi pisem ali nakazil v slovenščini. Saj prav za prav niti čudno ni, ker je še vedno za ravnatelja na glavni pošti znani gespod Greco, ki je dobro znan ze iz več podobnih primerov, ker se drži še vedno starih fašističnih zakonov. Vendar pa naj s« gospodje pri pošti zavedajOi da Slovanci ne bemo prosjačili za svoje pravice niti ne bomO trkal: kot hlapci Jernej, od vrat do vrat. Preveč smo žrtvovali, da bi se danes morali bati preobleč3nih fašistov, ki se jim še vedno kolca po časih, ko so Slovencem pljuvali v usta .n katere danes ščitijo vojaške oblasti v Trstu ter se pri tem na vsakem koraku sklicujejo na svojo zepadno demokracijo. Od vojaških okupacijskih cblasti v Trstu odločno zahtevamo, da od. pustijo na vseh javnih ustanovah | in zlasti na pošti previšns uradnike, katere je namestil fašizem v teh krajih z edinim namenom, da bi raznarodovali tukajšnje slovensko ljudstvo. Cas je že da te oblasti sproved>jo v prakso vprašanje dvojezičnosti, ki Je Slcvencem zagotovljena v mirovni pogodbi, da se bodo brez strahu :n grožeqj tudi mogli posluževati v javnih uradih svojega materinega jezika. Zato naj v uradih namestijo slovenske uradnike ln to iz vrst tržaškega delovnega ljudstva. Vse pa kaže, da vojaškim oblastem ni do tega, da bi to vprašanje rešili na pravičen način. Zavedni Slovenci pa se bomo na vseh uradih v Trstu odločno po. služili slovenskega jezika, ki je priznan poleg italijanskega kot uraden jezik. Zavedati se moramo namreč, da bomo Imeli toliko pra-v'c, kolikor si jih bomo sami vzeli! Zlagane vesti radia Trst I. Dne lt. t. m. ob is.15 je javil radio Trst l v svojih dnevnih poročilih. da je civilna policija razgnala dne 10. t. m. v Skednju Ijud. S ko zborovanje, katero je bilo v prostoru, ki je last kulturnega krožka. Kot dokaz, da ne poslušajo ra-dijkih vesti samo ljudje, ki mimo prenesejo kakršno koli laž, naj navedemo sa>no protest skupine prebivalcev Skednja, ki so ga oddali vodstvu radia Trst I in v katerem javljajo, da se je ljudsko zborovanje vršilo popolnoma neovirano, če izvzamemo seveda prihod dveh civilnih policistov, ki sta se pa po nekaj minutah odstranila. Prebivalci Skednja se zgražajo nad takimi tendencioznimi oddajami, ki imajo samo ta namen, da prikažejo tukajšnji in svetovni javnosti neresnični položaj ter opogumljajo s tem razne ■provokatorske elemente, ki se čutijo tako bolj varne pri izvajanju njihovih S Jutranja glasba. 7.45. ^ uuuouja giaoua. * J £ in poročila. 11.29. Otvoritev. ^ x RonrnHuHrflnn trlnftba. *■*' Reproducirana glasba. gl0^ svet. 12.10, Znane melodije ^ skih narodov. 12.45. *',apoV*L jelJ" w in'poročila. 13.00. Glasba P^ppe'" P 13.40. Solistična glasba. I*-*"' k ni pregled tiska. 14.15. pesL ba. 17.30. Plesna glasba. * povest. 18.15. Schubert: * N d molu. 18.46. Iz znanih 19.00. Angleščina po ra<^m‘j Komorni zbor. 19.45. Nap:>vJ‘__cžI<' in poročila, 20.00. Pestra sSii< na fjlasba. 20.30. Mojstri 21.00. Portreti velikih 9lcl p^vljiC' Robert Schumann. 21.45. P za odrasle. 22.00. Simfonič«1 ^ Jo, cert. 22.45. Plesna glasba. 23.18- poved časa in poročila. nje sporeda. 23.35. Polnočn« f 24.00. Zaključek. ^ Ci* IH KINO n- KINO OB MORJU. 18-30’ -.m!*1 c! so med nami»- Filn1 povojne proizvodnje. ^ ROSSETTI. 15.30: «Go»P®.„ Ju* ton», Walter Pldgeon ^ Garzon. $cCf . FILODRAMMATICO. «*** fT na dolina*. A, Smith. R-FENICE. 16.15: «Zak»tri ° * Margo. Tom Meal. jla1?* lit IMPERO. 16.00: *Mar!ca», V rete O' Brien. f A* MASSIMO. 16 00: les Laughton. ^ ^ GARIBALDI. 16.00: «D-vje « Randolf Soott. „<,f» J ITALIA. 16.00: «Tl*oč In «n Maria Montez. • ,f f j * ALABARDA. 16.00: *Tri “coo/j, ape iz Nove hiše». Ganr. v ARMON1A. 15.30: .rZivljenJ* I , Jt ru», Aldo Fabrizi. ; RADIO. 16.00: -Nocoj sem • <■ o tebi», Franchot Tone. 0 ODEON. 15.30: .(Most ljut>e Rogom, Ronald Colman. IDEALE. 16.00: «Zgubljen P j:D'A; N k b Yi i ____ -------------------------.v#11! Odg. urednik STANISLAV \ T sk Stabillmento Tip- Ur, C I IM A L I O G dost». NOVO CINE. 16.00. in tri mušketirji*, l>raU JunS,i’' SAVONA. 16.00: »Borbe v PIANINO ALI KLAVIR ‘s4®opr*'#l nudbe z znamko i« cen“L 213®’i? «Pr!m. dnevnika* pod s ■ •) ejkr»J "i Za domačo zalogo ai. ,*>I pravočasno par steklen* stekleniči ca ur 35) <^<1° •V M Pri nakupovanju $e da nosi etiketa i*-” Amalo Bre>/ -T