]. štev.
Novçflr^Î^stn í. jaiiuarijH 1890.
Izhajajo 1. in 15. Tsacega meseca. Cena jim je sa celo leto 1 gld., za pol leta 50 kr. — Naročnino in dopise sprejema J. Kralec v Novem mestu.
Kdor želi kako oznanilo v „DuIeajBke Novico" na-tÍBoiti dati, plaća za dvostopuo petit-rrato 8 kr. za eukratf dvattrat 12 kr, trikrat 15 kr.
Nnšim iiarořiiikom !
Današnji list poslali smo Tsini dosedanjim naročnikotii, ITlJiiduo prosimo vse, kteri se še niso na novo naročili, naj blagovoljno to Itninlo storé. Kdor ne misli naročnik ostati, naj na list zapiše, se ne sprejme in svoje ime pristavi, ter taiio list nazaj pošlje, brez da bi novo poštnino plačeval. Na časopise je vselej in povsod predplača v navadi.
Upravniàtvo.
Novo leto — stare skrbi.
Obiřaj jf lep, vo.^iiili veselo novo leto! Tudi. ^iiii lii r;i(ii VSCJ11 svojim prijateljem, osobilu itaiiim Poleitjceni voíříii vrsfio novo lelo. Ali kaj po-niajra, ííe se tako g-lastio zaklicfiiio: sreino novo leto, ce fe tako debelo zapišemo : veselo novo leto, ko vendar le tii, ko vendar le ne bo. Res, da zaupamo v Hoga, res, da iiořemo obupati nad božjo previdnostjo, da iioíemo precriio giedaii v prihodnost, ki je le Knemu znana; vendar moramo hladno racuiiiti 7, djanskimi razmerami.
vendar monimo mirno v posiev vi;i>ii okolišéitie, /alosine okolisnnf' v kakor>nih miio, radi se F|)omiiijamo - kor Je !o v prifViku novega leta primci-no — ])n'jŠnjih boljših lel. I!ilo je namre« ver let, ki .>io .se iia ftoienjskciii in v vinskih krajiii i^lovfnskib spioli dosta veselej.-e jiriceiijala, iieífo I, 18i)0. Nekaj dni pred novim letom ali po novem letn [»rodal je dolenjski ali slovenski kmet in vinogradnik .svoje vino, za kntero je po-leg'nil veèkrat tisočake, g'olovo pa sfoíake. Bili so zii})ski prazniki za jtjega .spioli prijetni. Zaklal je preMTit ali za"'	'' ni] .si se j^ovedine,
dobff kos vo.v...i-..., Kivi v.'^e je ,s sladko potiěieo vred zanžival in zalival s žlalitiio vinsko kapljico po bramih, kamor je povabil se .svoje ■fínjatťijdr Bili so Îafti^- — iii tem» ni se več kakor 1Í) let —, ko je najveeji vinograd na Do-leiij.skem dal za 800O gld, vina, ko je bilo še VOÍ iiavadnili kmetov, ki so nekaj stotakov za vino potegnili. l'a bili so takrat naŇi ljudje skoro da preveíí lebkomi.sljeid ali preveč g-ostoljubni. Prijatelja in znanca je nas kmet skoro s silo pridržava! v hramu^ da mu je pomagal vince srkati. Ali zdaj, ko m'ma naš kmet tako dobreg'a vina

Slovenske posojil«i(îe,*)
8pi*»1 .1. l. T k,
„Vgnka ilovcngka poEojiloica ja nnrodna trdnara." Zadrega.
Njih kortst.
Slovenski domoljubi so osnovali svejemu naroda v korist že mnogo naprav. Najprvo bo stopili 8 časniki in kitjigami slovenebimi na dan. Potlej bo osnovali ra-ina uarodua društva, ki so pospeševala izobraževanje t slovenskem dnhu in jeziku in se pctegc^fla 7» slovfnske pravice. Šli BO na to korak daii^«^ vpeljali, kjer koli jim je bilo dovoljeno iJi mo^iSe, s'oveuski jezik v âole, v urade in javno žmjeiije. Posebno veliko zaslug so si pridobili slovenski domoljubi z vFtanov-
z oziroDi na v^dnn sîsb.ie donarn« raimero po Dolenj-ekem in po SloTcnakcm sploh bode primerno, do «e zařnenio 7 nova in timeljito razgoTarjati o teh profcoriptnih -lenarnih sadevÈh.
ljeti,leui bluveuïkih deiiartjili iíavodtiv — slovenskih ponojilnic.
Na poàodo so jemali ljudje že od nekdaj. Človeku je zraBnjkovalo dfrnirja, potrebe so bile nujne, plačati je b lo treba to ali ono ; iskal je torej posojila jiri dobrih ljudeh, ki so imeli kaj prihranjenih novcev. Dobri pnjatelji, znanci in sorodniki ^(ftodili so v prejšnjih dobrih iasih glavnico in že obresti za njo niso terjali ali — katoliška cerkev jih je naravnost prepovedala. Toda, ker so judje in drugi po denarju hrepeneSi jeli jemati obresti — je prišlo to sploh v navado — a časi so se přeměnili takn, da obresti sedaj celo zapoved krščanske ljubezni ne more odpraviti.
Slovenci so jemali v starih časih na posodo pri STojih sosedib ah iskali pri premožnejših meščanih in trgovcih v bljižnjih mestih in trgih^ Iz hranilnic niso jemali ; vsaj jih tudi ni bilo. Na Slovenskem je menda kranjska hranilnica v Ljubljani, ki obstoji že blizo 70 let, nejstarejša. Z

">. stran.
DOLKXJSKt: NDVKUv
1. štev.
vef, zdaj ko ga nima več tako obilo, in ko še tejj'a prodati ue more — nastO])ili so drugi časi. Veliko viiiogiadov je siiedla trtiia us — vse ostale pa poškoduje leto za letom srru])ena rosa Vinograd, ki je pred 10 leti rodil za 80(.) gld. vina, ga je ietos morebiti le se za 8 gld. dal. — Strupena rosa, ki je lani julija nastopila, utegne 1. ]8i)0 že z junijem se pokazati. Xaniesto, da bi se torej srečnega novega ieta nadjati smeli, moramo le večjo nesrečo pričakovati.
Kakor pa moramo sovražniku z orožjem neustrašeno nasproti iti, tako se uioramo zoper nesrečo, kolikor je mogoče naprej zavarovati. Res da zoper trtne iiŠi in strupene rose iii zavarovalnice, ali nekaj se vendar (tú storiti zoper to nadlogo, Le rok ne smemo križem držali. Kdor nima y vinogradu več trt, ta uaj si kupi ameriškili trsov. Kdor nima denarja, inij jih prosí za brezplačno podaritev. Kdor noče, da mu rosa ne škoduje, ta naj z vitrijolom pravočasno škropi. Kdor ne more vitrijola kupiti, ta naj ga prosi v da ■. Posamezniki naj vlagajo prošnje pri občinah in kmetijskih di'u/.bali ali pri okrajnih glavarstvih. Obilne ill kmetijske družbe pa naj vlagajo [»rošnje za podporo pri deželuemu odboru, pri deželni vladi iu ministerstvu, pri hranilnicah in bogatinih. Treba je pač večjo delavnost razvijati, iie samo posameznikom, ampak tndi vstim zastopnikom dru.stev in občin. Ali od samih prošenj in beračij ne smemo pričakovati odvrnitve nesreče. Sami moramo večjo delaviiost razvijati. Treba bode pomnožiti delavno našo moč — sami Itodemo morali bolj svoje moci povabiti pri olidelavanji svojega vinograda, svojega polja, svoje njive!
Poleg delavnosti pa priporoeujemo še večjo varč [lost! Vse potrate v jedi, pijači in v obleki treba se bode skrbno ogibati. Le na ta način
bode mogoče, da ne bode treba delati noviii dolgov, ki so slelierneniu največja poguba. Le na fa način bode mogoče obdržati se na podedova-nejij ko.ščťku zemlje in spati pod Ia.stuo strebo ; te na ta način bode mogoče zmanjšati nesrečo, ki nas skor ■ gotovo tudi v novem letu čaka. /ato ne moremo z drugimi besedami našim Dolenjcem in drugim Slovencem voščiti kolikor toliko veselega novega leia nego s temi: Poprimite se nove delavnosti in nove varčnosti!
Gospodarske stvari.
o 1 ž il.
Na mlečnost krav vpljiva v veliki meri niolža. Kes, da je mlečnost zavisna pred vsem od plemena. 0(1 posebne lastnosti živalske, od krmljenja in oskrboviuija itd .Ui vendar se ne dii tajiti, da je ki'avja mlečnost >^avisna tndi od tega, kako in kedaj molzemo. /nano je, da spridimo časih kravo le s tem, da jo neprinserno in slabo niol^emo. In ali ni malomarna molža večkrat kriva, da zgubé krave .svojo mlečnost? — Ker nam je iskati v veči in boljši mlečnosti več dohodka od govedoreje, treba, da se go.spodarji malo bolj pobrigujo za molžo ter glediijo, da jim dokle to delo prav opravljajo.
Pri nas molzejo dekle navadno na ta način, da nategujejo .s palcem in kazaleeni sesca, iz katerih tegiulel mleko odteka. Taka niolža pa je neprimerna ter večkrat vzruk raznim boleznim na vimenu. Kravje vime s sesci vred zadobi večkrat vsled take molže grdo, podolgasto obliko. Pa tudi vime čisto iiîmlesti je teže na ta način. Veliko bolj primerna je molža, kakoršna je v Švici Íii drugih krajih v navadi, koder je mlekarstvo vsakdanji kruh. Tamkaj molzejo na ta način: Sesca
vtatiovitvijo ^eliltib hran>Jnic, kakoršne so v Lju bljaui. Gradcu, CíIotcí, Trstu Goric', Mariboru itd., koristilo se je prvotno tu(ii SIoverCf*Di nekoliko, ker je tudi Djim b^lft dana prilika, da bo vlagali T shrambo in ua obredi svoje prihranjene novce. Dobivali so pa tudi na svoja posetva po-fiojila. bar jih je pripravilo večkrat iz denarne 7adrege, ie tudi so z vknjiiťnim (liitabuliraDino) ?.ncakf)ni njih grunti prpc^j zgubili na svoji per votni vrednost!.
Do leta 1870 imeli smo Slovenci denarne zavodp, hranilnice, te v večjih mestih, kjer se je naselilo veliko tujcev in potujčilo veliko domačinov. Te hranilnice bile so le v tujih rokah, njih upravitelji niso' bili pr.jazm Svovencem in pisali in □radovali so le v nemškem ali laškem jeziku. Kedar so bile kakosne vol.tve, nagibali so voditelji teh deiiarstvenih zavodov od njih odvisne volilce na s^'ojo strau, ker so jim lepo ali grdo
namignili, dsi so řgubili z zadolževanjem precej svoje 87obcd-i..
Slovenska zavřdnuat je pri slovenskih donii-ijubih v letih 1870 — 1880 vedno krepkejša post&jala. Rastlo ni Je šfevilo ouih domoljubov, ki so p imsgali z u^tmeno in piameno besedo narodu, ampak oglašali so se taii taki možje, kateri Eo hoteli T denarnih zadevah kmetakemu Ijudatvu pomagati. Opazili so, da kmet sloTenski gmotuj hira. Niilagali so namreč država, dežela, okraj in obèina kmetu vedno večje davke, katere je le ti-zko zmagoval. Pokazale eo se še druge potrebščine, Dočim se je v starih Časih vešinoma doma pridelal hrano ia obleko, začel je po novih običajih obleko kupovati si v prodajalnicah in segel ěe po novodobni liraai, po kavi, sladkorju itd. Poleg teh stroškov priĚli so izdatki za šolo, knjige, zavarovanje in Bog ve kaj Še. Pridelk-e svoje je pa le težko v denar spravljal. Cena blagu, doma
primejo s celo i'(fko (s pt:aijo) ter niolzejo s tem, da sc.sca s prsti na laliko pritiskajo tfT tako poteg'ujejo, da izteka mleko. S tako molžo se varujejo raiiiiili bolezni na vimenu ter posplošujejo kravjo mle(iiio.?t. Na (;i. iiaííin je tudi )aže vime do čistega izmjesti.
Taki muIřJ se bo treba tudi pri nas privaditi. Dasiravno se zazdi na prvi videz malo te-žaviieja, jo je vendar laliko priiieiti vsaki kravji dekli in sicer na sledeči način :
Mlesti mora dekla navskriž takó, da prijema s celo 1'oko dťSiii sesec spredaj in levi zadej vimena in obratno. Na to dvig'iie roke proti vimenu, katerega malo navzgor potisne. Ta bip, IfO držita palec in kazalec goniji konec sesca, iztisne z ostalimi prsti mleko iz sesca. S tem da vime navzgor potisne, izceja se mleko iz vimena v sesca. Z iztiskanjem sescev pa se odteka v podstavljeno golido. Kedar je vime zelo polno, Jii treba potiskali vimena navzgor temuč zadostiije iztiskanje sescev na ta način, da sklepamo polagoma pest, med tem ko sta pajec in kazalec spri-jeta na gornjem koncu sesca. Če opazujemo sesno tele, vidimo, da se ono ravno na ta naČiu pomaga pri sesanji. Navskiiž mlesli je tudi sicer najbolj priporočati, ře bočemo Èisto mlesti ter s tem pospeševati kravjo mlečnost.
Pri molži gledati je nadalje na največjo snago, Pi'ed moJzo treba vime umivati ter ga sploh varovati ])red raznimi boleznimi. Večkrat nastanejo boleiïni na vimenu zategadel, ker smo vime zanemarili. Vsled bolezni na vimenu pa gré potem tudi mlečnost v nic.
Od ki'avjiii dckel zahtevati je najstrožje, da vime vsiikolirat čisto izmolzejo. Zadnje mleko je najbolj mastno. O tem se labko vsak prepriča. Mlesti je pa sicer vedno ob določenem čiisii. Na,
dan po trikrat mlesti je najbolj priporočljivo, da dobimo več in boljšega mleka.
Vse to spriČujejo skušnje, po katerih se lahko brez vsake skrbi ravnamo, če hočemo dobiTati več dohodka od molznih krav.
Kaj Je noTcga po avstrijskem cesarstvu?
Na Slovenskem ni posebnih novic. Novo leto, ki se je pi'ičelo, bode z v^em nadaljevalo z razmerami, kakoi'Sne so bile v preteklem letu. Slovenci se bodo morali tudi v novem letu bojevati z materijelnimi skrbmi, t. j. s skrbmi za vsakdanji kruli; pa tudi za svoje narodnostne pravice, za slovenski jezik v Šolah in v uradnijah morali se bodo h večkrat v boj podati. .Slavna dunajska vlada .^íicer na posamezne pritožbe pripozna, da se v naših ^olah ne sme drug jezik rabit, nego materinski ; vendar splošnega ukaza za vse šole neče izdati. Zavoljo tega imamo do zdaj le Slovenci na Kranjskem slovenske šole, koroški in Štajerski Sloveiiei pa bolj nem.«ke, kakor slovenske. Uradujejo pa tudi na Kranjskem le nekoliko po slovensko ; večinoma rabijo razne gosposke le nemški jezik. To sklepamo iz priobčenih nem.?kili razglasov v našem nemškem uradnem listu.
Vesela znamenja o prebujeni narodni zaiesti so vendar opaziti tu in tam ob meji slovenski. V vrlem koroškem listu „Miru" večkrat z veseljem beremo, kako se koroško ljudstvo samo poteguje za slovenske Šole, kako snuje posojilnice in druga društva.
V Istri se Hrvati sem ter tje krepko oglašajo ; v Pazinu so bili ne davno zmagali pri volitvah v občinski odbor.
pridelan emu, jt padala od Itta úo ieta Žito, vino že zdavna nima prave cene, in v uoTejšem čaEu pala je že goveji Sivini ceDa tako, da je groza. Take in enake okoliĚčne ao primorale kmeta, da je na posodo iskal in vzel denarja, kjeikcH in kakoršnimi koli pogoji ga je dobil. Iskal in dobil ga je pii nemških hTanilBicah ali pa pri odeiuhih; malokdaj ga je dobil pri dobrem krsíaDskem bratu, sosedu ali prijatelju. Ako ga je vzel iz hranilnice, moral ja vselej notar ali odvetnik pooredovati. Ta pomoi bila je draga. Hranilnice so dajale posojila asmn na vknjiženje na gruntne bukve. To je tudi veliko stalo. Ako je n. pr. kmet le kacih 100 gold, vzel iz hranilnice, narastU bo morebiti ti stroški do 40 gold. Kmetu se je odštelo le kacih 60 gold., a grunt njegov je dobil madež in škodo za 100 gold. In kedar hoče kmet, da se mu ta madež izbriše iz gruntnlh knjig, ima zopet nove stroške. Vse te neprijetne okoliščine
so opazovali in opazujejo domoljabi še dandanašnji in se trudijo, da bi jim v okom prišli.
I)a bi ljudje toraj na posodo ne jemali, tega odpraviti ni mogoře. Treba je samo na to gledati, da dobé le takrat, kedar so v resnični stiski, in da pri izposojilih ne plačajo velikih obresti in nimajo velikih stroškov. Kako veliki stroški so pri izposojilih iz hranilnic, to smo ravnokar videli. Še bolj pa stiskajo oderuhi. Ti zahtevajo od kmeta silno velike obresti, ki znašajo 10, 20, 30, 40 in veë odstotkov. Razen obresti terjajo ti odernhi še raznih darov za „dobroto". Seveda postava ne dovoljuje tako visokih obresti ; ali 10 odstotne obresti se pa vendar prav pogosto še vknjižijo v grontne bukve. Vse te za kmeta nepovoljne okoliščine so napotile slovenske domoljube, da so vstanovili slovenske posojilnice, o katerih hočemo kaj več povedati, in sicer najprvo njih korist razložiti.	(Dalje prihodnjič.)
Posebno zanimiv je bil driavni zbor pred Božičem. iJberalni Nemci so bili ostro zgrabili niinistřrakfiga predsednika Tâaft'e-ja, <Vš da hoŘe sedanjo ustavo (poglavitne postave) prťnarwliti, Čehom stare postave dati, v krotianje iiaipga ce-saija za češkega kralja privolili, \enice pa sploli okrajšati. Ker je vse to prazno kričanje, ker se Nemcem druga krivica ne gofH nego ta, da ne morejo Slovanov več iia steno pritiskati; je vlada kar mirno odg'ovorila in izjavila, da obstoječe ustave ne bode predrugacila, če ravno pripozna stare pravice Celiov, marveč se skušala ozirati na opravičene želje vseh narodov. Z odgovorom vlada ni vatregla nobenemu, kar je naravno ; kjer dve nasprotni stranki preveč zatevate, nobena nič ne dobi. Vsaj tudi manjSi narodi že svojili drobtinic dobili niso. Liberalci in njih prijatelji bi bili radi odi'ekii vladi pobiranje davkov za prve mesce tega leta; toda večina je potegnila ž njo in dovolila začasno der-žavni proračnn.
Znamenito za nas Dolenjce, katerim strupena rosa že dve leti èkodo dela, je se to, da se bode izdala postava, po kateri se bode bnki'eni vitrijol za škropljenje trt brez coin' dťlavo, torej potem ctutije uuwivai. />a [ncioAiiev dolenjskib cest, ii. pr. nad Kapiteijnom pri Kovem mestu, so tndi letos v državni proračun nekatere svote postavljene.
Na Dunaji in po driigib mestih Evrope je zdaj kužna bolezen, katero imenujejo hripo ali kihavko. Ni nevarna. Če se ne ponovi, a vendar sitna, ker je zelo taka, kakor mrzlica, \ekaj dni traja, človeka oslabi, a se potem kmalu zopet ozdravi; včasih pa tudi v nekako pljučnico preide.
Xa Dunaju je umrl nadŠkol' in kardinal G angl-baue r.
Pešti se maje stol ministerskému predsedniku Tisi. Tudi je slišati o veliki popače-nosti med ljudstvom.
V Zagrebu je zmaj^ala pri njesiiiih volitvah narodna stranka, ki ima v zboru 21 glasov, do-čim si je vladna-madjarska siranka L veliko srečo priborila le 18 sedežev.
IVesvitli cesar je prebil božične praznike v prijaznem jirradu Mi ram ar pri Trslu, v družbi presv. cesarice in nadvojvodiue »arije Valerije; ogledal sije tudi oddelek našega vojnega brodovja, kateri je zasidran pri sv. Koku pri Ti'stu, pri tej priliki se je nas cesar jako pohvalno izrekel o nasi nioi'narifi.
Kaj je novega po širokem svetu?
Iz Nemčije se čujejo pritožbe o veliki revščini med prostim ljudstvom, med rokodelci in delavci. Vedno oboroževanje in bojazen pred Francozi poje na Nemškem velikanske svote.
Med Srbijo in Avstrijo so bolj napele raz-nnere ; Srbija se hoče nekako bolj na svoje noge postaviti, dočim je bila do zdaj n. pr. v zadevi prodaje soli odvisna od neke avstrijske drnžbe,
Anglija in Portugalsko sta si radi afriških razmer nekaj navsitriž.
Razmere med ItaKJo in Francijo se utegnejo kmalu na boljšo t. j. prijateljsko síran obi'niti. Na [jaskem in Francoskem so pričeli vsi listi brez izjeme strank pisati za prijateljstvo sorodnih narodov. V La,skem državnem zboi'u je pri obravnavi o col-nini med tema državama sam ministerski predsednik pri poznal potrebo prijateljskih razmer s Fi'ancijo.
N'a Ruskom bodo zopet jako veliko svoto denaija namreč 80 milijonov rubljev (rnbeij 1 gld. (>0 ki',) žrtvovali za zboljšanje armade. Naročiti nameravajo tri milijone novih pušk in 150 miljo-nov patronov; pozornost obračajo tudi na lirodovje v črnem morju, katero bode tndi velikanske svote potrebovalo. Povsod toraj le denar za armado, nikdo pa ne Vjiraša od kod bode že tako preveč vpreženi davkoplačevalec jemal !
Piše se nam:
Iz krške okolice. — Nismo letos veliko vina pridelali, a spečali bodemo vendar kmalu. Ker je bilo meseca decembra ngotlno vreme, prišli so ga (jorenjci še dokaj iskat. Nekoliko so segali po njem zavoljo tega, ker niso hoteli hoditi na Hrvatsko, kjer so se našim avstrijskim tovornikom delale sitnosti, ker so imeli po naše in ne po ogersko cementirano posodo ; nekoliko imajo pa Kranjci v obče rajše dolenjsko vino, nego hrvatsko ; kajti dobro vedó, da si človek po leti bolje okrepča in ložej žejo ugasi z našim Dolenjcem nego s Hrvatom, kateremu tudi ni vselej zaupati, ali je ali in rasel na trsn. Ce bode vsako leto manj vina, kar Bog ne daj, iskali bodo našo kapljico še tisti zabavljivci, katenm je bil pred par leti tako kisel naš „cviček". A tem, ki bodo morali z nami vred piti drago tuje vino, bode se v kratkem tako godilo kakor lisici, ki je le zavoljo tega grozdju zabavljala, ker ga na visokem trsu doseči ni mogla.
Iz Ljubljane. (Redka osemdesetletnica.) Naj cenjeni Čitatelji „Dolenjskih Novic" ne |U'Íča-kujejo, da bodo iz bele Ljubljane zvedeli iz tega dopisa imenitne politiške novice, ali da jim bodem morda poročal o važnih državnili in deželnih razmerah ali vsaj o mestnih zadevali naše ljubljene predstojnice. Nikakor ne, O mestu ljubljanskem bi se dalo marsikaj hvalevrednega povedati, n. pr. o skoro dokončanem vodovodu, o naglem napredovanji mestne hranilince, o mnogih dobro urejenih ljudomilih zavodih, o pobožnem življenji Ljubljančanov itd. Orajati bi se pa le (o moglo, da slo-
venŘřiiia v driiSlveiio iii osolmo življenje iii v urade le poťiisi prodira; vendar o loh in enakih mestnih zadevali iusího tiaiiienili g-ovoriti. IlofVnio le marveč poudarjati važnost drii/jnskcg-a življenja za mestni in dežehii Magor. í)()hro nrejeiie družine so piTa podhiira za to. [Jiihljana ima morebili ňe precej družin, ki se l vzgleihiiiii življenjem ponašajo. Družine se zlasti o vejikih praznikih /i>irajo okoli domařej)'» ognjišča. Častite řitatelje hi radi v duhu peljali v društvo rodhine, ki se je o letošnjem Hožiči ihrala v meSČaiiski hiši bele Ljubljane, v uiitri, ki pelje naravnost na dolenjsko cesto.
V hiži, kjer je doma stiiro slovensko, iiie-gčansko Íii krSřaiisko življenje, kjer kp jioleg drugih slovenskih lislov heró tudi „Dol. Novice", tukaj je na sv. Stefana dan praziiovnl v krogcu svojih ljubih Inini pose.'ilnik fr. Štefan /u/.ck It osemdeseti f^odovni dan pri čvrstem zdravji. To bi sicer ne i»iio se nič tako redkega, ako ne bi bilo s to navadno rodbinsko .svečanostjo se drugo veselje zdruiieiio. 11 godu ni mu sreče vošila samo zdrava zakonska lovariica, ampak dosli so k njemu tudi vsi oti'oci — osein tia Žtevilu — vsi )iri življenji in zdravi, vsi preskrbljeni; med njimi petero sinov, ki so vsi uradniki, ftoslo je pa tudi veliko unukov in uiiukinj m obilo sorodnikov, prijateljev in znancev. Veliko srečo te rodbinske zveze je občutila družba	sorodnikov, ki so bili
vsi prepričanja, da je ona sad zvestega izpolno-vaiija ietrte bo/je zapovedi.
Domačo resti.
( Kapucin) č, g. Kdiiard lîervar je premeščen iz Gorice v Krško.
(Učiteljica ) v Strekljovci pri Semiču postala je gospodična Angelika Divjak, učiteljska pripravnica,
fZa deželne zdravnike) je deželni odbor imenoval vse sedanje okrajne zdravnike in ranocehiike. Kljubu lemu se ie vse jedno čuli po-mankaiije zdravnikov )io deželi.
(Za dijake) kranjske je do 10. januarja 53 ustanov razpisanih.
(1000 g Id,) je (iiuoval dobrotnik, ki imče imenovan bili za siromake i)0.st0jinskega okraja.
(Gosp. Vilj, Fťeiťer) v Ivrškem, blagi nas državni in deželni poslanec, bil je meseca decembra nekoliko boiehen, da m' mogel iti na Dunaj v državni zbor, a zdaj se mu zdravje vrača, livala Bogu!
(Kmetijska podružnica v Xove m Mestu) ima svoj letni občjii zbor v torek dne 7. januarja t. 1. ob '2. uri popoludiie v dvorani mestne hiše v Novem Mestu z nasled-
njim vzporedom ; 1. Poročila g delovanji, 2. volitev [»družničnega naielmka, 3, preillogi in nasveti posameznih družabnikov. Odbor. —[Opazka.] Ker so na dnevnem redu zelo važni predmeti in je po pravilih za sklepčnost abora treba, da je navzočih [lajmanj jedna íreljina vseh podružničnih udov, prosijo Se vsi p. ». družabniki se gotovo zf)o-rovanja udeležiti.
f J)olenjs ko pevsko društvo") je imelo fine 20. decembra lB8i) svoj občni shod, kojega so se udeležili članovi v obilem iievilu. Po pozdravu in govoru predsednika so poiočali tajnik, blagajnik in arhivar v odborovém delovanji in stanju druhtva v pr. 1., katero je bilo jako živahno in ugodno, kar se bo bolj nadrobno razvidlo iz tiskanega poročila, ki izide kmalo po novem letu. Potem se je vrŘila volitev novega odbora, /a predsednika je vnovič izvoljen po vskliku J. Sturm; odbornikom pa J. Kline, J Mechora, Dr, Fr. [^■evee, Fr. Kogi nà, Fr. Rosina, Fr. Sakser, 0. Skale ter A, Virant.
(Umrl) je v Ljubljani bivši državni pravdnik I^erŠé, ki je bil v 1. iHfii» in 1870 v Novem Mestu v enaki službi.
(Slovensko gledališče.) D.ié 22. de-c-embra predstavljala se je v Čitalnici lepa igra „Deborah", /inana je sicer ta igra nažim mest-janom uže oil minolega lela, vendar smo jo z neko tesnobo pričakovali ter se bali, da ne utegne povseni dobro izpasli. A temu ni bilo tako ; vsi presenečeni smo bili ta veřer zapuř;čajoČ radostnega srca, dobro napolnjene prostore „Narodnega doma". Več so na^l diletantje storili nego smo pričakovali, želi so zato tudi obilo priznavanja in seje le glasilo — izvrstno! — O igri sami nam ni tii mogoče govoriti, pač pa smerno priporočati vsiikorau, kedor jo .se ni videl, naj si jo ogleda v nedeljo dne 12. januarja, ker se bode na oiiČo željo ponavljala; Čisti dohodek namenjen je društvu slovenskih vt.'i o komolcev na Ouniiji. — ['loge so bile srečno razdeljene, med katerimi zasluži prvo mesto Deborah, gospode, Pajničeva, kiitera je v jako težavni nalogi [lokazala pravi lalenl ter najtežje prizore neprelirano, lahko in izvrstno [logodila; zresto ,so jej na strani .'<tali: Lovre, ziuiui dobri igralec g. Jenič; njegov sin Jožef, g. dv. Preveč, o katerem zadnjem si smé iia^a riiahiicii če^iTiiati za )ridobilev nove dobre moči; Anico je prav rlobro dovršila go.'ipodč. Sei-delnova, ter izražamo žsljo jo še veČkral videti na naseni odi'ii; Lxitelja je prav dobro igral g. SokliČ. Tudi vse ostale manjie nnloge kakor: žii])nikii, Abraliami, ííubna, Judinje, Krčmarice, Jakoba, so pripomogle na srečen ter jako dober izid težavne in vedno lepe igre. Dopale .so nam lepe oiileke in vsa pnzonšča, dá, na nobeno malenkost se ni pozabilo.	—r.
12812774
f Z a (t o 1 e JI j s k o ž e i e z II i C o J se je v zadnjem rasu potegoval iia mevodajiiih mestih na Itii-naji de/,e!ni odlioniik, g-, cesarski svetnik Mnrnik, ki se je bil v ta nssneu podal v avstrijsko prestolnico.
(Dr. Se gul a), advokat, na^ielil se je v našem mestu ter priťiie svoje delovanje.
(V Novem mestu) seje niiiiolo leto rodilo 40 živih otrok in sicer 24 deèîiov in IGdeklic; mrtva dva, en deček iii ena deklica. Umrlo jih je 44 in sicer 15 moškega i» ženskega s]!ola. Poročenih je bilo 10 parov. — Leia 1888 se je rociilo 35 otrok, toraj leios vec 5; umrlo je 188S 56 osob, letos 11 manj; poročeiiili pa je bilo 1888 leta 8 parov.
(Bralno driisivo v Krskem) bode v nedeljo pred sv. tremi kralji priredilo lepo besedo s petjem in godbo, pri kateri bode sodelovala vojaška godba.
r H ral n o d r u s tvo v K r skeni ; ima občni zbor na dan sv, treh kraljev.
(Rusko laneno seme; bode kmetijska dnižba liidi letos naroèila za tiste, ki se pri ii.jej oglasijo. Rtari mernik bode stal blizo 3 gld. 20 kr.
(I'ržavni proračiiii) predočuje nam za leío iSííO za iia.'o deželo le-le važne . Številke : 60.000 gltl. za uravnavo Save, 34,000 gld. za preložitev ceste med Novim ilestoni in Zagrebom, 16,000 gkl. za preložifev ceste čez fioi;jance in 3000 gld. za drugo spodnjo gimnazijo v Ljubljani, Tcatera se ijna pričeti z iolskini letom 18^10/91.
(Mestna h 1'anilnica ljubljanska.) Kako blagodejno deluje mestna hrarolnica ljubljanska, priča nam najbolje to, da je do zdaj, ko mestna hianilnica obstoji se-le dobra dva meseca, vložUo 6HB strank 243.289 gld. 25 kr. Ta svota govori najbolj iasno ?a to, da ima naš narod v mestno hrfdiilnico popolno zaupanje, in prav je, da se denar našega ljudstva steka v domač zavod. Mestna hranilnica je podjetje mesta Ljubljane, katero je za vioge in njih obrestovanje poleg splošnega porošiva prevzelo posebno poroštvo ter v ta namen deponovalo znesek 20.000 gld. v državnih zadoíž/iicali. Kakor pa mestna hranilnica na jedili strani obrestuje vlagateljem kapiialije, in sicer koj prvi dan po vložném dnevu, in daje obresti vse do plačilnega dné, da kapital nese oiiresti vsak dan, tako tuili daje posojila na zemljišča, ter pomaga delavnemu knietovaleu m majhne obresti f4V2%) na noge. Kar posebno ugaja zemljiškim posestnikom, je to, da poleg nizkih obresti plačujejo amortizacijsko kvoto 1 g-hl,, tako da se vse posojilo izplača v 50 letih. V danaSnjih trdih časih je ta način plačevanja dolga pravi blagoslov za vsakega dolžnika, kajti znižnje se mu vsako leto kapital, kakor tudi skupna svota obresti. Častiti bralec razvidi iz tega že sam, kako prak-
tično je vrejena juestna hranilnica ljubljanska in koliko koristi prinaša iiašemu narodu.
(Nesreča.) V Mokricah v občini Vel. Dolina v gradu gospe baroninje Gagern, roj, gro-linje Turjaške imel je hlapec Jurij Feiemit nesrečo, da so mu pii napriivljanji krme na reztiici prsti desne ]oke med valčike prišli. Težko poškodovani je bil že le oprošten, ko so dele stroja razbili; mučili so se skoro celo uro pri tem delu. Haroninja poslala je brzo v Jesenice na Savi po zdravnika, kateri je ob jpdnem občinski predstojnik, da bi ponesrečenemu hitro pomagal in niu roko povezal, da bi ga potem v bolnico v Brežice prepeljali. Ali kaj se zgodi? Zdravm'k ni hotel ustreči prošnji, ter je kočijažii, ki je s kočijo ponj prišel, naroČil, da naj le gospej baronovki pove, da tje ne gré, ker za-sé po zdravnike na Štajersko v Brežice in Videm pošiljajo. Na la način se je dogodilo, da je ubogi poškodovanec, dasi je zdravniška pomoč tako blizo, Se le čez pol drugo uro prepeljan v bolnico v Bi'ežice, kjer so mu roko pravilno obvezali. — To dogodbico smo povzeli iz gražke „Tagespošte" ; za istinitost })a nam je porok zanesljiva oseba.
(Tenieljninaukoknji^ naje 86 knjiga, katera izide v kratkem íq bode dobiti pri zaiožiiikii J, Krajcu v Novem meefu. Spisal je to knjigo dr. Tom, Romih, uiitelj na meščanski soli ta Krškem. Za danes naj bodo le toliko povedano, da je ta knjiga prva na tem polji t nagem jeziku tir bode maiBikomn dcbro do^la. Vsa knjiga obsega 100 strani, na katerih jo dokaj praktičnih primer.
(Vabilo na naroCevanje) leposlovnega in znanstvenega lista „Dom in Svet"-a. Vsestransko se je izrekla sodba, da je list od začetka do sedaj dobro napredoval. Napredovati hoče i cadalje. Prvîô po obsegu: leta 1890 bode izhajal vsak. mesee na dveh polah sedanje velikosti, dočim nou ostane cena ista: 2 gl. na leto, 1 gld. za polh ta. Tako je „Dom in Svet" najcenejši leposlovni list v primeri s aedanj-nii in prejšnjimi alovensVimi listi. — Drugič po vsebini: prinašal bode pesmi, povesti^ opjee. žÍTotopise (posebno Slovenerv, n. pr. rajnega Jos Ogrinca), rszpr&ve (modroslovne, prirodopisne, zgodo-vinske, jezikoslovne in estetiine), zbiral bode ia v malib šopkih podajal znamenite znanstvene in umetnostne pridobitve, priobčeval bode narodno blago, posebno pa bode podajal natančen kritični pregled slovenskega in hrvaškega slovstva, pa tudi češkega in drugih slovanskih in neslovauskih slovstev. List se je dosedaj tmdil, da je čitateljem natančno poročal o slovstvu; tako bode deloval še dalje in ob konca leta podal abecedno kazalo slovstvene tvarine, da bode v lieta nekaka nepretrg^ana zgodovina jugo-sloTarskega slovstva. Podajal bode list tudi praktičen, a lahko pisan pouk v leposlovja, — Tretjič po an-nanji obliki: tiskarna bode z novimi Črkami in z lepo uredbo dajala hstu prijazno lice. — Precej rokopisov ima urednik v rokah, in obljubili so ma pisatelji svojo pomoč — poleg starih tudi novi, Dosedaj je list izpolnjeval, kar je obetal. Namen listn je: delati za ideje resnice, lepote in krščanske nravnosti. Nravco slabega blaga ne moreni ponajati čita-
1. ;t('v.
nnr.EXJSKi-: ■ ■
SI rán 7,
teljoiu; Ďemu bi mi k a to Še plačevali, saj je hudobije Ěe zastonj p-eveè! — Vabim torej id prosim pisatelje slovenske, naj pomagajo ijvrševati nameni listov. Vso rodoljiibe i>a — ki želé po tej poli uapredovati v epoznavanjn resnice, lepote in kreposti, ki želé poštene zabave, — vabim vljiidao na nnročcvaa)e Le ako bode podpiralo list mn go naročnikov, tnngoôc bode izdajatelja z oizko naroinino ogniti se goiitni škodi. Starisi — za svoje družine, dijski, knjižnice, zavodi: naroĚite si liit, ki je rad skromen in pohleven, da bi le mnogo koristil! Jíog in prosveta! Naprej zastava Slave!	Dr. Fr. Lampe,
(Srbske narodne peani) o boju na Ko-BOvem. Iz zapuščine Ivana Moborčiěa. Izšle so nedavno v Ljubljani. Založnik jim je Drag, Hribar.
Razne vesti.
*	(Duhovni redovi,) V Milaou izhajajoči cerkveni list naznanja o fratićiskauskam, benediktiti-skem in dominikaunkem redu lako-lo : V teku 650 iet je imel frančiškanski red ia avoje srede 247 svetnikov ali zveličanih, 1000 mu6eaikov, 10 pa;ježev in kardinalov 4000 š'cofov; benediktiua'd red 'je dal 43 papežev, 200 kardinalov, 258 pitriarhiv in 40 030 skoťov. V ta red je pristopilo, ko so se vladařstvu odpovedali, 25 cesarjev, '	i'">i;io — Duminikauski red je imol i p.. 'í^j Benedikta XÍIL, dalje nad 80 kardiualov in 2603 škofov.
*	(Koliko je MolhiorFarkaš dobily loteriji?) Iz sodnijskih aktov je razvidno, da je Melhior Farkaš leta 1863 prvikrat poakuïil svojo srečo in dobil v loteriji 2400U gld. Potem se mn do 1875. leta ni vež posrećilo opehariti loterijo, a tega leta je pa dobit dvakrat, prvikrat 33 000 gld., drugikrat 16.00D gld. L 1883. je dobil 20.000 gld. Leta 1887. je dobil štirikrat: 20.000, 19.000, 15 000 in 16.000 gld., letos pa prvikrat 12.000, drugikrat pa 480.000 gld. Vkupe je toraj dobil v loteriji 655.000 gld. O tem goljufivem dejanji, o katerem smo že lani enkrat poročali, vršé ae še vedno preiskave. Mislim, da pride kmalu do gUvuc obravnave in do — oljsjdbs,
*	(Beda v Galiciji.) Znano je nïe našim èitateljem, da vlada v Galioiji velilta beia, vslcd jalio slabe letine, a da so nbogi prebivalci te dežele tako Btiskaai, kakor poročajo vladna poročila vendar si ne bo raiiiiti Pridelali razveo krompirja niso tam kmetovalci sknro nič; krme za živino pa ncniajo právnič in ravno goveja živina kakor ktmji jako poginjajo vslcd lakote ter na tisoče iu tisoče krav in konj izbijajo ali pa pod niČ prodajajo, da ne vzamejo konca lakote. Konji so se prodajali po 2 gld., 1 gld- pa luđi ceneje, kolikor je ravno kožavredua; tia stotine trupel konj leži po polji nezakopanih in veliko živih konj bega sem in tja, ki so jiii gospodarji izpustili iienujgoče jili prekrmiti ter naposled koncc vzamejo. Vlada si prizadeva na vse mogoče načine pomagati tem uboži^em, bodisi z denarji in drugimi koristnimi naredbami. Povedati nam je ttidi. da je tamošnje prebivalstvo veiiinoma v pesteh brezsrčnih judov, in katere narode imajo jud e v pesteh, da tam ni bla> gostanja in toliko bolj občutljiva je potem ta beda.
*	(N« Ruskem) se je nabralo po cerkvah za lakoto trpeče Ćraogoree nad 100.000 rubljev, od teh v sami Moskvi 18.974 rubljov.. Vsa svota razdelila se bode Črnogorcem v Srbiji naseljenih ter onim doma v enake dele.
* (Gledišče pogorelo) je miuoli mescev Bsdape^ti na Oger^kem. To gledališče jp bilo edino nemško v tem mestu, pri katerem je tcdi nad 200 ljudi ob vsakdanji kruh; požar je nasfal po dnevi; ljudi, raaven dveh ogojegaseev, katera sta pri gašenji bila poškodovana ni ponesrečilo,
^(Papirni vek.) Današnji vek se imenuje tudi papirni vek in to radi tega, ker se toliko časo-sev tiska in tudi radi tega, kau se iz papirja razno-vrstnenstvari izdelujejo. Dandanes izhaja na Nemškem 5500 časnjiisov, med temi 800 vsak dan, na Angleškem 3000 K 809 dnevniki, na Francoskem 2tíl9 z /00 dnevniki, v Italiji 1400_a 170 dnavniki, v Avstriji 1200 T 120 dueniki, na Španskem 850, Ruskem 800, v Švici 450 Vseh v Evropi shajajočih Časopisov je 20 000, v Asiji 3000, v Afriki 200. Zjedinjene ameriške države imajo 12.500, Kanada in Avstralija jia 700.
Smežni ca.
(V uradu.) Uradnik vprsša ženo: „Kako se pišete?" „Ne vem, kako bi prav bilo", odgovori žena- ,.menda se pisem Kokoš', ker se moj mož ples za ,Petelina'!"
(Tudi odgovor!) Mlado dekla, o-semnaja», let staro, bilo je pri poslednji skusnji vprašano, kaj da misli, da ji ho v prihodnje najbolj potrebno, „Zakon", odgovori dekle in malo zarudi.
(Pcstrciijiv	N;:::: ir^spul uá avo-
je-nti slugu pstico in mu veli prinesi mi „virzínko" (smodko), dodá mu zraven pa še eno petico, naj si sam tudi eno cigaro kupi. Kmalo Sđ vrne sluga nazaj sluga z viržinko v ustih ter položi eno petico pred gospoda na mizo rekoč: „V tobakarnici so samo ša eno viržinko imeli in to zadnjo sem si jaz knpil, toraj Vam prinesem denar nazaj " —
(Razumnost.) Neki gospod nkaže svojemu strež-iji, naj gre v stransko sob» in pogleda ali zra-komer (barometer) ni padel. Strezaj gre v stransko aobo, pa se kmalu vrne ter pravi: „No. gospod, tlakoměr ni padel, ampak še trdno ua žeblji visi!"
(Uljudno) Naro'Îuik nagega lista puroča naoi to-le dogndbioo: Mimo mlina gredé proti M^>kronogu, vprašam na vratih sedečega mlinarja ; „Koliko računate od tod! do Mokronoga?" Mlinar pa mi odgovori: „Vidim, da ste mi prijatelj, še tričetrt ure in vam povem hrci jdačc !"
Listnica uredništva.
Ooap. J, Z. 1:« V. P. Ztiftljii.i -HHEBje, saj ne bo ^aiturelo.
Sejmoví na DolenjsUem:
v j a n u a r j u ; 2 v Rsdnhovi vasi ; 7. v Metliki ; 13 v N>vcm Mestu in na Vidmu (poleg Krke): 17. v Cerkljah; 21 v Novem M^'stn ; 27. v Vinici
Žitna cena v Novem Mestu 30. decembra 1883.
Domače pšenice mernik 2 gld. 20 kr., Debelače (koruie) 1 gld,, 40 kr., Sjrs'ice 1 gld. 70 kr., RK 1 gld .50 kr., Ječmena 1 gld. 60 kr.. Aide 1 gld. 10 kr,, Ovsa 90 kr., Krompirja 1 gld. — kr.
Loterijske srečke.
Gradec 21. decembra 75 19 36 42 47 Trst 28. decembra 57 72 5 9 87
8. stran.
DOLENJSKb: \f)VlCK.
1. stev.
Franc Ceglsr
««vo l«to[
bolai miiAr is RMerfie vast, s« icrčno zrn-hTaijqja siojtm do crû t o i kom ter tdíí sredng
Zali V» la.
Vatin prijateljeni io scancptn, ki 8o Be uam o priliki bolezni in smrti oalega iskreno ljubljenega oćeta
v
Janeza Skedeljna,
po3«it(jiikB il Vrha, Smíhílsko far« tako Ijnbezujive ia prijazne Hkar.ali, tem potom grČQíi zahvaljujemo ,5j	Žalujoč) zaostali.
V Solni vati pri Novem mestu se proda hiša žt, 37. K vfiem drugim hipnim orodjem. Ravnú tam proda se tudi krompir. — Već pove
[ř-i]	Marija AndolŠek.

Zbirka nejbolj zn^.nih slovensldii, hrvatskih, trbf^klh, bclgurskih, Èeikih, poljskih In ruskih petnij
StBtawl	ZbloHl
Ivan Zeleznîkar.	Dragotln Hribar.
Cpiia: Jlthkiî -eittii 80 kr., r- (išto 10 kr. vefi, Flegiii Hu v^řBiii I Bld. 20 kr,, e pcito I gld. 30 kr, I.ifli-.fL v „Narodni tlskarrl" v Ljubljeni. — KnrpOii se fi« Ibhki t-nHi t vbííIiÍ biikTarrti. [168—41
"V
—^"íí
»s Vrtnar
Ě, nc» Oznanilo.
Z«)iidl (ddMjt^ itotut f ErR ponlojoa v čreŠnjevcu, sodnijski OkPi| mitllški, 'lii'e CP bode zunDnjševelrti lieifí>«!jH
dne 28. Januarja 1890 ul 10. uri zjutraj v črešnjevcu Vite delil X vodnjfttc.m je c^Djeno na GI39 gold, in ře bode skupaj le enenii f-aneju rodvzetiiiliu oddnlo, Rdor hoře lío^tlral more vloi.ti vadij 600 g^d,
LioiUoij'ko	pnrni'utiH in Htavbí-rie naSrte zamore
fli v»a)(do o^lr-dati pn c, tr. okrajnem âtikkiin svetu t Črnomlji.
C. kr. okrajni ioisk) »vet v Črnomljj dne 24. dec. 1889
Prijatelji!
Ker Vas je prevei, da bi ho mrgel ob ntojem odhoda od Vae oaobDo posloviti, zakličem tem potom aerèno
Nđ zdravje I
Franc Rayer,
[4]	TBfipic^Itllt
Službo hlapca,
kteri bi pa nc imel a konji opraviti, iàée 37 let star, zanealjiv ia tresen Ëtovek, »aniBkega ataon ter doslaïen vojak, — Pisane potndbe prosim na pnšto v Novo-Miesto 2 Črkama A. B. Restante, potem sam pridem v dotično hiĚo.	l^ïl
se išče za hiso v mestu Pt 157, Več ae iave ravno ttiii _ ___ffît


ALOJZIJ
RAJEC,

uriir v ttudolfovein
iiftiiiHiij» p. II. oliřinffru, (la im» T svoji zalogi vsakovrstne, natančno rrgulirane sreberne îepne ure, stenske ure In aaiirjknnske budllnioe, kakor tudi zlate In «reberne uhane, prstane, zlate tnurSke In sreberno verižice.
Popravila ur, prstanov, uhanov (murčkov) dobro Ifl oatnBífto nn jniin ii;?!!I ciani iigotovljam. Za dcbpo In natanino delo garantiram.	(ITO—

TTrae^rtTra flila	različne velikoRti ima na-
araSÍDVB aue	Cegelnlce
poleg Novegamesta.	[183—2]
xloveuska in nemška, je iséla r tiskarni 1. Krajca t Novem mesta. — Cena 25 kraicar|ev.
- ^ Ravno tam dobiva se tudi
mala in velika pratika.
'i
JAKOB MIKOLIC,
vojaški In civilni krojaški mojster, zaloga stepenih oblek v RUDOLFOVEM,
[1—1]	se jjriporoia
Viit^m tubajiliij'tn p. n gg. tt itt kr, U'àdiiiicom, iialcnr tudi VBtni p n gg C i hr. uradiiiktim riol^iijskih mtBt in trgoi, ra i/vriilfi uniform in nploli u njagoyo nfroko BpridHjoňiti dol. 7ígo!B,j ptidfii.îaiii im* 'Kn pH-j riiTO (5liift,er7eic'hnungen) ter je popolnoiija ïmoiien Èigs rtela, iier JB bi! deli ftas« svojega vojaSke^ft ttunii pri Tojt-Skeniti kro aSkemu mrjjBÍrn g, Plaliot-i rm Diiiinji kot jifjia-gíič.
Tudi prip"i'přa si. obiSinst'u svojo zalogo storjenih iilileii ter ii«i..ftnjH, da ima ztnîraj raKoavrstaa «uknja sli lepe Stofo 78 obl-ke nà prodaj. Vse k lirfldn.Skim un.fi rjni m íipnilajríčtí stvaH, ako jih nima > Zf logi, prevkrM tnkcj in natarčnn.
iíítrt Cil» PĐ sprejeiliajo po meïi ter natančno po ]iTE(îp)sih 7g<ito'vljajo. PopreviJa hb najhitrejše ter iii.'lPBiie^Se iî.vrRyjejo in pe za Í7.Trítno delo garantira.
ilrjfi^o-vom TÍH. obvoTrc.
Odsn^'u™ urednik, izdiijatelj ia zakžiiili 1. Krajec.
5'pviiiiiťstii. — Niiiiïiiiil .1. Kiajw.