V e s t n i k. Učiteljski dobrotniki. Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani so darovali: č. gospa Milena Kiferle, učiteljica ženskih ročnib del v Medvodah, 10 K od prodaoih knjižic ,,Slovenska abeceda za ženska ročna dela". (To knjižico vsem slovenskim učiteljicam izuova prav toplo priporočamo in sicer ne sanao zaiadi nje praktične vrednosti, ampak tudi zaradi podpore učiteljskega konvikta.) — Pri zborovauju BPedagoškega društva" v Škocjanu, je nabrala tovarišica Marica Perhavc med zborovaei 10-75 K. — V dveh veselih družbah v Idriji je nabral tov. L. B a e b 1 e r 5 K 74 h. — Živili! Bog plati! Letuino za učiteJjski konvikt so plačali: Učiteljstvo v Št. Eupertu ua Dolenjskem (10 K); tov. Eduvard M a r k o v š e k iz Ljubnega na Gorenjskein. Bog plati! Koditcljski večcr, ki je bil dne 30. novembra na I. mestni šoli v Ljubljani, je bil tako dobro obiskan, da je bila prostorna telovadnica zasedena do zadnjega prostora. Poleg staršev šolske mladiue so bili prisotni tudi gg. ravDatelj A. G r n i v e c , šolski svetnik prof. dr. Janko Bezjak, okrajni šolski uadzornik A. Maier, sodni tajnik F. M i 1 č i u s k i , več vadniških in mestnih učiteljev in učiteljic, učiteljski kandidatje IV. letnika i. dr. BVečer" je otvoril nadučitelj J. D i m n i k s prijaznim pozdravom na starse, poudarjajoč veliko važnost telesne vzgoje otrok, ki na njej sloni duševna vzgoja in na tej pa zopet sreea in blagostanje človeštva. Dalje je izrazil željo, da bi se tudi pri nas nastavili eim prej š o 1 s k i z d r a v n i k i , ki jib. lmajo že v vseh mestih in okrajih na Nemškem in zadnji čas tudi po večjih mestih v Avstriji. Na to je predaval mestni zdravnik, g. d r. Demeter vitež Bleiweis-Trsteniški: „0 boju proti jetiki, osobito z ozirom na šolsko mladinoinna razmere v šolah." G. predavatelj je žel za svoje izborno poroeilo najtoplejše priznanje iu zahvalo od vseh prisotuih. Zanimivo poročilo bo objavljeno v BD o m a č e m ognjišču". Po tem predavarjju je razložil g. šolski vodja staršem BNameu pos e t n i h u r z a s t a r š e" ter jih vabil, da čim večkrat pridejo v šole poizvedovat, kako uapredujejo ujih otroci. Pri prihodujem roditeljskem večeru bo pa predaval zobozdravnik, gosp. dr. E. Bretl „0 negovanju zobvotroški dobi", na kar že danes opozarjamo iuteresovane kroge. Jloravski učltelji pevci t Ljubljani. Slavni pevski zbor moravskih učiteljev priredi v Ljubljani pod pokroviteljstvom rGlasbeue Matiee" dne 29. decembra v nUnioiiu" koucert, ki opozarjarao nanj slovensko ueiteljstvo. Tistega dne zboruje BDeželuo slov. učiteljsko društvo" in BUčiteljski kouvikt" in bo gotovo mnogo to?arišev in tovarišie v Ljubljani, ki pojdejo radi poslušat svoje moravske tovanše pevce. lmenovani pevski zbor je na najboljšem glasu in ga smatrajo kritiki za najboljši moški zbor v Evropi. Nudi se nam torej izreden umetniški užitek. Moravski učitelji koncertujejo v Budimpešti ia v Zagrebu, odkoder pridejo v Ljubljauo 29. decembra ob 1. uri popoldne na južni kolodvor, kjer jih sprejmemo. Zaneiuarjena iuladlna na Kranjskciu. V nedeljo je na shodu splošnega ženskega društva razpravljal g. Milčinski o tem predmetu ter pokazal, da je na Kraujskem mladina tako zauemarjena in pokvarjeua kakor malokje drugje. Predlagala se je ustauovitiv društva v varstvo otrok. Letošnje božičue poMtnice. Z ozirora na to, da je zadnji daa pred letošnjimi božičnimi počitnicami, to je 23. deeembra, ponedeljek je naučni minister odredil, da se na tistib. sredDJib šolah, učiteljiščih, obrtuib, trgovinskih in nautičmh šolab, na katerih se božične počituice prično redno 24. decembra, zaključi letos izjemoma redni pouk že v soboto, 21. decerabra. Dobro bi bilo, da napravi enak sklep deželui šolski svet za ljudske šole! Kepetirni samokresi v arniadi. Namesto revolverjev uvedejo v armadi in v obeh deželnih brambah repetirne samo- krese. V proračunu ministrstva za deželno brambo je za to postavka 80.000 K. Podpirajmo doinačo iudnstrljo! Gosp. I v a n J e b a č i n , lastnik prve jugoslovanske tvornice za kavne surogate v Ljubljani, je društvu slov. književnikov in časnikarjev zopet podaril 50 k r o n ter tako vnovič pokazal, kako visoko ceni pomen tega narodnega društva. To je že 5. petdesetak, ki ga je ta dobrotnik v teku enega leta naklonil našemu stanovskemu društvu. Slovensko kupujoče občiustvo, posebuo pa zavedene Sloveuke opozarjamo ob tej priliki, naj pri vsakem trgovcu izrečno zabtevajo izvrstni izdelek tega res slovenskega podjetja, ki se loči od tujih podobnib proizvodov po zakonito varovanera imenu BZ v e z d n a" kavna priines. ,,Vzoren" kolega je nadučitelj nemške šole v Hrastuiku. Takoj prve dui, ko je pričel s poukom, je naazuanil" o.krajnemu šolskemu svetu, da ga otroci slovenske šole ne pozdravljajo. Kdor pozna razraere v industrialnem kraju kakor je baš Hrastnik, ve, da ni mogoče, da bi otroci vsakega tujca in domačiua pozdravljali, zakaj morali bi imeti veuomer klobuk v roki. Povedati se pa mora, da se je naročilo otrokora pozdravljati tudi učiteljstvo nemške šole. Ce se ni zgodilo, je vzrok morda ta, ker ga niso poznali, ali ne videli. Skoro sirovo se je pritožil tudi na vodstvo slovenske šole zaradi slovenskih otrok iz slovenske šole, dasi je bila glavna krivda na strani onih iz uemške šole. — Možu se res pozua, da je prišel iz klerikalue Dolenje Avstrijske . . . Kako prismojeno malenkostna je ta Bnemška gospoda" v Hrastniku, kaže še en slueaj! Pred par tedni je učitelj M. E. ukazal nekemu učencu nemške šole, ki ga je sicer pozdravil, ne da bi se odkril, da se moia tudi odkriti, če pozdravi. Ker je fantu (ki obiskuje n e m š k o šolo) povtdal to n e m š k o , ga bržčas ni umel in vragsigavedi, kako je o tem povedal doma in v šoli, da blati sedaj BDeutsche Waeht" dotičnega učitelja, Bker je ozmerjal nemškega otroka, ki je nemško pozdravil" ter pripoveduje, da se ga je naznanilo šolskim oblastim . . . Prismode! Odsek za vsesloveuski legitimacljski listek, ki se prodaja v korist našp. šolske družbe — Družbe sv. Oirila in Metoda, se obrača zopet tem potom na vsa slavna slovenska društva z rodoljubuo prošnjo, da blagovolijo uvesti to društveno izkaznico ne le, da si olajšajo notranje poslovanje, ampak tudi na zunaj dokumentujejo svoje naroduo prepričaDJe. Vsakogar dolžaost je, da po svojih močeh prispeva k obrambi jezika, ki ga je učila mati, najsvetejša dolžiiost zlasti za one, ki ne morejo neposreduo nareduostnim nasprotuikom zreti iz oči v oči. Vzvišena je naloga naših slovenskih društev, kazati narodu pot do izobrazbe, napraviti ga stanovitnega, jekleno trduega, da se ne ukloni, četudi mu preti rnorje sovragov, da ga zalije. A tu se ne sme misliti le na majhen del naroda: celokupen uarod naru je treba imeti pred očmi. Zato je dolžnost vseh rasnično narodnih društev, da podpirajo obmejne brate v težkem boju, da z malo gmotno žrtvijo mnogo koristijo družbi sv. Cirila ia Metoda. Komad legitim. listka kot društvene izkaznice se prodaja po 20 vin., kot vstopnice h katerikoli narodni prireditvi po 10 vin. Naročila in informacije naj se pošiljajo ua naslov BDruštva svobod. slov. akad. Sava na Dunaju", XVII. Schellbamraergasse 4. Pred c. kr. izpraševalno komisijo za občne Ijadske in meščauske šolc t Ctorici so napravili izpit usposobljenosti: za ljudske šole s slovenskim in nernškim učiiim jezikom gdčue. B a j t Eožica (oboje z odliko), 0 i m p e r š e k Štefanija, G o m i š č e k Bafaela, S. K a j d i ž Berhmaoa, K a u č i č Marija, K o c m u t Alojzija, Koser Pavla (za nemške šole z odliko), S. K r i ž a n i č Tomislava, L a z a r Marija, Lec.ker Štefaiiija, M a j d e Josipina (oboje z odliko), M a k u c Pavla (oboje z odliko), M i 1 o s t Ljudmila (ital. kot predmet), M o d i c Justina, P a h o r Viktorija (oboje z odliko, ital. kot predmet), S. P 1 a n k e r Avrelija, 1S m e r d li Katarina, Š k o f 1 a n c Sofija, T r o š t Alojzija ter gg. B r a t o ž Frane (ital. kot predmet) in C e n č i č Josip; za ljudske šole s slovenskim učniru jezikom in iz nemščine kot p r e d m e t gdčne.: 0 i g o j Viktorija, H m e 1 a k Pavla, J e1 e n e c Marija, K a v č i č Kristina, Kazafura Ljudmila, K o m a r 1 i Stefanija, Merhat Josipina, Schwinger Justina, S i 1 i č Justina, S m o 1 6 Ivanka, T e r p i n Antonija, Trampuž Amalija, Zagorjan Marija ter gg. H r e š č a k Alojzij, T u r e k Franc in V o v k Ivan ; za ljudske šole s slovenskim učuim jezikom gdčni. P e č a r Štefanija in Š t u r m Alojzija. Roditeljski rečer t PoTirjn. V nedeljo, 24. t. m. popoldan, se je vršil v tukajšnji šoli prvi roditeljski večer. — Ob tej priliki se je zbralo v šolskem posslopju nad petdeset očetov in mater, ki so z veliko pazljivostjo poslušali oba predavalca. Prvi je govoril tov. nadučitelj Milan Volkov o pomenu roditeljskih sestankov in razložil njib ime. V nadaljnem svojem govoru je pojasnjeval na prav drastičnih zgledih iz zgodovine kakor tudi iz vsakdanjega življenja neizmfrno korist višje izobrazbe. Bičal je hibe sedanje laživzgoje, ki se je poslužujejo starši pri odgoji svoje dece. — Tov. učitelj Anton Mervič pa je pojasnil v svojem predavanju BV z g o j a" nje pomeii in namen na splošno S premnogimi zgledi iz prirode kakor tudi iz vsakdanjih opravil je razložil pojm, besedo vzgoja, vzgojevalec, vzgojevati. — S tem se je postavila tudi naša občina v vrsto svojih tovarišic po Kranjskem in drugod, kjer že vtč časa prirejajo take sestanke. Koucem sestauka se je zahvalil tov. nadučitelj vsem udeležencem za obilno udeležbo in pazno poslušanje predavanj. — Navzoči g. župnik se pridruži učiteljstvu in priporofia navzočim, da se udeleže pribodnjič v obilnejšem številu teh koristnih sestaukov. Obljubi pa tudi sam svoje sodelovanje in zagotovi navzoče. da bo tudi on povedal kdnj kaj koristuega. Pozivu tov. Merviča, naj drugič prihite matere v večjem številu k tem zbo.rom, se pridruži g. župnik kakor tudi tov. nadučitelj Opraviči se labko mala udeležba ženskega spola z razlogom, da niso bili ljudje popolnoma na jasnem o namenu sestanka. Irae Broditeljski sestanek" ali ,,večer" jim je bilo neznano. Naše raatere pa tako menijo, da so le za to na svetu, da kuhajo in strežejo svojim zakonskim možem. Navzoči poslušalci pa so obljubili, da privedejo prihodujič svoje boljše polovice s seboj. Vse občinstvo se je pa razšlo z željo, da bi se taki večeri vršili večkrat. Drnžba sv. Cirila in Metoda — pa narodni darek. Živahao delovanje- vodstva družbe sv. Oirila in Metoda pozdravlja gotovo z veseljem vsak zavedni Siovenec. Vodstvo se zaveda svoje velike naloge, trudi se po vsi moči za dosego družbinih namenov, povsem logično je toivj, da misli na Bfaktotum", na blagajnico. Ako odreče blagajnica, odreči raora še tako skrbno vodstvo, škodo pa trpi slovenstvo. Bazno blago se prodaja družbi v korist, narodui kolek, računski listki, razgleduice (za Božič in novo leto se že tiskajo!) donašajo družbi dohodkov, nabiralniki sprejemajo vt?ak, tudi najmaujši dar, vse v prosveto našega naroda. Potrebe pa se kažejo nove iu večje, vsem bi rado ustrezalo vodstvo. V ojačanje družbine blagajnice je storilo vodstvo že korak dalje: nabirati narodui davek. Ko je vodstvo razglasilo ta novi vir družbinib dohodkov, objavili so se nekaieri rodoljubi naravnost družbi, drugi posameznim fuiikcionarjem, da so pripravljeni plačevati mesečno po 1 K narodnega davka do preklica. Imena teh plemenitih rodoIjubov bomo objavili v listib, hvaležoo jim priznavajoč njihovo požrtvovalno narodno mišljenje in jib staveč v posnemovalen zgled rojakom. Danes omenjamo rodoljube na Zidanem mostu. Tu stoji na čelu odličui uaš mož g. Jos. Mohorko, kateremu 80 se pridružili takoj pričetkom častiti narodni davkoplačevalci: K. Štefin, Jos. Pipan, Ernest Vargazon, K. Szillich, A. Dorrer, Jak. Jaučar, Fr. Škerjauec, Ivo Strniša, Ljudevit Strauss, Jos. Lauter, Drag. Pšeničnik, Ant. Tručl, Iv. Logar in Ivo Petrak. V tej častiti družbi imamo razuih uradnikov iu učiteljev, ki bodo pridružili svojemu krogu vse okoliške narodno misleče rojake in bodo ustvarili iz malega sernena veliko, krepko drevo narodnega življenja, ki bo čvrsta opora naši dični družbi. Bojaki! Tu vam podajamo vzor rodoljubnih Slovencev, posnemajte jih, pomneč besede našega Gregorčiča: BNe le, ka) veleva stan, mu kar more, to mož je storiti dolžan." — Nabiralne pole narodnib davkoplačevalcev si je družba že nabavila, razpošilja jih znanimi naslovi zavedoim rodoljubom, priporoča pa se, da se za te pole oglase pri družbenem vodstvu naravnost vsi, katerim bi se pole ne uposlale, sami pa bi bili pripravljeui pridobivati novib naroduih davkoplačevalcev. ,,Kdor se čuti Slovenca, mora simpatizirati z družbo bv. C i r i 1 a i n Metoda", rekel je govornik pri veselici po- družnie šentpeterskih v Ljnbljani in — prav je govoril! — Eabljene poštne zuamke še vedno nabira družba sv. Oirila in Metoda. Znamke je pošiljati franko naravnost na vodstvo takc prirezane, da osfane znamkiu papir nedotaknjen. Družbenim malim prijateljem in prijateljicam se družba sv. Cirila ia Metoda tudi priporoča, da ji pošiljajo stanijolui papir. — Družba sv. Oirila in Metoda javlja širni slovenski javnosti, da se bodo družbine božične razgledu i c e začele razpošiljati začetkom decembra. Narotila za te razgleduice sprejema le pisaroa, in jih bo tudi pisarna razpošiljala. — Učiteljska tiskarna v Ljubljani, je skleuila v svoji zadnji seji kolkovati svoja uradoa pisma z narodnim kolkom. Posnemajte jo tudi druge! — Družba sv. Oirila iu Metoda naznanja, da so se zaradi zadnjega poziva v časopisib začeli zopet misliti razni zastopi in privatniki na narodni kolek. — Narodni kolek pošilja zunarjjim odjeraalcem sedaj le družbina pisarna v Ljubljani, in sicer poštnine prosto. — Plača se lahko po poštni nakazuici naprej ali pa po čekovni položuici, ko je blago prodano. Prosi se novih naročnikov. — Družba naznanja, da se je do sedaj prodalo računskih, oziroma gostilničarskih listkov 35000 komadov. Dohodkov od prodauib listkov je 700 K; po odbitku 10% = 70 K ostane skupaj 630 K. Slovenci, zahtevajte povsod računske listke! — Naročila za božične in novoletne razglednice sprejema družbina pisarna v Ljubljani. Obeuem naznanja, da je že doigo časa pri poštnem čekovnem proinetu. Vsi nabrani znnski in prispevki naj se pošiljajo po položnicah, da se prihrani poštnina. Kdor želi čekovnib položuic, naj se obrne na družbino pisarno v Ljubljani.