Kmefijska dela v mesecu juliju. V sj>lošncm in pri živini. V mesecu juliju zajde naša zemlja na takšna pota t planetnem sistemu okrog solnca, ki nas osrečijo z obilno mero solnčne toplote — tega največjega daru boaanske narave. Najbujnejšo vegetacijo opažamo v4oplih in solnčnih krajih, ako imajo ob enem tudi dovolj podnebne vlage, kakor v nekaterih krajih Afrike in Južne Amerike. Poslužimo se torej solnčne toplotc in žarkov v najizdatnejši meri ter se ne skrivajmo preveč v senco v solnčnih dneh. Pripravimo škedenj za mlatev in žitniee za shrambo žita. Mlatilnico, ako jo imaino, namažimo s strojnim oljem in pregledajmo posamezne dele, ali so popolnoma v redu, da se izognemo prekinjanju med mlatvo. Ob napornem delu ia v hudr vročini ne zavživajmo preveč alkoholnih pijač, ker bt to lahko imelo smrtne posledice vsied solnčarice. Najprikladnejša jedila za delovnega človeka po leti so močnata jedila, sočivje, sadje in zelenjava. Tudi kislo mleko kot hrana v vročem poletnem času je vsega priporočila vredno Kopajmo se v vro> čih dnevih v potoku, s čemur osvežujemo telo in krepimo zdravje v znatni meri, ne glede na to, kako neprijetno je bivati v bližini človeka, ki si ne umiva potnega, obraza in svojih potnih nog. Govede in konj ne gonimo na prehudo vročino ter jih kopajmo, ako imamo za to primerno mesto. Pazimo, da imajo svinje in perutnina zmirom dovolj sveže pitne vode. Zapiranje kokoši v drvarnice je indirektn«trpinčenje živali, ki so ustvarjene za to, da si iščejehrane (razno golazen) tudi na prostem. Kdor kokošim ne more miditi gibanja po trati in pašnikih, naj rajši prepusti kurjerejo drugim, ki imajo sredstva in potrebne pripomočke za to gospodarsko panogo. Držanje k&koši med zidovjem v mestih je dedščina svetovne vojne, ko je človek bil primoran stikati neprestano po vi— rih za svojo prehrano, da se je obdržal pri življenju, v današnjih razmerah pa je takšno ravnanje norcntabHno in neumestno. * Prehod od materinega mleka na drago hr.mo pr« mladih živalih naj se izvrši previdno in počasi, <!:i preveč ne zmršavijo in v rasti ne zaostanejo. Pomninni. da nežen želodec mlade živali ne more prebaviti surove vlaknaste kraie, kakor jo prebavlja žeiodec starejše živine. Zategadelj je teletom po odstavitvi od mater pokladati razen zelene ali suhe krme tudi nekoliko otrobov, pujskom pa lažje prebavljiva krmila, kakor: kuhano zelenje, kuhan krompir in mrkev ter posneto mie ko. Deteljo je dajati pujskom le kot nameček. Topel'in gost dež pospešuje rast gob v lesu. Obilnft podnebna vlaga v juniju in v juliju je koristna za travo in goJbe, a škodljiva za vinograde in snopje na poljm. Radi tega je nastal pregoTor, ki se glasi: Goib če v lesu najde se velilko, vinograd pokaže slabo sliko. ' La na njivi snopje bode klilo, na Medardovo če je rosilo. V vinograd«, Povezujmo poganjke vinske trte, ki so nanovo zrastli, da se ne nagibljejo na sosedne trte in ne oviraj« drugih opravil v vinogradu. Vez cnolclnih mladik vinske Irle inoremn poenostavhi ali celn prihranili. ako odgojujemo trlo pn Obcrlmovcm načinu (alzaška vzgoja) ali po zbuljšanem oppenheimskem načinu. Pri zailnjem načinu rastejo mladike nied dvema paralelno priIrjenima žicania. ki sc pmnakneta navzgor, čim je nastala potieba vezanja, in so se mladike začele oh>ešati čez žko. Škropimo vtretjič, ako obstoja nevarnosl, da bi se vsled neugodnega vremena pojavile trtne bolezni, peronospora ali oidij. Xa 100 1 vode vzamemo 154 kg bakrcnc galiee in raztopino pomešamo z apnom (ncvtraliziramo). A])na je zadosti. k<> postane rdcči laknnisov papir lahko modcr, beli fenolftalein-papir pa karminastordee. ako ga pomočimo v razlopino. Čo hočemo škropiti obenem ludi proli oidiju. tcdaj pridenemo razlopini bakrene galico in sicer, ko je že golova, 2VC-—3 kg saiojidhia na 300 lilrov mcšanicc. če žveplamo proli oidiju z žveplenim prahom, tedaj storimo dobro, ako pridenemo tudi bakreni prah (zdroblji-n<> modro galico) kar nadomestuje posebno škropljenje proti peronospori in proti pikcu. Pokončujmo grozdm-ga sukača, ako se je pojavil v večjih množinah, z raztopino 3 kg mazavega inila in VA kg nnresnega praška na 100 Htrov vo<Ie. V lem slueaju škmpimo z razpišalnikom posebne vrste, ki oddaje močeii tanck curek na gnezda. Goscnice grozdnega sukaea zatirajo prav dobro ludi otroci. ako jih s priostienimi klinčki pobirajo iz razvetja in jagod. V drugi polovici julija je treba kopati tretjo kop. S tem pospešimo rast lesa v mlajših nasadih, v rodnih v-inogradih pa mehčanjt- in zoritev grozdja. V plitvo zrahljanih in plevela proslih vinogradih uc plosni grozdje lako rado, kakor v zancmarjenih in s travo poraščenih. Nevarnost peronospore je tudi mnogo manjša, če smo opravili drugo in Iretjo kop «b lepem vrcmenu. V sadonosniku. V mladih sadovnjakih odslranjujmo z oslrim nožem poganjke, ki včasih zelo bohotno raslejo po debln i ix iz divjaka pri tleh. To storinio sedaj lem lažje, ker je seno pod drevjem pokošeno Jer imamo priliko pregledali nilado drevje od vrha do tal, ne da bi delali škodo po travi. Da moremo odstranili divje poganjke iz tal. je Ireba zemljo nekoliko odkopali. Pri lej priliki prerahljamo ludi nekoliko drevesni kolobar, kar je za iispešno rasl mladega drevja, kakor smo že omenili pri kmetijskih delih v apriln. velike važnosti. V dievesnici prikrajšujmo slranske in ojačevalne poganjke po dcblu lako, da dobimo Jia jesen golo deblo s 4—5 vejicami kot nosileljicami bodoče krone. Napačno bi bilo odslraniti 1e poganjke vse bkrali in poprej, ker bi ostalo drcvesce na ta način šibko in rane bi n<? mogle dobro zareliti. Koneem julija je treba misliti na okulacijo. Pregledajmo divjake in porežimo vse poganjke, ki so morebiti vzrastli iz debelca do 15 cm višine od zemlje.- Drugih poganjkov ne prikrajšujmo, ker bi škodovalo. Z okopa"vanjem ob suhem vremenu dosežemo. da se bodo lupill vsi divjaki, ki jih mislimo meseea avgusta očeslati. — Pobirajmo piškavo sadje sproli in ga pokuhajmo svinjam. Xa ta način zatiramo najuspešnejše jabolčnega tončiča, ki spada med največjc škodljivce naših sariovnjakov. Na polju in travnikih. Žanjemo zimski ječmen, rž in pšenico. Z želvijo je začeti, ko se v zrnu ne pokaže več* nobcn sok. ako ga inpognemo čez nuhet. če čakanut predolgo, nam mnogo najlepšega zrnja pri spravljanju izpade, pri prezgod nji žctvi pa dobimo manjši pridclek in slabo seme. Izmlačeno žito čistimo na rokah. ali pa s poscbnimi slroji. S čiščenjem (ioJ)imo ver visl žita, prvo in drago žito in poslednjc žito ali zajc. Prvo žito rabimo navadno za seme, drugo za kruh, zadnjp pa za knrelino. Za čiščenje žita s strojem nam služi prav dobro navadni čistilni inlin ali vevnik, ki obstoji iz veterniee in iz čistilnih sit. Čiščenje žita pa seveda <wlpade, ako smo mlatili s seslavljeno ali parno mlatilnieo. Žitne čistilnice s štirimi ali osmimi sili nudi poleg drugih tudi domača tvrdka J. Pufiko v Ptu ju. Ker se imenovana tvrdka bavi špecijalno z izdelovanjem žitnih čistilnio in nima prevelikih stroškov, jih morc prcKlajati, kakor se je izjavila za približno 30% c.eneje od drugih tvrdk. žitno strn je plitvo podorali, da lažjo slrohni. Zato pa je jcsfnsko bjrazdo orati tem bolj globokn. Xa slrnišff* je posejati ajdo ali rej>o. Kdor še v juliju na tiavniku kosi, ni dober gospodar. ker bo imcl slabo živinsko krmo. Pokošene travnike v bližini potokov je dobro precnrljati s poločniro, kar pospeši rast olave, zlasti v sušnih lctinah. Namakajije nadonif.slujc dcloma Uuli gnojonjc. Na vrtu. Sejeiuo redkcv in endivijo. Okopavajm« zcljc, kolej-abo, ohiovt. karfijol, kuinaic. Imče \n drugo zelenjavo. Za kakib 14 do 21 dni je okopavanjc jionoviti. Stobclca jje osipali do prvega lista. zlasti .stcl)i'lca ilolgonogih Tasllin, katerih pri sejaiiju ni-smo pokrili z zi*mljo. Ne režimo zeli od šalote, česnja in čcbule, ker služi za usvajanjc redilnih snovi (asamilacijo) in razvoj gonioIjcv. (>mii ludi segali po zeli teh rastlin, ker so gonioljt to, kair rabiino za kuhinjo! Trganjo zeli utenicljuj^jo nekaleri vrlnarji s lem, da Iiočejo doseči lx>ljšo debelitev guinoljev. V to svrho zadostuje že, če zel sanio upog nemo na primcrnem mestu, (o je v srcdini. KumaiT in buče je v primcrni1 dolžini prilrditi z lcscnimi klinei na zcinljd. Xa ta Jiačin do.sežcmo boljšo prchnmo rastlin v sušnib lclinah. Kuraar ne silimo kvišku na kole ali na ogrodja iz lal, razvcn španske kumare-plczavke, ki ima svojslvo, da morc plezaii. Izjemoma je to slorili le samo v dt-žnili lctinah in na vlažnih tleh, ko se je bati, <la bi sadcži vsled ])revelikt- niokrole segaiili. V klcti. Okna jc rxlpLr-ali samo {K) n(K'i. da ohranhno v klcli enakomeriM) toploto. V dobrih kleleh je toplina po leti iu po zimi približno enaka. Sodi naj bodo vedno do vilia napolnjfni in dobro zadelani, ker se mlado vino v poletnem časn najrajše pokvari. Paziti je tudi, da ne rjavijo obroči ihi ne moči jo čepi. Plesnivec je strgati raz sodov, ne pa tudi raz sten, kjer nam služi prav dobro, ker čisli klelni zrak in legulira klctnu toploto. Nalegt in čašicc je po upurabi vselcj oplakniti s (islo vodn. da se !ic zaredijo glivice (xi octa alii drugc. V čel>elnjaku. Rojenje jc treba prekiniti z uničcvaiijcni mladih malie, ker pozni rojii ne nauosijo dovolj medn za zimo. Slabe roje je združevatti in nepotrcbne trote ubijati, da dubimo vcč mcdu. V težkih panjih moremo odvzcti nekaj medii. kalorcga morcjo čebcle nadomcslili od cvetu ajde. Gofkote v juliju ne slraši se, pekočih žarkov 'se lenuh boji. In dela trudiiega ne plaši sc, čctudi čelo tvoje sc znoji. Na polju glej, zlati se in zori pšenicno zrno in ržeiri klas; iz vinskih goric sem mi pa ori ter vabi k tretji kopi peviev glas. Vekoslav šlampar.