Delo za naš večnosni
pokric.
O človeškem večnostnem poklicu smo govorili zadnjič. Vsi vemo, da je hrepenenje po večnostnem, po nesmrtnem vsadil Stvarnik v človeško srce. V nesmrtnosti je človeštvo že od nekdaj videlo uresničenje svojega hrepenenja.
Indijanci so si nesmrtnost predstavljali kot večni lov, kot srečno ladalievanje svojega na svetu zapo-četega življenja, svojega ukvarjanja 7. lovom, ki jim je bil na svetu vse. Grki so svojo nesmrtnost videli v Olimpu, božanstveni gori, kjer bo utešeno njihovo hrepenenje po lepoti. Grški modrijani st) poleg tega tudi še pričakovali, da bodo tam rešena tudi vsa njihova vprašanja iz znanosti, ki jih na svetu niso mogli sami rešiti. Stari Germani so si nesmrtnost predstavljali kot nadaljevanje in srečen izid na svetu započetih bojev in vojska, ki so jim tu izpolnjevali življenje. Arabci so si nesmrtnost v svoji živahni fantaziji slikali kot samo uživanje in srečo.
Da pa je nesmrtnost še mnogo višja kot največji užitek, ki ga je člo-/eška duša zmožna, tega seveda pa-gani niso mogli spoznati; to je razodel Bog šele v novem testamentu. Zato je naša krščanska vera v nesmrtnost mnogo globlje utemeljena in po božjem razodetju obstoji v resnični življenjski in ljubezenski enotnosti z Bogom. Naša zemeljska vera se bo izpremenila v gledanje Boga.
Smoter naše nesmrtnosti je torej Bog. V našem zemeljskem življenju
pa imamo nalogo, za to nesmrtnost sami delati.
Ne smemo imeti napačnega mnenja, kakor da bi mogli delati za našo nesmrtnost, za naše zveličanje zgolj v cerkvi, samo z verskimi vajami, le z molitvijo in samo s prejemanjem sv, zakramentov. To bi bilo pač premalo. Le pomislimo, kako malo časa imamo za molitev, kako težko se odtrgamo z doma, ko moramo v cerkev, kako s težavo pridemo do pogostih sv. zakramentov.
Bog nam je poleg teh dolžnosti, ki se v prvi vrsti tičejo Njega, dal tudi še druge, ki ne morejo biti ne-važne, ker so v božjem načrtu, ker spadajo z onimi vred k našim življenjskim dolžnostim.
Naše vsakdanje delo je to, ki ga opravljamo v našem poklicu, bodisi na polju, ali v hlevu, bodisi v kuhinji ali v hiši. In to delo vsakega dne je kamen, ki ga prinašamo k zgradbi naše nesmrtnosti. To naše delo moramo vršiti v službi naše nesmrtnosti, v službi božji, ki nas je poklical k življenjski skupnosti s samim seboj.
Molitev in cerkvena služba božja ter sv. zakramenti pa nam pomagajo, da iz vsakdanjega dela napravimo — delo nesmrtnosti.
Poglej one, ki ne verujejo v človekovo nesmrtnost! Saj ne vedo, kaj naj napravijo iz svojega truda in dela. Zastonj se trudijo in delajo, ker ne znajo svojega dela posvetiti večnim namenom. Slišiš jih, da kolnejo in škripljejo z zombi nad tem »prokle-tim življenjem«, ki ni vredno, da ga žive.
Kristjanu pa je delo sredstvo in pot k nesmrtnosti, k večnostnemu poklicu in zato sveta in ponosna vr-šitev življenjske dolžnosti in preprosti delavec in neuka delavka, zdelan in utrujen kmet in od skrbi obdana kmetska žena, vsi ti so prav tako lahko ponosni na svoj poklic, kakor največji učenjaki.
Delo za večnostni poklic bodi naš ponos, pa najsi ga vršimo v še tako skromnih razmerah.
O strahovih.
V dolgih jesenskih in zimskih večerih sedi vsa družina v hiši za pečjo in se pogovarja o strahovih, coprni-cah, vedomcu itd. Zraven sede otroci, vlečejo na uho, oči se jim povečajo, usta so odprta, kakor bi hoteli čim več grozote vjeti v svoje trepetajoče in tresoče se duše! Oče in mati, tete in drugi sorodniki, posli: vsi se kosajo, kdo pove več, kdo je več videl, več slišal takih strahov. Nihče ne misli na otroke, na njihove sprejemljive duše, še manj pa na njihove več ali manj slabe živce.
Ko pa spravljajo otroke spat in se ta ali oni otrok oglasi, da ne gre, ali da hoče imeti luč, ker ga je strah, tedaj ubožčka še okregajo, ako ne celo natepejo. Z grožnjami in udarci sicer utihne, a ne umiri se njegovo srce, ki utriplje in bije naglo in močno, da se kar sliši.
O, ko bi mogli oni odrasli ljudje, ki so prej govorili o strahovih, pogledati v to ubogo otroško dušo!
Če postelja zaškriplje, če kdo zaropota zunaj pred hišo, če kdo bolj trdo stopi ali se v podstrešju pode miši, misli otrok, da so strahovi, oni, isti, o katerih so prej govorili. Glavo malo odkrije in z napol odprtimi očmi pogleda izpod odeje. — Ali ne stoji tam taka bela žena, o kateri je pripovedovala prej teta v hiši? Otrok si naglo povleče odejo zopet čez glavo in komaj diha. Kar je dete videlo, je bila le materina ali sestrina svitla obleka viseča na steni in obseval jo
je še lunin svit. Kdo more popisati trpljenje takega otroka vsega preplašenega in polnega groze? In to se ponavlja večer za večerom, noč za nočjo, strah spremlja otroka tja v mla-deniško dobo. bolj in bolj postaja občutljiv, živci so čim dalje bolj slabi, kar vpliva gotovo tudi na delovanje srca. Posebno so deklice, ki imajo bujnejšo domišljijo nego dečki, dov zetne za take reči, da jih strah spremlja skozi vse življenje, dočim se ga dečki otresejo večinoma v svoji fantovski dobi. Deklice se strahu ne otresejo nikoli, v vsaki senci, v vsakem deblu vidijo duhove, ko se le zvečeri.
Pač blagor otrokom, ki so poslušali tako pripovedovanje, a so se strahu otresli, gorje pa revežem, katerim se je pripovedovanje vtisnilo globoko v dušo, .da ne more ozdra-veti nikoli več. Le kdor je skušal, ta ve, kakšno je to duševno trpljenje, zato pazite starši na svoje otroke! Ne pripovedujte in ne dovolite, da bi vaša družina pripovedovala vašim otrokom o strahovih! Otroke spravite zgodaj v posteljo in če je v katerem vaših otrok prirojen strah pred temo, prižgite luč, primite otroka za roko pa mu recite ljubeznivo: »Vidiš, vse je tako kakor po dnevi: tu je omara, tam je zrcalo, tukaj le je skrinja, vse prav tako kakor čez dan, le tema je, ker je šlo solnce tudi spat. Nikdar ne smete otroka zmeriati aH celo tepsti, če ga je strah! Mati.
Neka? tudi za srce.
Vrt pri hiši imamo sicer predvsem zato, da pridelujemo na njem potrebne sadike in pa vso zelenjad, ki io potrebujeom skozi celo leto v kuhinji. Po vsem svetu je pa lepa navada, da goje na vrtu tudi rastline, ki ga krasi in od katerega ima svoj delež tudi naše oko, — rastlinje, ki razveseljuje naše srce vselej, kadar stopimo na vrt. To so predvsem cvetice, sploh pa vse rastlinje, ki služi za olenšavO vrta in hiše. Ljubezen do lepega cvet-

.ia je prirojena skoro vsakemu človeku, posebno pa ženskemu spolu. Zato si pa ne moremo misliti vrtiča, kjer bi ne bilo vsaj nekaj — čeprav še tako skromnega cvetja.
Po dolgi in neprimerno hudi zimi prihaja pomlad v deželo. Čas je, da poleg drugih koristnih in potrebnih rastlin poskrbimo po svojih razmerah tudi za olepšavo vrta — za razno cvetje. Tu je treba prevdariti zlasti tri vprašanja in sicer: Kaj bomo sadili, kam in kje dobiti?
1. Kaj torej? Našteti hočemo samo nekaj takih pomladanskih in poletnih vrtnih cvetic, ki jih sedaj sejemo ali sadimo, ki dolgo cveto in ki se lahko ?oje:
Prvo cvetje na vrtu nam dajejo mačehe, marjetice, potočnice in razne trajnice. Trajnice moramo saditi iz-večine poleti in na jesen, torej o teh pozneje enkrat. Pač pa lahko vrt takoj okrasimo z mačehami, marjeticami in potočnicami. Tudi to so rastline, ki jih moramo sejati že prejšnje poletje, a sedaj jih lahko dobimo že cvetoče. Prav brez škode se dado presaditi. Tako lahko poskrbimo za lepo cvetje za poznejšo dobo, ako posadimo nekaj grmičev vrtnih nageljnov, ki se dado sedaj tudi brez škode presajati. Posebno lahko pa je gojiti enoletne, poletne cvetice, ki jih "'zvečine sedaj sejemo, oziroma poceni lahko kupimo mlade sadike. Izmed stotin naj omenim samo nekatere: Reseda. Kdo ne pozna te ljubke, lepo dišeče cvetice? Sejemo jo sedaj kar na stalno mesto. Petunije so zelo hvaležne. Treba pa je dobiti rastlinice, ker za setev je že prepozno in se tudi ne sponese vselej. Astre sejemo kar na mesto, kjer naj cveto; če vzkale pregosto, jih pozneje prepulimo in presadimo. Cinije so zelo hvaležne, ker cveto celo poletje, dokler jih ne pomori slana. Za setev je pozno, dobiti je treba rastline. Tagetes, >tur-ki« ali smrdljivi nagelj«, je prav hvaležna cvetica, ki se lahko seje še sedaj. Suhe rože ali molči je že davno
vpeljana in jako priljubljena cvetica, ki jo goji lahko vsakdo. Sejemo jo zgodaj spomladi. Sedaj bi bilo treba dobiti sadike. Za*čke prištevamo tudi k preprostim, pa zelo lepim poletnim cveticam. Kineški klinčki prav radi uspevajo in neumorno cveto do jeseni. Sedaj bi jih še lahko sejali. Lepa enoletna spenjalka je kapueinka (tro-peolum), ki jo je treba sejati h kaki ograji ali sploh na tako mesto, da se lahko spenja na kvišku. Kdor more, naj nasadi rtekaj šabo-nageljnov, ki cveto v poznih poletnih in jesenskih mesecih.
Poleg naštetih preprostih poletnih cvetic naj na nobenem vrtu ne manjka negaj grmov georgin ali dalij, ki jih sadimo baš sedaj. Toliko, tako trajnega in tako krasnega cvetja nam menda pač ne nudi nobena druga vrtna cvetica. Sedaj sadimo tudi metke ali gladijole. Ne pozabite na kri-santeme, ki nam bodo s svojim nedosegljivo lepim cvetjem krasile vrt v pozni jeseni in pa grobove naših dragih. Sedaj je čas, da si preskrbimo sadike .
Na vsakem vrtu bi moralo bifc tudi nekaj vrtnic, ki si jih vzgojimo lahko kar sami, ako požlahtnimo na vrh presajen gozdni šipek. Jesenske astre sadimo tudi sedaj. Iz enega grma naredimo lahko mnogo sadik, ki se prav rade primejo in se celo jeseni bujno razrastejo v velike grme.
Kam saditi? Na velikem vrtu si pripravimo na ugodnih prostorih posebne cvetlične gredice, kar same zase, ali pa na trati. Na majhnih vrto-tih — in takih je največ — pa sadimo vse okrasno rastlinje in cvetice ob robu zelenjadnih gredic, ob potih, ob ograji itd. To so obrobne gredice ali rabate, ki so lahko široke samo 30 cm ali pa tudi 1 m. Na obrobne gredice ob zelenjadnih gredah spadajo bolj nizke poletne cvetice. Večje rastline, ki se razvijejo v obširne in visoke grme (dalije ali georgine, jesenske astre), so pa bolj primerne kot po-samnice na oglih gred, koncem rabat
ali po trati, ob ograji ali pa na sredino posebnih cveličnih gredic. Od pravilne razvrstitve je mnogo odvisno. Še tako preprosto cvetje, lepo in okusno urejeno, se lepo poda na vrtu. Nasprotno pa je vse skaženo, ako je razpostavljeno kar tjavendan brez okusa in pravega zmisia. Za to delo je pač treba nekoliko lepotnega čuta, ki je marsikomu že prirojen.
3. Kje dobiti primerno lepotično rastlinje? Najceneje izhajamo, ako vse sami sejemo in gojimo. Seme od vseh naštetih rastlin, in še od neštetih drugih, v kolikor se razmnožujejo s semenjem, se dobi dandanes že v vsakem večjem kraju. Kar pa se sedaj ne more več sejati, ali kar se razmnožuje na drug način, dobimo za razmeroma majhen denar pri vrtnarjih, ki so tudi že skoro v vsakem mestecu in večjem kraju. Marsikaj se dobri pri šolskih upraviteljih, kateri imajo šolske vrtove, po premožnejših hišah, kjer se bolj pečajo z vrtnarstvom in pri raznih ljubiteljih in prijateljih lepega cvetja.
Na delo! Okrasite svoje vrtove s cveticami! S tem krasite svoje domove in svoja srca!	S.
Kuhinja.
Mešana omaka. Skuhaj 2 neolup-ljena krompirja, 1 zeleno, 1 srednje debelo rdečo peso, vsako posebej in vse to skuhano olupi in zreži na rezance. Potem skuhaj 2 jajci v trdo, jih olupi in zreži na majhne krhljičke, stresi vse skupaj v skledo ter prilij nekoliko olja in kisa in potresi z velikim ščepom popra, premešaj in postavi kot prikuho na mizo.
Možganja juha. Najprej (telečje, koštrunove, goveje ali prešičje) možgane operi, osnaži, sesekljaj in stresi v rumeno redko prežganje, ki si mu. prideiala še nekoliko drobno zrezane čebule in zelenega peteršilja ter vse skupaj nekoliko časa praži. Nato zalivaj počasi med mešanjem z juho (od kosti, karfijole ali zelenjavino), prideni vejico majarona in nekoliko na-
strganega oreška. Pusti da vse skupaj četrt ure vre, nato stresi juho n? opečene krušne rezine.
Priželjina juha. Deni v kozo žlice masti, prideni 1—2 žlici moke in mešaj, da se bledo zarumeni, nakar prideni drobno zrezane. čebule in zelenega peteršilja (obojega za malo žlico). Ko še nekaj minut mešaš, prili vaj počasi zelenjavino ali kako druge juho in dobro mešaj, da ne bo štru keljcev ter pusti, da zavre. Potem de ni v juho na rezance zrezan kuhar priželjc, sol in široko zrezane rezan ce, prideni vejico majarona in kuha vse skupaj četrt ure. Nazadnje prili nekoliko kisa in postavi na mizo.
Regrat kot prikiiha s krompirjevi. Naberi regrat, liste odberi, operi in skuhaj. Kuhan regrat odcedi in sesekljaj. Napravi redko prežganje iz masti, moke, nekoliko drobno zrezane čebule in zelenega peteršilja. Posebej pa skuhaj za krožnik sesekljanega regrata še dva srednje debels krompirja in kuhana stlači ter prideni regratu z vso krompirjevko te; prideni še velik ščep popra in soli ko vse skupaj nekaj časa vre, postav: z mesom na mizo. Ako hočeš regra priprvaiti še okusneje, mu prideni 1—2 žlici kisle smetane.
Jajčni zvitek z meliso. Zmešaj v lončku eno jajce, ga csoli in mu prideni eno žlico drobno zrezane melise, razravnaj to mešanje v široko, plitvo ponev, v kateri si razgrela za eno žlico masti, ga hitro speci najprej na eni, in potem, ko si ga obrnila še na drugi strani. Zvij ga kakor štruklje in postavi kot samostojno jed na mizo. (Zelo se priporoča ta jed za slabotne matere.)
Ocvirkov kolač s sirom. Stresi na desko 40 dkg moke, 10 dkg mrzlih, dobro sesekljanih ocvirkov, dve žlici sladkorja, 5 dkg surovega masla, eno jajce, nekoliko drobno zrezane limonine lupine, nekoliko soli, cel pecilni prašek in 8—10 žlic mrzlega mleka. Iz vsega tega napravi testo. Testo pusti 10 minut počivati, nakar ga prav
tenko razvaljaj. Razvaljano testo položi na pomazan pleh in nadevaj s sirnatim nadevom. Krpo pa od dveh strani proti sredi zapogni, da se nadev nič ne vidi, pomaži po vrhu testo z raztepenim jajcem in postavi nato v srednje vročo pečico.
Sirnati nadev. Mešaj 2 dkg surovega masla, četrt kg sira, nekoliko drobno zrezane limonine lupine, ščep cimeta, 6 dkg sladkorja, 1 rumenjak, 5 dkg krušnih drobtin in sneg enega beljaka. Vse skupaj narahlo premešaj in nadevaj.
Kako se zviša nesnost kokoši.
Glavni cilj naše kokošjereje obstoji v tem, da skušamo doseči čim večje število jajc. Razen odbire dobrih jajčaric igra pa pri tem važno vlogo hrana, ki zelo vpliva na nesnost. Med tako hrano spada predvsem ribja moka, zmlete surove kosti, mesna moka in razna druga be-ljakovinasta hranila, v manjši meri pa zrnata piča. Toda tudi med to se dobi taka, ki poveča donos jajc. Dose-daj jc pa bilo še malo znano, da v tem oziru izredno ugodno vpliva kaleči oves, kakor o tem poroča »Poljo-privredni Glasnik«. Kaleči oves ni samo zaradi tega tako učinkovit, ker je lahko prebavljiv, ampak tudi, ker je vsled mnogih beljakovin izredno hraniv in tečen. Oves vsebuje tudi neko snov. »avenin«, ki jo nima nobeno drugo žito in ki baje tako izredno pospešuje nesenje jajc.
Kako pa dobimo kaleči oves? Njegova priprava je priprosta in enostavna in si ga lahko vsak perutninar sproti napravi. Postopa se pa na ta način. Potrebna količina ovsa se v škafu polije z mlačno vodo, da je z njo zrnje popolnoma pokrito. Škaf pokrijemo s kako odejo, ga postavimo na primerno topel prostor in ga pustimo v miru dva do tri dni. Nato odlijemo vodo in razgrnemo oves v zaboje 3 do 5 cm na debelo. Vsaki
dan ga poškropimo z mlačno vodo in premešamo. Zaboje držimo pokrite, da se v njih razvije primerna toplota, ki pospešuje kalitev. Škropljenje in mešanje ovsa traja toliko časa, dokler se iz zrna ne pokažejo klice. Ko so te pognale do 2 cm na dolgo, je oves zrel za krmo. Razvoj kalitve je odvisen od topline zraka in vode ter traja 5 do 10 dni. V toplejših mesecih postavimo zaboje lahko na prosto, medtem ko jih v zimski dobi držimo v toplih kleteh ali v drugih toplih shrambah. Če bodemo krmili s takim ovse m,bodemo v kratkem opazili, da bodo naše kokoši bolj pridno začele nesti jajca.
San. podpolkovnik dr. M. Justin:
O španski bolezni.
Kako so se pojavljali bolniki, ki so zboleli za hripo, kako so se razvijali in kako je bilo njihovo zdravljenje v splošnem? Če na kratko označim, naj najprvo omenim, da se je ta hripa, influenca ali španska javljala na dihalnih, črevesnih in živčnih organih.
Najprej naj popišem slučaje, kjer je bolnik zbolel na dihalnih organih (nos, grlo, pljuča).
Kratko omenim, da je bolnika kar spreletelo, zabolela ga je glava, roke in noge, posebno nad nosom na čelu. kašljal je. V glavi se je nastanil nek težak pritisk, ki mu bolnik ni vedel vzroka. Iz nosa mu je začelo krvaveti. Mraziti ga je začelo, nobena soba mu ni bila dosti topla, nobena obleka dosti debela, spreletaval ga je mraz. Boleti ga je začelo v grlu; če si mu pogledal v grlo, si videl vse rdečkasto: nebo, grlo in goltanec. Tudi tonzile (mangelji) so bili rdečkasti in pri požiranju ga je bolelo. Začel je pokašljevati Če si pomeril temperaturo, si videl, da ima 38 do 39". Vsak prepih, vsaka odprta vrata je čutil, želel si je toplote, toplote okoli sebe in toplote v sebe (toplih čajev).
Kdor se je bil dosti zgodaj javil in šel takoj v posteljo, se vznojil, pre-potil, spiral grlo, sploh se dobro pre-grel, je bil 3 do 11 dneh zdrav. Kdor pa tega ni storil in hodil okrog, se še dolgo ni mogel popraviti in tudi ko ni imel več vročine, je čutil, da ni nekaj z njimi v redu, da od tega časa vse bolj občuti mraz in da ga kje bode. Ali pa če se mu je kataralično vnetje iz grla in požiravnika pomaknilo nižje v sapnik in pljuča, pa ga je začelo boleti ondi, je začel kašljati in bolelo ga je v prsih. Izpljuval pa je vedno rdečkasto prepojen, skoro krvav izmeček iz sebe ali pa čisto zelenkasto snov. V tem položaju se ie naselil v njega že katar v bronhije, to je v sapnik in njegove veje (bronhije). Do tu je bil bolnik še vedno lahko ozdravljiv. Če je šel v posteljo, se par dni pošteno prepoiil in segrel — se je proces še mogel ustaviti, če pa tega ni storii, se je pa oro-ces pomaknil globje v pljučno tkivo iiamo in nastopila je pljučnica.
Ta pljučnica pa ni ona navadna pljučnica, ko te strese mraz in se ti pljuča vnamejo na enem mestu in v osmih dneh, če imaš srečo, temperatura, ki je narasla na 40{| C, naenkrat pade na normalno višino 36" ali celo manj in se človek ves znajde v potu, diha lažje in mirneje, žila mu bije zopet 75 v minuti. Ne, to ni pljučnica. To je pljučnica pri influenci, ki se naseli v več žariščih, na več mestih naenkrat, se povleče do pljučne in rebrne mrene in povzroči tudi ondi vnetje. Procesi vnetja se lahko vsak dan pomaknejo drugam, narede nova žarišča in ognjišča, visoka vročina 40 ali 39" se drži več dni, potem pade na 38 in se morda zopet dvigne, nato pade in se zopet dviga, kakor je pač razvoj procesa v pljučih. Bolnik se počuti slabega, ves pomodri v obraz, in čuti, da bo treba umreti. Ne more dihati in zaboli ga pri vsakem dihanju in spremembi lege. Bolečine so povzročene zlasti od razširjenja proce-s ana pljučno in rebrno mreno (po-
rebernico), ki je silno občutljiva in njen živčni sistem zelo zasežen v vnetje.
Porebernica začne cediti iz sebe tekočino, ki se veča in veča. Nastane voda v pljučih, eksudat, kakor pravimo. Ta eksudat stiska pljuča in jih napravi za dihanje nezmožne, V veliko slučajih pa zlasti na doljnih delih nastopi gnoj. In te slučaje je treba podvreči operaciji, če se hočejo rešiti. Le v premnogih slučajih pa ta gnoj ni zbran na enem mestu, da bi se lahko odstranil, ampak vnetje je razširjeno na površju porebernice in pljučne mrene kot tanka ali pa včasih kot svinčnik debela plast. In to so slučaji, ki so najbolj obupni. Ta trda organizirana plast gnoja na površini porebernice se razširja vedno dalje na vse kraje, se žariva med posamezne pljučne krpe, da sprime druge organe v svoj objem, tako srčno mreno, žilo aosto in prepono in napravi iz vsega veliko gnojno maso, ki pa v sredini včasih zopet produ-cira tekočino, ki je motna ali pa čista, toda včasih tudi gnojna. Temperatura se suče stalno okrog 38 do 39, zjutraj manj, popoldan več, bolnik nima teka, hujša in propada. Srce mu peša, obraz udrt, težko diha in če se bolezen potegne, se zna izvleči z težko spremembo v pljučih, ki mu ostane za celo življenje v nadlego — ali pa umrje na oslabljenju.
Včasih se pa zraven tega kar naenkrat začno kazati znaki vnetja srednjega uha. S kašljanjem in z razširitvijo vnetja v grlu se proces razširi iz grla skozi Evstahično cev in odtod v srednje uho. Bobnič se mnogokrat predre in iz ušes teče neka zelenkasto-rumena srkvica. Če pa se bobnič ne predre, pa proces lahko zaide v možgansko mreno; posledica je vnetje iste.
Pasti ni sramota, pač pa dolgo obležati.
Bolje malo z ljubeznijo, kakor pa mnogo s pestjo.
Po svetu okrog.
(Nadaljevanje.)
Vluri je začel tožiti, da je Pazi goljufiv — ko je voz, naložen z ogljem, krog vogala baš zavil. Pred ta težki voz pa vprežen bil, gorje, je pes ovčar: Pazi v njem spoznal je druga (mislil ne bi bil nikdar...) — bil je Filaks, ki predstavljal si je srečnega tako! Tudi Filaks ga spoznal je, del in zmajal je z glavo: Brž se sreča je skončala, umrl je dobri gospodar, hodil sem iz rok v roke — zdaj dobil me je ogljar ... S težkim trudom ob udarcih in pa sit le malokdaj vozim v mesto težko oglje gospodarju na prodaj...
Kadar komaj še prevažam težki tovor s kraia v kraj, spomnim se preljube črede v gorah svobodnih tedaj: spomnim se ovac, pastirja — zapustil sem jih grdo, ah, kako je tam v svobodi bilo vendarle lepo ...«
A ko Pazija je vprašal, ■ aj ie z njim, je brž olslal — a-'i mimo je nenadno
trop psov je urno privihral. Vzkliknil je: Za božjo voljo, ne mudita se nikar — kaj, če brez nagobčnikov tu videl vaju bi konjar! Bilo bi, gorje, po vama! Glejta, tu je res že, tu!« Preden Pazi ga zagleda, stal je že ob Muriju in držal ga za ovratnik — Pazi brani, a zaman — zanko čuti brž za vratom, rjuje ... več ne pride stran ...
Filaks gleda z grozo v srcu, streslo ga je prav do dna: Zdaj prijatelja uboga čaka bridka smrt oba ...
(Dalje.)
Mirko Kunčič:
Miška fe bolna,
Miška v črni luknjici joj, prejoj!« vzdihuje. Bolna je že tri noči — nihče je ne čuje.
Mi smo dobrega srca, pojmo brž po padarja: muc ozdravi jo tako — hipla, hopla, iiam — da nikoli več ne bo miš zbolela nam!
Marjetica na travniku.
Na zelenem travniku je zgodaj spomladi vstalo prav mnogo pisanih cvetic. Skrbno in dobro solnce jim je vsak dan poslalo nove luči, nove toplote in pogosto tudi mokrote, da so hitro rastle in se razvijale. Sredi med visokimi travnimi bilkami je rastla mala marjetica. Prav srčkana stva-rica je bila z lepo umitim obrazkom in z rdečim čipkastim klobučkom na glavici. Vsak dan se je igrala s solnč-nimi žarki; k nji so prihajale tudi čebelice v vas in metuljčki so radi
pri nji počivali. Tudi zlatobleščeči hrosčki so se radi ustavili pri nji in rdeči mravljinci so se radi oddahnili pri nji od svojega težkega dela. Vsi so imeli malo marjetico prav radi, ker je bila ljubeznjiva in prijazna, zraven pa skromna in ni nikomur ža-lega storila. Nekoč je tudi pribrenčal k nji debel čmrlj in jo je hotel poljubiti. Marjetica pa je na ves glas zavpila in zaklicala na pomoč. Striček veterček je zapihal in pihnil nadležnega čmrlja daleč stran, da se je dvakrat čez glavo prekupicnil.
Sami lepi in veseli dnevi so bili, ki jih je preživljala marjetica na travniku. Pa kmalu je bilo drugače. Hudoben sosed se je naselil blizu marjetice. Regrat je bil to z rumeno košarico in velikimi zobatimi listi, ki se jih je marjetica na vso moč bala. Ta sosed je bil čudno prevzeten mož, ki so se ga vse cvetke ogibale. Ves jezen in nevoščljiv je opazil, kako imajo vse živalice in rastline marjetico rade. Dokle rje bil še majhen in so mu ljudje odtrgavali liste za solato, je bil kar tiho. Ko je pa zrastel, se je pa šopiril čimdalje bolj proti marjetici in ji je pobral s svojimi velikimi listi vse rosne kapljice, pa tudi vse solnčne žarke in jo je psoval in zmerjal. Njegovi listi so bili celo tako dolgi, da so zbadali marjetico v nežno lice; ogniti se mu ni mogla, ker je bila s koreninami vrastla v zemljo. Tožila je drugim sosedam in sosedom, da ji niso mogli pomagati, ker so se sami bali hudobneža. Tudi čebelice in metulji niso mogli drugega, kakor malo prijateljico tiho tolažiti, da bo že bolje. Tako je bila mala marjetica čisto sama in zapuščena in večkrat je bridko jokala. Hudobni regrat pa se je šopiril vedno dalje in je na vsak način hotel malo cvetko izstradati in zadušiti.
Nekega jutra, ko se je marjetica zbudila in uprla svoje oko v solnce, je stal hudobni sosed tik pred njo in jo je tako-le nagovoril: »Tvoj bledi obraz je čimdalje manjši. Še danes
boš morala umreti! Tako te Dom stisnil, da ne boš mogla več sopsti. Da te bo vsaj konec, ha-ha k
To sirovo govorjenje je slišala sivka, ki se je blizu tam pasla. Prišla je počasi bližje, iztegnila je svoj dolgi jezik, in ga je opletla okoli regrata. Resk! in regrat je izginil v njenem širokem gobcu.
Vsa prestrašena je gledala marjetica to grozno kazen nad regratom. Zaprla je oči in pobesila glavico Pridna sivka pa jo je prav prijazno pogledala s svojimi velikimi očmi in ji je rekla: »Nič se ne boj, otroček! Tebi ne bom storila nič žalega, ker vem, kako te imajo vsi radi, ko si tako tiha in pridna. Regrat pa je bil hudoben. Večkrat sem slišala, kako te je zbadal in zmerjal; ti mu pa nisi nikoli nič hudega storila. Kar je pa zadnji čas počenjal, je bilo pa že preveč. Zato sem sklenila konec storiti. In zdaj si prosta. Dobro se imej! Vsak dan te pridem obiskat!« Mu. mu, je še pozdravila sivka, zamahnila z repom in odšla.
Marjetica pa še danes cvete na travniku in siv.va jo vsak 'lan obiskuje ter sta postali prav dobri in zvesti prijateljici.
Učiteljica: »Oglejmo si tu na sliki tobakovo rastlino v cvetju!« Mihec (sunkoma dvigne roko): »Kdaj bodo pa potem cigarete in cigare dozorele?«
Katehet razlaga v najvišjem dekliškem razredu, kaj je sv. zakon. Poudarja, da morata mož in žena biti edina. Da razvidi, koliko je ostalo njegove razlage v glavah učenk, vpraša: »Katera mi zna povedati, kdaj je v zakonu edinost?« — Katica (dvigne roko): »Če mož dela, kar žena hoče.«
Joško: »V šoli smo se učili, da nekatera očala povečujejo in da človek potem bolje vidi. Ali tvoja očala, mama, tudi povečavajo?« Mati: »Seveda.« Joško: »Potem pa prosim, sne-mi očala in mi brez njih odreži velik kos potice k