R. B.
Možgani Evrope v razkroju?
Medtem, ko smo dosedaj razprav-ljah o gospodarskih težavah pn nas v ožji domovini iz najrazličneših vi-dikov, upošlevajoč tegobe kmeta, ki je krušni oče oz. hranilec države, upošte-vajoč bedo delavca, ki je kmetu in o-brtniku desna roka, bi pač bili silno enostranski, ako se ne bi razgledali ma-lo po ši'rnem svetu, kako je dru-g o d.
Poglejmo najprej A v s t r 1 j o !
Avstnja, po zasiugi svojih zavo-¦diteijev iz mračne dobe velmožnib Habsburžanov, skrčena na ozemlje, ob katero butajo politični valovi štirih dr-iav, preživlja krizo, kakor druge dr-zavne enote v Evropi po pravilu ;,vsak sarn ve, kje ga čevelj žuli." Avstrijci; kolikor jih je merodajnih državljanov f.pnstnih") so sila operetno razpo-loženi, kar nam priča nedavni puč,, podoben razboritemu nastopu sloven-skih fantov dveh sosednih vasi, kadar se dodobra nalokajo ,,slovite" šmami-<re in potem ne vecio, kaj delajo... Pri-prosta pnspodoba, a točna zares, oz. nazorna za čioveka, ki nima prilike, se baviti z veliko politiko širom sveta. — Neki prijatelj pisca teh vrstic, Avstrijcc, navdušen politični delavec, ki je bil Jansko Ieto na sho-dih, kjer so ,,pobi-jali" krizo, tepen ravno'36 krat (t.j. 3krat na mesec!) rn lo prav pošteno, pravi: fN o b e 1 geht die :W e f t z u g r u n d!' Pod ,,We!t" (svet) si misli seveda — Av-strcjo, obljubljeno deželo listih slepcev, ki ne vedo, da je tam recept za rešitev krize sledeči:
(1. Ker mmarao narodnostnih so-vražnikov (Korošce smo že pohrustali), se bijmo mecf seboj!
2. To se mora fzvajati vsako nedeljo in praznjk!
3.   Stisnimo  trebušne jermene,  pa foo šlo...
4.  Izženimo vse tujce, ki nam odje-dajo domači kruhl —
¦L     5.   Svojih   ttolgpv  kratkomal'0   ne
^^"lačamo — nikomur!
H. TiJiotapstvo se sploh ne sme kaz-novati, ponarejevalci denarja so narod-m junaid, takisto vsi, ki se puntajo... In rcs ne čutijo prevec — krize, kti imajo povsem drug? probleme. — .Takšen je približno recept rešilve izavstrijske krize ki nam je razum-fjiva, če pomislimo, &a ljiidje v danem imonientu v času najhujše napetosti po-stanejo ne-fe našilni, ampak c^lo lcrvc-ločni, kakor v žalostnih časih Kajnove tirame, ko je"brat 6ratu segel po^zivljfn-|u — Po mojem skromnem mnenju je <prav stnešno kriviti takozvano ,,svetov-tio krizo" vsega žla. Ta ,>svetovna kriza" je za pametnega človeka puhla fra-za, ogaben izrodek možganov špeku-iantov, krilatica vseh gospodarskih le-
^mhov  cele   Evrope;   kajtt  Ie  vodilni
gospodarstveniki posameznili drža\r so lieposredni krivci' sedanje krize, kakor. pravi slavni pubhcist jules Sauerwein, ki je prišel zopet v našo prestolico kot vedno nam milr gost.
In prav ima globokovidni pisatelj, ki je bil dosedaj gost malodane vseh vo-dilnih osebnosti in vladarjev sveta; kajti menda veste, da se na svefu ne samo dovolj, ampak se ,,preveč" producira za življenske potrebščine. Dokaz: Slike in poročila iz Amerike, kjer so prevelike množine bombaža, sladkorja, 'kave in razmh žitaric ^nfčili samo zato, da karteli (ta hudičeva fznajdba) dobijo s ,,stabilizacijo" cen večji dobiček. Tenr napuhnjencem, ki kopičijo miljarde, iz-žetih iz ljudskih žuijev ni mar za sve-tovno krizo, ki so jo sa m r zakrivili. —. Ni pa nam treba hodili po vzglede v Ameriko, ker imamo lstih doma do-volj. Naša, na vseh mogočih dobrinah bogata kraljevina tuguje radi fstega zla. Ali nimamo živmoreje, radi katere nas zavidajo vsi sosedje? Imamo j o, ali vnovčiti je ne znamo! Imamo domonodna podjetja, osnovana z veli-kimi žrtvami, varčevanjem, s skrbjo in borbami; podjetja, ki lahko tekmiije-jo z inozemstvom in vendar — se naj-dejo slepci, ki dajejo tujfni prednost. Drastične slučaje bomo navedii v po-sebnem članku kot orfmev na naša iz-vajanja v zadnji številki. — Famoznf ,,žitni raonopol", 6 katerem svojčas nismo smeli pisati, se je pokazal kot silno  ponesrečena  poteza.  Vsi narod-
ni poslanci so zadevo vzeli v roke in je po zadnjih poročilili upati, da bo akci-ja za zakonito ukinitev žitnega mbno-pola vspela na celi črti. V državi, ka-kor je naša ne bi bilo treba govoriti o; brezposelnosti, o gfadujočih i'n naravnp tudi ne o — pomožnih akcijah, ako bi bilo manj sebičnosti' in napuha, več za-upanja, več lijubezni, več vzajemnosti ter manj — govoričenja. Kaj nam poma-gajo stiperlativi tujih fraz o krizi, ko mirno lomimo svoje hrbtenice pred vel-možriimi, od krivic in Ijudskih žuljev napihnjenimi trebnhi voditeljev — kar-telov. Ker k-teh ubiti ne moremo, m-ti zrhanjšati njihvpliva, storimo isto!
,,Yeč vzajemnosti!" sem že večkrat zaklical. Kaj je to ,,vzajemnost"? To> je tisto lepifo, ki veže kartele, o katerih' je zadnjič naš prijatelj Konrad 2nuderl, sam proizvodnik kmečkih produktov, v borbi za obstanek izkušeni' vrtnar,last-nik revnega, s trudom pridobljenega domeka prav lepo in nazorno povedai v uvodniku. — Da, več duha vzajem-mosti, medsebojnega zaupanja je ireba in širokogrudnosti ter stanovske zavesti! Kmet, ti hraniš mesto, zato se tudi ti ,,karteliraj" v zadrugah in justificiraj (gospodarsko namreč) vse mesetarje, ve-rižnike fn prekupce s tvojim trudnim1 življenjem, prekupce s pridelkf tvojih žuljev, skfbi fn brig za številno dnižino!
,,Karteliraj" se kmet tudf v po^fedu diuševnega življenja s tem, rta verjames samo onim, ki zadenejo bolečo struno tvoje duše, a krive preroke naženf čez
drn in strn. — Karteli so moč in kdof je gospodarsko močen, lahko — zapo-veduje. —
Cene živihi" rastejo! — Iz obupa pnodajati pod ceno je gospodarski sa-mornor! Sejmska paročila zadnjih dni izkazujejo viden porast cen. Imejte po-trpljenje in počakajte ter mišlite, kaj bo, če po zimi izgine zadnji rep iz hleva!
Jako je torej pri nas. Seveda, bi o tem vprašanju mogli napisati knjigo, a se bomo omejili le na najbolj pereče za-zadeve na uvodnem mestu lista. — Vzemimo sosedno Romunijo! Tam J& tako izobilje kartelfranega žita, da žetev deloma propaida in vendar je ta država tudi udarjena z legijami" brezposelnih^ gladujočih in zmrzujočih. —
Nekateri modrujejo, da je ta krizar financijelne prirode in ima svojo pod-lago v pomanjkanju "mednarodnih pla*» čilnih sredstev, a io je samo čisto kre-ditno  vprašanje,   ne  pa   vzrok  krize:'
Ljudje si premalo zaupajo, a tudf zaupanja vase ne razumejo vzbuditi. Pa ta pojav se ne opazuje samo v go-tovih narodnih enotah, ampak — medi državnimi enotami!
Pioglejmo F ra n c i j o! Ljudje ne zaupajo svojih prihrankov domačirii podjetjem ter zbirajo raje zlate zaklade, ki jim ne donasajo nobene konsti, pa<* pa služijo drugim iriteresom.
jPoc! vtisom splošnega nezaupan/at se je v Nemčiji fn Franciji razvilo so-vraštvo in s'rah pred pravo duše\nostjcx To pa so znaki dusevne bolehnosti cele Evropc: Hit Ier, reparacije, bankrotnifa^ šizem, habsburske operetne avanture* grmenje na Vshodu, brezplodne kon~ ference, rusko tipanje po evropskem kaošu (žmešnjavfj in prf nas premaTo ju* goslovanskega ponosa in žilavosti m dedsčine — Kraljeviča Marka fn Crne-. ga Jurija!
^. A. M. ^.                                                       H