»Cerkev je v Kristusu znamenje in sreds- tvo najglobljega zdru`enja z Bogom in edi- nosti vsega èloveškega rodu,« beremo v pr- vem èlenu Dogmatiène konstitucije o Cerkvi 2. vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora (prim. C 1). To Cerkev je Jezus Kristus us- tanovil, ko je po svojem vstajenju poslal svoje apostole, kakor je njega poslal Oèe (prim. Jn 20,21). Na èelo apostolov je Kristus postavil apostola Petra, ki je »trajno in vidno poèelo in temelj ¡principium et fundamentum¿1 edi- nosti vere in obèestva« (C 18). Podobno velja za Petrovega naslednika, ki je rimski škof — pape`: »Rimski pape` je kot Petrov naslednik ¡Romanus Pontifex, ut successor Petri¿ trajno in vidno poèelo in temelj edinosti tako škofov kakor mno`ice vernikov« (C 23). Sklicujoè se na 1. vatikanski vesoljni cerkveni zbor je tako sveti zbor škofov na èelu s Petrovim nasled- nikom, pape`em Pavlom VI., leta 1964 nauk o ustanovitvi in trajnosti, o moèi in pomenu svetega prvenstva rimskega pape`a znova po- dal vsem vernikom, da ga trdno verujejo, in nato vse 3. poglavje nadaljeval z razglasitvijo zlasti nauka o škofih, naslednikih apostolov (prim. C 18-29). Pape` je v katoliški Cerkvi torej »poèelo in temelj« edinosti, prav nasprotno pa je v oèeh mnogih nekatoliških kristjanov prvenstvo rim- skega pape`a ena izmed glavnih ovir na poti do obnovitve edinosti med vsemi kristjani.           Med najbolj tehtnimi prispevki v razpravi o Petrovem prvenstvu je delo luteranskega teologa Oscarja Cullmanna2 Peter: uèenec — apostol — muèenec, ki je v nemškem izvirniku izšlo sredi leta 1952 (Cullmann 1952). Do te- daj so se protestantski teologi ukvarjali pred- vsem z apostolom Pavlom in njegovimi deli. Cullmann pa se je konèno lotil študija `iv- ljenja in dela apostola Petra. Zavedal se je, da lahko razlaga osamljenih svetopisemskih odlomkov hitro zapelje v dokazovanje lastnih vnaprejšnjih stališè, zato se je odloèil za ce- lovit zgodovinski pristop. Pretehtal je vse za- nesljive vire: svetopisemske, arheološke, litur- giène in patristiène. Zato je svoje delo sam oznaèil za zgodovinsko in v predgovoru knji`- nièarjem celo svetuje, naj knjigo uvrstijo med dela o zgodovini zaèetkov kršèanske vere in Cerkve.3 Šele na tej podlagi, ki naj bi bila za- radi zgodovinskega znanstvenega pristopa raz- vidna in sprejemljiva kristjanom vseh veroiz- povedi, nadaljuje s teološkim razmislekom, kjer se zaveda, da se mnogi ne bodo strinjali z njim. Ravno skupna, vsem sprejemljiva podlaga bo kljub vsem razlikam omogoèala nadaljnjo razpravo. Zgodovinska predstavitev Petra ustreza trem obdobjem njegovega `ivljenja: najprej je to èas, ko Jezus zbira uèence do svoje smr- ti, po Kristusovem vstajenju sledi Petrovo apostolsko poslanstvo in konèno njegovo muèeništvo.    !" Ime, ki so ga Petru dali starši, je Simon in je grško, tako kakor je grško ime njegove- ga brata Andreja. Njegovemu oèetu je bilo ime Jona ali Janez, kjer je Jona verjetno okraj- šava imena Janez. Jezus ga namreè imenuje Jonov sin, kar Matejev evangelij ne prevede v gršèino, ampak ohrani v aramejšèini Bar Jona (Mt 16,17), v Janezovem evangeliju pa    ! "   #$ ! # ga Jezus na dveh mestih nagovarja »Simon, Janezov sin« (Jn 1,42 in trikrat Jn 21,15-17). Na dveh mestih v Novi zavezi (Apd 15,14 in 1 Pt 1,1) najdemo Petrovo ime zapisano kot Simeon,4 kar je pogosto hebrejsko ime in je grškemu imenu Simon podobno po izgovor- javi. Morda je zaradi podobne izgovorjave grš- ko ime sèasoma nadomestilo Petrovo prvotno hebrejsko ime ali pa je Peter obenem uporab- ljal tako grško kakor hebrejsko ime, podobno kakor to lahko domnevamo za Pavla - Savla. @e Petrovo ime ka`e, da je `ivel v hele- nistiènem okolju. Poleg Petrovega brata An- dreja nosi grško ime tudi njun rojak Filip: vsi trije so bili doma iz Batsajde (prim. Jn 1,44), ribiškega mesteca vzhodno od izliva reke Jordan v Galilejsko jezero. Èeprav je bila Batsajda judovska, so bili njeni prebi- valci dele`ni moènega vpliva poganske oko- lice in se je Peter lahko `e v otroštvu nauèil gršèine in nasploh privadil helenistiène kul- ture. Priuèil se je ribištva ter ostal »preprost èlovek in brez izobrazbe« (prim. Apd 4,13). V nekakšnem dru`inskem podjetju sta brata Peter in Andrej ribarila skupaj z bratoma Ja- kobom in Janezom, Zebedejevima sinovo- ma, ki sta bila »Simonova dru`abnika« (Lk 5,10; prim. Mr 1,16-20). Iz Betsajde sta se Peter in Andrej skupaj preselila v bli`nji Ka- farnaum, na nasprotnem bregu reke Jordan. Peter je bil poroèen, Jezus pa je bil oèitno veèkrat gost njegove dru`ine v Kafarnaumu  Fra Angelico, Zgodba sv. Nikolaja: Smrt svetnika (detajl), 1437, tempera na lesu, 34 x 60 cm (cela slika) Pinacoteca, Vatikan.     " in je, kakor poroèajo vsi trije sinoptièni evan- geliji, ozdravil Petrovo tašèo (Mr 1,29-34; Mt 8,14–17; Lk 4,38–41). Poleg svojega prvotnega imena Peter nosi vzdevek Kefa. Ta beseda se med Judi ni upo- rabljala za lastno ime, v aramejšèini pa po- meni skala. V Pavlovih pismih najdemo Pe- trov vzdevek vedno v aramejšèini, zapisan se- veda z grškimi èrkami, samo na enem mestu pa preveden v gršèino: Petros, ko Pavel morda navaja uradno besedilo, v katerem je bilo ime zapisano v grškem prevodu (prim Gal 2,7-8). Evangeliji apostola imenujejo Simon ali Pe- ter ali Simon Peter in soglasno pripisujejo nje- govo novo poimenovanje Jezusu. Po judovski navadi, izprièani v Svetem pismu in pri judov- skih uèiteljih, vzdevek izra`a doloèeno prièa- kovanje in poimenovanemu pripisuje doloèeno poslanstvo. Ko Jezus vpraša uèence, kaj pravijo, kdo je, mu Peter odgovori z vzdevkom: »Ti si Kristus«. Ta vzdevek, ki se hebrejsko glasi Me- sija in pomeni Maziljenec, izra`a Petrovo vero, da Jezus izpolnjuje, kar so Judje prièakovali od mesija. V Matejevem evangeliju pa Jezus Petra prav tako poimenuje z vzdevkom, ki po- stane Simonovo lastno ime Peter prav tako, ka- kor postane lastno ime za Jezusa vzdevek Kri- stus (prim. Mt 16,13-20). Drugi evangeliji poimenovanje Petra po- stavijo v drugaèen okvir: ko Jezus klièe svoje uèence (prim. Jn 1,42) ali ko izbere dvanaj- stere apostole (prim. Mr 3,16; Lk 6,14). Od- tod Cullmann sklepa, da se je spomin na tre- nutek, ko je Jezus Petru podelil vzdevek, iz- gubil, kar velja tudi za okolišèine mnogih drugih evangeljskih pripovedi. Vendar to ne zmanjša pomembnosti soglasnega prièevanja evangelistov, da je Petru ime podelil Jezus sam, in da je po izroèilu, ki ga je zapisal evan- gelist Matej, Jezus to poimenovanje razlo`il s poslanstvom, ki ga je namenil Petru: da na Petru — Skali sezida svojo Cerkev. V sinoptiènih evangelijih ni dvoma o Pe- trovem posebnem polo`aju med drugimi uèenci: skupaj z bratom Andrejem in Zebe- dejevima sinovoma Jakobom in Janezom je v najo`jem krogu Jezusovih uèencev. Skupaj z Andrejem je prvi uèenec, ki ga Jezus pokli- èe (prim. Mk 1,16 in Mt 4,18). Tudi znotraj tega najo`jega kroga skoraj vedno prav Peter stopa v ospredje kot predstavnik drugih apo- stolov, denimo, ko odgovori Jezusu na vpra- šanje, kaj uèenci pravijo, kdo da je Jezus (prim. Mt 16,15-16; Mk 8,29-30; Lk 9,20). Ko Jezus nato napove svojo smrt in vstajenje, ga Peter potegne k sebi in ga zaène grajati. Je- zus se obrne, pogleda vse uèence in pograja Petra: »Poberi se! Za menoj, satan, ker ne mi- sliš na to, kar je Bo`je, ampak na to, kar je èloveško!« (Mt 16,33). S Petrovim poèetjem se oèitno strinjajo tudi drugi uèenci in Peter ravna tudi v njihovem imenu, zato se Jezus obrne in pogleda vse uèence, pograja pa Pe- tra, zopet kot predstavnika vseh uèencev. Raz- laga, da v tem in tudi v drugih primerih, ki ne skrivajo Petrovih slabosti, evangelist ka`e nenaklonjenost do Petra, je zgrešena. Seznami dvanajsterih apostolov se med se- boj nekoliko razlikujejo, vendar je pri vseh Peter na prvem mestu (Mt 10,2; Mk 3,16; Lk 6,14; Apd 1,13), Matej pa še posebej poudari, da je Peter prvi. Vedno pa v evangelijih Peter nastopa kot prvi med uèenci v odnosu do Je- zusa, nikoli ne vodi uèencev v kakem poèetju na lastno pest, brez Jezusa. Samo v Janezovem evangeliju ima Peter tekmeca: skrivnostnega in neimenovanega »ti- stega uèenca, ki ga je Jezus ljubil«. Cullmann ugotavlja, da pisec Janezovega evangelija ne izpodbija Petrovega posebnega polo`aja, pou- darja pa posebno vlogo uèenca, ki ga je Jezus ljubil, vlogo, ki je drugaèna od Petrove, med- tem ko preostala skupina Jezusovih uèencev v primerjavi s sinoptiènimi evangeliji ostaja veliko bolj v ozadju. Oèitno je bil Petrov po- sebni polo`aj v èasu nastanka Janezovega evangelija v Cerkvi tako dobro znan, da bi ga pisec, tudi èe bi hotel, ne mogel niti zamol-   # èati, kaj šele spodbijati. Znaèilen je tek Petra in »drugega uèenca, ki ga je imel Jezus rad« do praznega Jezusovega groba. Drugi uèenec pride prvi do groba, vendar ne vstopi, ampak poèaka Petra in Peter prvi stopi v grob. Ven- darle je samo o drugem uèencu zapisano, da je videl in veroval (prim. Jn 20,1-8). Drugaè- nost poslanstva »uèenca, ki ga je Jezus ljubil« je tudi sporoèilo, ki sklene Janezov evangelij. Vstali Kristus Petru naroèi, naj pase njegove ovce, glede drugega uèenca pa Petru pravi: »Èe hoèem, da ostane, dokler ne pridem, kaj ti to mar?« (prim. 21,15-23). Oèitno je dru- gemu uèencu Gospod namenil poslanstvo, ki je drugaèno od Petrovega in Petrovemu ne nasprotuje. Petrov posebni polo`aj med uèenci je torej izprièan pri vseh štirih evangelistih, vendar za èasa Jezusovega ̀ ivljenja Peter nikoli ne nastopi kot voditelj drugih Jezusovih uèencev, temveè samo kot njihov predstavnik tako v dobrem ka- kor v slabem. Tudi mu Jezus ne zaupa kake vodstvene naloge za èasa svojega ̀ ivljenja. Jezus Petra zadol`i nasproti bratom šele za èas po svoji smrti (prim. Mt 16,16-19; Lk 22,31-32; Jn 21,15-19). Dosledno upoštevanje te spremembe Petrovega polo`aja pred Jezusovo smrtjo in po njej ka`e, da pisci evangelijev nikakor niso zgolj opisovali Petrove vloge v ̀ ivljenju sodobne krš- èanske skupnosti. In zakaj posebni polo`aj med Jezusovimi uèenci pripade ravno Petru? Ga Jezus imenuje za Petra — Skalo, zato ker je med uèenci ̀ e prej posebej izstopal, ali pa med uèenci posebej izstopa, zato ker ga je Jezus imenoval za Petra — Skalo? Na to vprašanje ne moremo odgo- voriti, tako kakor ne moremo odgovoriti na vprašanje, zakaj je Bog za svoje izvoljeno ljuds- tvo med vsemi drugimi izbral ravno Izrael. Verjetno dr`i oboje: Jezus je dobro poznal Pe- tra, njegove dobre in slabe lastnosti, in je vse to upošteval, ko ga je imenoval za Petra — Skalo, po drugi strani pa je to imenovanje utrdilo `e dani Petrov polo`aj med drugimi uèenci. Po Jezusovi smrti in vstajenju pa Pe- ter skupaj z drugimi Jezusovimi uèenci po- stane apostol kri`anega in vstalega Gospoda, kar spremeni tudi njegovo posebno vlogo. %   !   Po Jezusovi smrti in vstajenju Peter ni veè le predstavnik Jezusovih uèencev, ampak sprièo fiziène odsotnosti Gospoda Jezusa sedaj vodi skupnost uèencev. O Petrovem vodstvenem polo`aju v prvi, jeruzalemski kršèanski skup- nosti prièajo Apostolska dela in Pavlova pisma. V Apostolskih delih Peter vodi izvolitev dvanajstega apostola namesto Juda Iškarijota (Apd 1,15-26), ob binkoštnem èude`u nago- vori Jude v Jeruzalemu (Apd 2,14-41), v Jane- zovi dru`bi ozdravi hromega in govori v templju (Apd 3,1-4,4) ter odgovarja velikom duhovnikom (Apd 4,5-22), pri èemer je Janez videti zelo nedejaven. Ko si Hananija z `eno Safíro skrivaj pridr`i del izkupièka od proda- nega zemljišèa in »k nogam apostolov« prinese samo drugi del, Peter v bo`jem imenu izreèe obsodbo (Apd 5,1-11). Po uboju Štefana je v Jeruzalemu nastalo veliko preganjanje Cerkve, verjetno predvsem helenistov, ki so se razkro- pili po krajih Judeje in Samarije. Apostoli pa so ostali v Jeruzalemu (prim. Apd 8,1). To preganjanje je verjetno zadelo samo heleniste, torej kristjane izmed Judov z grškimi nava- dami, apostole pa je tako kakor druge Hebrej- ce pred preganjanjem obvarovala njihova zve- stoba judovskim obièajem. Apostoli so `e prej spravljivo posredovali v nasprotjih med Hebrejci in helenisti (prim. Apd 6,1-6). Po zaslugi razkropljenih iz Jeruzalema »je Samarija sprejela Bo`jo besedo«, kljub temu pa apostoli iz Jeruzalema v Samarijo pošljejo Petra in Janeza, da sta na `e kršèene v imenu Gospoda Jezusa, ker Duh še ni bil prišel na nobenega izmed njih, polagala roke in so ti prejemali Svetega Duha (prim. Apd 8,14-17). Polaganje rok in podeljevanje Svetega Duha je oèitno pridr`ano apostolskemu zboru, mi-       sijonska dejavnost pa ostaja v popolni odvi- snosti od jeruzalemske skupnosti. Po vrnitvi z misijonske poti po Samariji Peter potuje »vsepovsod«, se ustavi v Lidi in Jopi. V Jopi Peter do`ivi videnje, ki ga razu- me šele, ko ga po angelovem naroèilu rimski stotnik Kornelij povabi k sebi domov v po- gansko Cezarejo. Po nagovoru in po prihodu Svetega Duha Peter prviè naroèi, naj v imenu Jezusa Kristusa krstijo pogane (Apd 9,32- 10,48). Peter je po prièevanju Apostolskih del torej prvi tudi v misijonih med pogani in misijone med pogani prvi zavzeto zagovarja pred »tistimi, ki so bili iz obreze«, ki jih pre- prièa in pomiri (Apd 11,1-18). Potem ko da kralj Herod, ker »je to Ju- dom všeè«, Petra prijeti in vreèi v jeèo, od ko- der ga Bog reši, se `eli Peter umakniti pred judovskim preganjanjem, zato odide iz Jeru- zalema in odpotuje v nedoloèljiv »drug kraj« (Apd 12,1-19), s èimer se sklene prvi del Apo- stolskih del. Drugi del potem spremlja Pavla na misijonskih potovanjih in Apostolska dela se konèajo s Pavlovim prihodom v Rim (prim. Apd 28,17-31), kar še nikakor ne po- meni, da bi moral biti neimenovani »drugi kraj« na koncu prvega dela Apostolskih del prav tako Rim. V drugem delu Apostolskih del sreèamo Petra samo še enkrat: na zboru apostolov v Jeruzalemu. Pavlova pisma so starejša od Apostolskih del, vendar mlajša od obdobja, ki ga popisuje prvi del Apostolskih del (Apd 1-12), zato v Pa- vlovih pismih Peter nastopa šele ob dogodkih  Diego de Astor, Sv. Franèišek in brat Leo meditirata o smrti, 1606, gravura, 23 x 14,8 cm, Biblioteca Nacional, Madrid.  # iz poznejšega obdobja, o katerem Apostolska dela glede Petra zaèuda tako zelo molèijo. Dogodek, o katerem beremo tako v Apostol- skih delih kakor v Pavlovih pismih, je šele omenjeni zbor apostolov v Jeruzalemu. V Pismu Galaèanom Pavel v dokaz, da je apostol »ne po èloveku, temveè po Jezusu Kri- stusu« (Gal 1,1) kratko predstavi svoje ̀ ivljenje. Izvemo tudi, da je tri leta po svoji spreobrnitvi šel v Jeruzalem, da bi se spoznal s Kefom, in je pri njem ostal petnajst dni (prim. Gal 1,18). »Podrobno izprašal« (tako bi se besedilo lahko glasilo namesto »se spoznal«) o Jezusu in `iv- ljenju z njim bi Pavel lahko tudi koga od dru- gih apostolov. Oèitno je bilo Pavlu kakor vsem spreobrnjencem dobro znano, da je Peter na èelu matiène skupnosti v Jeruzalemu. Nobe- nega drugega apostola Pavel ni videl razen Ja- koba, Gospodovega brata (Gal 1,19), ki mu je v tem èasu torej `e pripadala neka doloèena vloga poleg Petra. Ko Pavel piše Galaèanom, Petra ni veè v Jeruzalemu in ga je nasledil Ja- kob. Pomenljivo je, da se kljub temu v prejš- njem obdobju jasno izka`e Petrov vodilni po- lo`aj, in sicer ravno v Pismu Galaèanom, v ka- terem Pavel dokazuje svojo neodvisnost od je- ruzalemskih apostolov. Oscar Cullmann sklepa, da je Peter po svojih prvih misijonskih izkušnjah spoznal, da je njegov apostolski poklic in njegova ka- rizma bolj v misijonski dejavnosti kakor v vodstvu krajevne skupnosti. Petrova misijon- ska dejavnost v drugi polovici njegove apo- stolske slu`be je tudi edino, kar je zgodovin- sko utemeljenega v pozneje spisanih apokrif- nih Petrovih delih. »Vsekakor je vredno upo- števanja, da je apostol, ki je pozneje obveljal za poosebitev upravljanja cerkvene organiza- cije, v resnici vršil tako nalogo samo kratek èas in jo je zamenjal za kratek èas. Peter ni znaèilen lik cerkvenega voditelja, ampak mi- sijonarja.« (Cullmann 1952: 39).5 Poznejše izroèilo pravi, da naj bi apostoli po Gospodovem naroèilu dvanajst let po nje- govem vstajenju zapustili Jeruzalem, kar morda dr`i, verjetnejši pa je postopen razvoj brez veèjih prelomov. Prenos vodstvene ob- lasti na Jakoba naj bi se dokonèno izvršil s Petrovo osvoboditvijo iz jeèe in odhodom iz Jeruzalema. Na zboru apostolov v Jeruzalemu je Jakob `e vršil svojo vodstveno oblast, saj ga Pismo Galaèanom v razlièici, ki je manj predvidljiva, a ravno zato verjetno starejša, navaja pred Petrom (Gal 2,9). Apostoli so na zboru v Jeruzalemu »uvi- deli, da je bil Pavlu zaupan evangelij za neo- brezane, kakor je bil Petru za obrezane« (prim. Gal 2,7). Pavel je v svoji misijonski de- javnosti med pogani potem dokaj samostojen in ga z jeruzalemsko skupnostjo povezuje samo nabirka za reve`e, ki jo iz svojih misi- jonskih postojank pošilja v Jeruzalem, po- dobno kakor so Judje, razkropljeni po vsem rimskem cesarstvu, v Jeruzalem pošiljali tem- peljski davek. Ta nabirka je znamenje edino- sti in priznanje podrejenosti jeruzalemskemu vodstvu. Za Petra pa Cullmann pravi, da je veliko bolj odvisen od Jeruzalema, saj se je v Antiohiji, potem ko je bil `e jedel s pogani, »preden so prišli nekateri, ki so bili z Jako- bom, zaèel poganom umikati in se jih ogiba- ti, in sicer iz strahu pred obrezanimi« (prim. Gal 2,12). Strah pred Jakobom in njegovimi naj bi kazal na Petrovo podrejenost Jakobu.6 Kljub soglasju zbora apostolov v Jeruza- lemu glede delitve misijonskega poslanstva na Petrovo med obrezanimi in Pavlovo med neobrezanimi se trenjem ni dalo izogniti. Mi- sijonskega podroèja med kristjani iz judovs- tva se namreè ni dalo loèiti od delovanja med pogani. V vseh veèjih mestih so prebivali tudi Judje in Pavel je celo v vsakem kraju ob svojem prihodu najprej nagovoril prav Jude. V `e obstojeèe kršèanske skupnosti pa se Pa- vel ne vmešava. Izjema je njegovo Pismo Rim- ljanom, ki jih bo Pavel moral obiskati, preden se bo podal misijonarit v Španijo (prim. Rim 15,20-28). Pod drugi strani so spreobnjeni po-       gani vsepovsod vstopali v skupnosti kršèan- skih Judov pod Petrovim misijonskim vods- tvom. Kršèanske skupnosti so bile zato `e ob svojem nastanku mešane. Ne glede na trenja med misijonskima po- droèjema je Pavlu Peter bli`ji kakor drugi misijonarji med Judi in po Cullmannovem mnenju tudi teološko najbli`ji izmed dvanaj- sterih apostolov. @e odrašèanje in `ivljenje v helenistièno pre`eti Galileji je Petru poma- galo, da je pozneje v jeruzalemski kršèanski skupnosti deloval spravljivo med Hebrejci in helenisti ter uspešno ohranjal njeno edinost. Ob Jezusu je spoznal, da izvolitev judovskega ljudstva ne pomeni, da Bog svoje milostno delovanje omejuje samo na svoje izvoljeno ljudstvo. Petrov univerzalizem, to je stališèe, da je kršèansko oznanilo namenjeno vsem lju- dem, tudi poganom, pa je še globlje uteme- ljeno na Petrovem spoznaju, da je Jezus umrl v spravo za odpušèanje grehov. Peter je v resnici prvi kršèanski teolog, èe- prav ga potem kmalu zasenèi teološko izobra- `eni in nadarjeni Pavel. Petrova je najstarejša kristologija, ki jo poznamo: to je razlaga Je- zusove osebe in dela v luèi Izaijeve upodobitve »trpeèega Gospodovega slu`abnika« (Iz 42,1- 9; 49,1-13; 50,4-9; 52,13-53,12), kakor je svoje poslanstvo gotovo razlagal `e Jezus sam. Na- slov »slu`abnik« za Jezusa najdemo v Novi za- vezi samo v Apostolskih delih: dvakrat ga uporabi Peter sam (Apd 3,13.26) in še dvakrat ga v molitvi izreèe jeruzalemska skupnost sku- paj s Petrom (Apd 4,27.30). Pisec Apostolskih del si je oèitno dobro zapomnil, da je ta na- slov za Jezusa rad uporabljal prav Peter, ki je nekoè pokazal tako malo razumevanja za po- trebnost Jezusovega trpljenja (prim. Mt 16,22; Mr 8,32). Po vstajenju se je Jezus po Pavlovem poroèilu prikazal najprej Petru (1 Kor 15,5) in zdaj Peter prvi v luèi Jezusovega vstajenja oznanja potrebnost njegovega trp- ljenja in smrti. Petrovo kristologijo odra`a tudi 1. Petrovo pismo z navedki iz Knjige preroka Izaija (1 Pt 2,21-25), èeprav tega pi- sma morda ni napisal Peter sam. Èeprav se naèeloma teološko strinjata, se mora v Antiohiji Pavel Petru »v obraz upreti« zaradi dvoliènosti ob prihodu »nekaterih, ki so bili z Jakobom« oz. ki jih je poslal Jakob (Gal 2,11-14). Peter se po Cullmannovih ugo- tovitvah tu izka`e samo za voditelja misijona nad Judi, podrejenega Jakobu in brez oblasti nad Pavlom. Tudi o Jezusovem naroèilu Petru, naj pase njegove ovce (Jn 21,15-17), Cullmann meni, da se ka`e omejenost Petrove oblasti na mi- sijonsko podroèje kršèanskih Judov, saj naj bi »ovce« oznaèevale najprej Jude, pogani pa so »druge ovce, ki niso iz tega hleva« in jih mora Jezus pripeljati, da bo ena èreda, en pa- stir (prim. Jn 10,16). Izroèitvi pastirske slu`be Petru takoj sledi Jezusova napoved Petrovega muèeništva, kar naj bi pomenilo, da je nalo- ga apostola Petra èasovno omejena na obdob- je utemeljevanja Cerkve. S tem Cullmann `e izra`a svojo temeljno domnevo, da Petrova na- loga nima naslednika in se je dokonèno izpol- nila z njegovim muèeništvom. &   !" Vprašanje Petrovega bivanja in muèeniš- tva v Rimu je tesno povezano z utemeljitvijo prvenstva rimskega pape`a, zato je zanimivo, da o tem v èasu reformacije niso veliko raz- pravljali. Razprave za`ivijo šele konec 17. sto- letja. Je pa loèina Valde`anov spodbijala ka- kršno koli povezanost Petra z Rimom `e v srednjem veku, èeš da o tem v Svetem pismu ni nièesar najti. To ne dr`i povsem. Gotovo Petra še ni v Rimu, ko Pavel piše Pismo Rimljanom, sicer bi med številnimi kristjani, ki jih tamkaj pozdravlja, moral ome- niti tudi Petra. Apostolska dela Petra zadnjiè omenijo na zboru apostolov v Jeruzalemu in v drugem delu poroèajo samo o Pavlu, konèajo pa se zelo odrezavo s pripombo, da je Pavel dve leti ostal v Rimu. To lahko pomeni, da je pisec   # v tistem trenutku konèal s pisanjem in še ni vedel, kaj se je dogajalo pozneje, ali pa ni hotel nadaljevati s pisanjem, bodisi zaradi naèrto- vane naslednje knjige bodisi nadaljevanje ne bi ustrezalo njegovi teološki zamisli. V nobe- nem od teh mo`nih primerov iz Apostolskih del niti posredno o Petrovi smrti ne moremo razbrati nièesar zanesljivega. Zelo verjetno pa o Petrovem bivanju v Rimu prièa Prvo Petrovo pismo, ki se konèa s pozdravom Cerkve, »ki je v Babilonu« (1 Pt 5,13), kjer »Babilon« verjetno pomeni Rim. Petrovo usmrtitev s kri`anjem napoveduje Je- zusova oznaka Petrove smrti »raztegnil boš roke in drug te bo opasal in odvedel, kamor noèeš« (Jn 21,18), ki opisuje Petrov kri`ev pot, saj so obsojenca z raztegnjenimi rokami pri- vezali na kri`, ki ga je potem sam nesel na morišèe. V èas nastanka Nove zaveze sodita tudi pismi apostolskih oèetov: Prvo Klemenovo pismo in Pismo Rimljanom Ignacija Antio- hijskega. Klemen7 konec 1. stoletja piše iz Rima v Korint, kjer kršèansko skupnost raz- jeda huda medsebojna zavist. V petem po- glavju Klemen v svarilo navede dvakrat po se- dem `rtev zavisti. Prvih sedem primerov je iz Stare zaveze, drugih sedem pa iz novejšega  Juan de Borgona, Rojstvo Device, 1509-11, freska, kapela katedrale v Toledu.      èasa, drugi in tretji med njima sta Peter in Pavel. Po temeljiti razèlenitvi tega besedila Cullmann domneva, da je Peter kot voditelj misijona med kristjani iz judovstva prišel v Rim zaradi zavistnih sporov znotraj kršèanske skupnosti, ki so odloèilno pripomogli k Ne- ronovemu preganjanju kristjanov. Peter in Pa- vla sta bila v Rimu usmrèena v istem obdob- ju tega preganjanja leta 67. Ignacij, škof v Antiohiji, na zaèetku dru- gega stoletja piše rimski kršèanski skupnosti s poti v Rim, kjer ga èaka muèeništvo. Pravi, da on kristjanom v Rimu ne ukazuje, kakor sta jim apostola Peter in Pavel. Z ukazovanjem ne misli na navodila v svojem pismu, saj omenja tudi Petra, Rimljanom pa je pisal samo Pavel. Ignacij Rimljane marveè prosi, naj zanj ne po- sredujejo pri oblastnikih in naj ga ne prikraj- šajo za muèeništvo. Oèitno sta tudi Peter in Pavel pred smrtjo rimskim kristjanom dala na- vodila glede svojega muèeništva. Ti dve besedili dokazujeta Petrovo muèe- ništvo v Rimu, podkrepi pa ga še odsotnost kakršne koli sledi o kakem drugem kraju nje- gove smrti. Tudi v tekmovalnosti razliènih krajevnih Cerkva v drugem in tretjem stoletju ni nikomur prišlo niti na misel, da bi zanikal Petrovo muèeništvo v Rimu. Razlièni poznejši pisni viri za èas okoli leta 200 prièajo o spominjanju na muèeniš- tvo Petra v Vatikanu in Pavla ob cesti v Os- tijo. Èe bi si kristjani ta dva kraja izmislili, bi ju verjetno ne postavili tako daleè vsak- sebi, zlasti pa ne na poganska pokopališèa, ampak v kršèanske katakombe. Glede relik- vij apostolov je treba upoštevati, da se krist- jani v prvem stoletju sploh niso zanimali za posmrtne ostanke muèencev, saj so prièako- vali skorajšnji Kristusov ponovni prihod in konec sveta.8 Zanimanje za relikvije in gro- bove je prviè izprièano šele okoli leta 150 na Vzhodu, kjer so z grobovi apostolov verjetno nasproti vedno odloènejšemu uveljavljanju Rima skušali dokazati svoj apostolski izvor. Šele pozneje so se zaèeli na apostolska trópaia sklicevati tudi v Rimu, kakor to stori rimski duhovnik Kaj v zaèetku 3. stoletja. Grški izraz trópaia je v Rimu v Vatikanu in ob cesti v Ostijo oznaèeval grobove Petra in Pavla ali pa kraje, kjer so se spominjali »zmage«, to je njunega muèeništva. Liturgièni in arheološki viri so med seboj tesno povezani. Furij Dionizij Filokal, poz- nejši tajnik pape`a Damaza, je leta 354 sesta- vil Rimski koledar iz treh zbirk: depositio epis- coporum (dnevi pogrebov rimskih škofov od srede 3. do srede 4. stoletja), depositio mart- yrum (seznam godov muèencev in neprema- kljivih praznikov cerkvenega leta) in catalogus liberianus (popis pape`ev od Petra do Librerija sredi 4. stoletja). V depositio martyrum je za 22. februar vpisan praznik sede`a apostola Pe- tra, kar je verjetno pokristjanjen praznik po- ganov, ki so poèastili pokojne z obedom in zanje pustili prazen sede`. Za 29. junija pa je zapisana opomba Petri in catacumbas et Pauli in Ostense, Tusco et Bas- so consolibus, kar pomeni »Peter v katakom- bah, Pavel ob cesti v Ostijo«, konzula pa sta omenjena za letnico 258, ko sta opravljala svo- jo slu`bo. Po vsej verjetnosti so leta 258 na rimski praznik ustanovitve mesta Rima, to je 29. junija, Petra in Pavla, ustanovitelja rimske kršèanske skupnosti, prviè poèastili oba na isti dan. Manj verjetno je, da so 29. junija 258, torej v èasu Valerijanovega preganjanja kristjanov, v strahu pred oneèašèenjem gro- bov Petra in Pavla, njune relikvije prenesli v katakombe sv. Sebastijana ob Apijski cesti, kjer so izkopavanja sicer izsledila èešèenje obeh apostolov na istem kraju. Omenjeni prenos relikvij si je v èasu preganjanja, ko so bili na kristjane seveda še posebej pozorni, nemogoèe predstavljati, saj je rimsko pravo jemanje posmrtnih ostankov iz grobov kaz- novalo s smrtjo. Apijska cesta, ena najpromet- nejših, je bila zato preprosto prenevarna. Po- vrhu je bila v bli`ini katakomb še cesarska po-   #  licijska postaja. Kristjanom se za grobove apostolov med Valerijanovim preganjanjem, ki je bilo naperjeno proti predstojnikom krš- èanskih skupnosti, ni bilo treba bati, èešèe- nje relikvij se pa do tega èasa še ni toliko raz- vilo, da bi spro`ilo dr`avno ukrepanje proti grobovom muèencev. Opomba v depositio martyrum omenja v zvezi s katakombami samo Petra, ker je bila leta 354, ko je nastal Rimski koledar, po na- roèilu cesarja Konstantina bazilika sv. Pavla zunaj obzidja `e dokonèana in so apostola lahko poèastili `e tam, ob cesti v Ostijo. Veliko veèja bazilika sv. Petra v Vatikanu pa je bila tedaj še v gradnji, zato so apostola Pe- tra lahko poèastili samo v katakombah ob Apijski cesti. Bazilika nad temi katakombami se je pr- votno imenovala »bazilika apostolov« in se je preimenovala pozneje, ko so v njej uredili grob sv. Sebastijana. Izkopavanja so na tem mestu odkrila prostor, v katerem so v 4. sto- letju èastili Petra in Pavla z obrednimi obe- di. To staro pogansko navado je Cerkev pre- povedala in poèasi izkoreninila. Morda so za- radi cerkvene prepovedi nekateri kristjani na tem kraju skrivaj opravljali obredne obede v èast Petru in Pavlu, kljub temu da tu ni bilo njunih relikvij. V tukajšnji bli`ini so našli pre- pis napisa pape`a Damaza iz 4. stoletja, ki pravi, da sta tu nekoè »prebivala« Peter in Pa- vel. Po nekem izroèilu sta za èasa svojega `iv- ljenja dobesedno bivala v tukajšnji judovski èetrti. Morda pa je Damaz z izrazom »pre- bivala« `elel oznaèiti zgolj njuno obredno prisotnost. Na tem mestu so namreè našli sle- di dvojnega kenotafa, torej navideznega gro- ba, kakršen je v antiki slu`il spominjanju na pokojnika, kjer ta v resnici ni bil pokopan. Izbira Apijske ceste za èešèenje Petra in Pavla je morda povezana z `eljo po èešèenju apostolov v bli`ini poznejših rimskih škofov. Sredi 3. stoletja so namreè ob Apijski cesti za pokopališèe rimskih škofov zasnovali Ka- listove katakombe. Dejstvo, da se je na tem kraju v 3. stoletju zaèelo èešèenje Petra in Pavla, èetudi tu ni bilo njunih relikvij, raz- lagajo tudi s tem, da si je na tem kraju neka razkolniška skupina ustvarila obredni pro- stor, ki ga je potem v zaèetku 4. stoletja prevzel rimski škof. Cullmann je napisal svoje delo o Petru tik zatem, ko so v Rimu objavili poroèilo o izkopavanjih v vatikanski baziliki sv. Petra. Pod glavnim oltarjem bazilike so kopali `e v prvi polovici 17. stoletja zaradi temeljev štirih stebrov Berninijevega baldahina nad sedanjim oltarjem. Pri tem so naleteli na po- ganske grobove iz 2. in 3. stoletja. Arheološ- ka izkopavanja pa je šele leta 1939 spro`ilo urejanje grobnice za pokojnega pape`a Pija XI., ki si je za svoj pokop izbral grotte vati- cane, torej kripto pod današnjo baziliko. Kripta je na višini konstantinove bazilike, tri metre pod tlakom sedanje bazilike. Ce- sar Konstantin je zaèel z gradnji bazilike sv. Petra verjetno leta 333. Leta 349 je namreè izšel cesarski odlok o kaznovanju skruniteljev grobov za nazaj do leta 333. Cesar Konstan- tin je moral pred gradnjo bazilike v Vatika- nu zasuti tamkajšnje pokopališèe. To si je kot pontifex maximus edini lahko dovolil, vendar je s tem oèitno marsikoga spodbudil h kraji nagrobnih spomenikov, kar kaznuje omenjeni odlok. Èe dr`i domneva glede opombe v depositio martyrum, cerkev leta 354 še vedno ni bila konèana. Zemljišèe za gradnjo bazilike je bilo izred- no zahtevno. Neronov cirkus ni stal na tem kraju, kakor je veljalo nekdaj, paè pa nekje v bli`ini. Na severni strani je bilo za cerkev treba odkopati del vatikanskega grièa, na ju`- ni pa zgraditi debelo podporno zidovje in za- suti celo pokopališèe z bogatimi nagrobniki ob Kornelijski cesti. Cesar Konstantin je mo- ral imeti zelo dober razlog, da je gradil ravno na tem poboèju. Arhelogi so pod glavnim ol- tarjem našli dva stebra, ki podpirata kamnit       nadstrešek pred vboklino v steni. V tleh pa je prazna kvadratna vdolbina, ki ni vzporedna s steno in je pokrita z debelo plošèo. Dom- nevni grob je bil oèitno izropan. Da so v njem nekoè poèivale Petrove kosti, se ne da dokazati. V èasu cesarja Konstantina pa je bil ravno ta kraj vendarle toliko pomemben, da so sem trudoma postavili cerkev. Cullmann domneva, da se je ohranil spo- min na kraj Petrovega muèeništva na vatikan- skem grièu, na katerem je pozneje zraslo po- gansko pokopališèe, in je ta kraj konèno ob- veljal za Petrov grob. Pavla kot rimskega dr- `avljana niso usmrtili na istem mestu kakor Petra. Podobno kakor za Petrov grob je za Pa- vlovega obveljal kraj njegovega muèeništva na pokopališèu ob cesti v Ostijo. Šele po tem ko je z zgodovinsko raziskavo ugotovil Petrov poseben polo`aj med drugimi uèenci za èasa Jezusovega `ivljenja, njegovo vodstvo jeruzalemske skupnosti in pozneje misijona med kristjani iz judovstva, njegov prihod v Rim in muèeniško smrt ne dolgo za tem, med Neronovim preganjanjem, se Cull- mann z enako »intelektualno in znanstveno poštenostjo« (prim. Prandi 1965: XXII) loti teološkega vprašanja Petrovega prvenstva in pomena tega prvenstva v poznejši Cerkvi. # $$%& $'( Literatura: Cullmann, O. 1952: Petrus: Jünger — Apostel — Märtyrer. Das historische und das theologische Petrusproblem. Zürich: Zwingli-Verlag. Prandi, A. 1965: Il dialogo ecumenico e il problema del primato. V: Il primato di Pietro nel pensiero cristiano contemporaneo. Bologna: Società editrice il Mulino. 1. Latinski izraz principium bi lahko tu prevedli tudi kot zaèetek. Prim.: »On (Kristus) je glava telesu, ki je Cerkev. On je zaèetek ¡principium¿, prvorojenec vstalih od mrtvih, da bi med vsemi zavzemal prvo mesto (prim. Kol 1,15-18)« (C 7). 2. Oscar Cullmann (1902-1999) je študiral klasièno filologijo in teologijo v rojstnem Strasbourgu, predaval je teologijo v Strasbourgu in Bazlu, po drugi svetovni vojni tudi v Parizu in Rimu. Prijateljsko je bil povezan s pape`em Pavlom VI. in se je udele`il 2. vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora kot opazovalec. Njegovo pisanje odlikujejo temeljitost, jedrnatost in jasnost. 3. Kljub temu je bil izvod, ki mi je prišel v roke, v knji`nici uvršèen v dogmatièni oddelek. 4. Slovenski standardni prevod to zabele`i šele leta 2002. 5. Razlièna vzporejanja Petra in Pavla z nasprotji med institucijo in karizmo, škofi in teologi, cerkvenim zapiranjem vase in odpiranjem svetu itn. torej nimajo nobene podlage. 6. V zgodovini so bili tudi pape`i, ki so se bali vladarjev ali vplivnih škofov, èeprav o prvenstvu teh pape`ev nihèe ni dvomil, zato Cullmannovo sklepanje o tem, koliko Petrov strah sam po sebi pove o njegovem prvenstvu, zbuja pomisleke. Gotovo Petrov »strah« poka`e najprej njegovo strahopetnost, vendar tudi skrb za edinost Cerkve. 7. Sv. Klemen Rimski je po izroèilu drugi ali tretji Petrov naslednik — rimski škof v letih 92-101. 8. V svojih delih je Oscar Cullmann osvetlil temeljno kršèansko razpetost me »`e« in »še ne«: Jezus je `e izvršil svoje odrešenjsko delo, vendar se naše odrešenje še ni v celoti in dokonèno razodelo, kar so kristjani v prvih desetletjih prièakovali veliko bolj `ivo kakor pozneje — in vse do danes.