List 36.
Nova zapoved zavolj oberanja gosenc,
in
nova prepoved zavolj tičjega lova na Krajnskem.
želno poglavarstvo 12. nov. 1824 pod štev. 15681 in ktera zapisana stoji v 6. vezku deželnih postavnih bukev na str. 455 in jo je deželna vladija notrajno-avstrijanska v Gradcu 29. marca 1787 predpisala, v-novič oklicati. Zraven tega imajo c. k. kantonske gosposke županom ojstro naročiti in na to gledati, da župani natanko svojo nalogo spolnujejo v tem, da pazijo na to: ali so vsi gospodarji obrali gosence v tistem času, ki so ga c. k. kantonske gosposke po zaslišanji županov določile, in ali so spolnili sploh vse to, kar postava zapoveduje."
;,Posebno imajo župani še dolžnost, čuti nad tem, da se zavolj oberanja gosenc dana postava zvesto zvesto spolnuje; vsacega odlašavca in nečimernika morajo c. k. kantonski gosposki zatožiti, da se bode kaznoval (štrafal) in bojo gosence na njegove^stro-ške (unkoštenge) drugi obrali."
;,Ob enem se je duhovšini po kmetih in učiteljem ljudskih šol naročilo, naj v dosego zaželjenega namena pomagajo s podukom in prigovarjanjem, kar najbolj morejo."
Dopis si. deželne vladije do visokočastitega ško-jstva krajnskega v ravno ti zadevi pa se takole glasi:
„Skor vsako leto se ponavljajo tožbe, kako grozno pokončujejo gosence poljske sadeže in sadne drevesa, in ravno lansko leto se je tega deželna vladija sama prepričala ob mnogem komisijnem potovanji po deželi, pa tudi c. k. kmetijska družba in njene poddružnice so ji povedale, koliko škode je napravil ta merčes."
^Poglavitna vzroka, da je vse polno gosenc, sta pa ta dva: gosence se ne oberajo kakor bi se imele, in ptičev, kteri pokončavajo ta merčes , scpolovi in po-strelja preveč, ker se jim še celo takrat ne prizanaša, kadar imajo mlade valiti, in se jim poberajo jajčka iz gnezd."
55Zoper oboje je deržavna vladija v svoji neutrud-Ijivi skerbi za telesni prid svojih deržavljanov že večkrat postave dala in poduke razglasila. Kari zadeva ptiče, da se jih preveč ne polovi in da se zlasti takrat varujejo kadar vale in jajčka imajo, je deželno poglavarstvo 8.julija 1852 vnovič oklicalo prepoved, ki jo je o tem razglasila nekdanja ilirska deželna vladija 16. junija 1838 pod št. 14.164, in dostavila še, da prestopniki te postave se imajo ojstro kaznovati. Ker pa se tiče oberanja gosenc, podamo prečastitemu škofijstvu ukaz, ki smo ga ob enem razposlali vsem kantonskim gosposkam.a
„Gotovo je sicer, da ta zapoved, zvesto spolnovana, bode veliko dobrega storila, — al gotovo je tudi, da nadloge, ki jih gosence delajo, bodo še le tadaj popolnoma se odvernile, kadar se bojo gospodarji sami spametovali in bojo spoznali, kako potrebno v njih lastni prid je to, da pridni in radi oberajo gosence in prizanašajo koristnim ptičem. K temu spoznanju pa jih bode pripeljalo podučevanje, prigovarjanje in dobri izgledi. To pa je delo in naloga ljudske šole in duhovšine po deželi: duhovni in učitelji premorejo
Oklic vsi deželi.
Po sklepu lanskega velikega zbora je krajnska kmetijska družba si. deželno vJadijo prosila, naj bi v prid domači sadjoreji, ker vsi poduki nič ne pomagajo, oj-stro ukazala, da vsak kdor koli ima sadnih dreves, mora gosence oberati, in ako tega ne stori, naj se naje-mejo na njegove stroške (unkoštenge) ljudje, ki mu jih oberejo, sicer se nobeden, ako še tako pridno cedi svoje drevje, če pa ima nemarnega soseda, ne more škode obvarovati, ker gosence iz sosedovega drevja prilezejo na njegov vert in gorje mu potem!
Ob enem je prosila družba, naj bi s to zapovedjo, ktera je bila že leta 1787 potrebna spoznana, si. deželna vladija tudi iznova oklicala prepoved, da se ptiči, posebno tisti, kteri se štejejo v versto pevajočih ptičkov in se od gosenc in drugega merče^a živijo, tedaj neznano veliko gosenc pokončajo, ne smejo ne loviti in jim jajčka iz gnezd ne poberati. Živo potrebo te prepovedi je z žalostno skušnjo dokazala, da je čedalje manj ptičic v naših deželah, ker kar jih našinci ne polove, jih podavijo Lahi na Laškem.
Slavno c. k. deželno poglavarstvo je - hvala mu! — ušli šalo prošnjo kmetijske družbe. Z veseljem tedaj naznanijo danes „Novice" odgovor, ki ga je družba od c. k. deželne vladije te dni prejela; vemo, da vsi pridni in marljivi gospodarji ga bojo ravno tako veseli. Takole se glasi:
Štev. 1255. ^Poročilo c. k. kmetijske družbe od 12. rožnika 1. 1. se s tem skončno reši, da prejme v dokladah prepisa tistih dveh ukazov, ktera je zavolj oberanja gosenc in prepovedanega lova ptičev deželno poglavarstvo c. k. kantonskim gosposkam in pa prečastitemu škofijstvu poslalo. C. k. kmetijski družbi pa se ob enem naročuje, najtei, kakor dosedaj, po svojih potih v dosežbo tega namena neutrudljivo prizadeva."
V Ljubljani 3. aprila 1857.               Chorinskv.
Da bojo naši bravci vedili, kaj zapopadeta gori omenjena ukaza, jim ju bomo poslovenili, da se ravno tako potrebna kakor koristna postava dostojna razglasi in da bo vsak vedil, da to, kar bojo vprihodnje cesarske gosposke zapovedovale in bojo župani imeli spolnovati, je ukaz c. k. višje deželne vladije. Vsak pa bo potem tudi vprihodnje vedil, kam se ima pritožiti, ako ima nečimernega soseda.
Ukaz si. deželne vladije, ki ga je poslala c. k. kantonskim gosposkam, se takole glasi:
„Ker so skušnje lanskega leta sopet učile, koliko škodo so gosence naredile, ker so jih gospodarji nemarno oberali, ali pa celo nič, in ker je tudi c. k. kmetijska družba za od-vernitev te škode prosila, spoznava deželno poglavarstvo za potrebno, postave zavolj oberanja gosenic in posebno tisto,   ki jo je razglasilo nekdanje   ilirsko de-
142
veliko čez ljudstvo po kmetih in zlasti otroci bo v njih rokah, kterim se že od mladih nog mora v serce vcepiti, kako škodljive so požrešne gosence in kako koristni so nasproti mili ptički. Toliko potrebniše je pa, da duhovni in učitelji posebno mladino podučujejo v vsem tem, ker ravno skor ona sama je, kakor c. k. kantonske gosposke pravijo, ktera zalezuje gnezda in mlade tiče in jih pokončuje. Pred vsem tedaj je živa potreba, da se mladina dostojno poduči in s podukom odverne njih gerda razvada, zakaj od ene strani ni mogoče zasačiti vselej takih šterkovcov, kiskrive zalezujejo gnezda, od druge pa so še preneumni, da bi se mogli po postavi pokoriti/6
„Zatega voljo se prosi visokočastito škofijstvo, naj bi naročilo svojim duhovnom in učiteljem ljudskih šol, da bi glede na zgorej razložene razmere ne le v šoli temučtudi na prižnici učili in svarili kar največ morejo."
Drugo pot bomo oglasili postavo za volj oberanja go-eenc in lovenja tičev in poberanja gnezd. Ce združena pomoč kje kaj premore, bo pomagala tu— v korist posamnim posestnikom sadnega drevja in vsi deželi. Svesti smo si pa tudi, da vsak, komur je sedaj dolžnost naložena primoči k dosegi občnega prida, bo tudi po vseh potih pridno pomagal; saj je sporočilo v dobrih, domoljubnih rokah!