Pomagajmo si sami! Uvažuje K. Svoboda. I. Učitelj v delu za narod. Lani so vsi štajerski slovenski listi tarnali in vzdihovali: »Pomozite, meja se podira!" — Ta obupni krik, ki se je izvil iz notranjosti zatiranega naroda, m bil slučajno poslan v svet. Pakt bistvuje: Slovenci na Štajarskem pešamo. Ze nekaj let delujem kot učitelj na skrajni meji slovenskega ozemlja, v krajih, kjer vlada Neraec in njega žalostno druže, slovenski uskok. ln v teh letih ni bilo raoje oko slepo. Videl sem, kako se uraika slovenska mila beseda trdi nemščini, zrl sern z grozo, kako počasi davi Oger nezavedno ljudstvo onstran Mure. — Cetudi raste med štajerskimi Slovenci narodna zavest, četudi se množijo ognjišča narodnega delovanja: bralna, pevska, delavska društva, čitalnice itd., navzlic temu moramo reči, da prehaja naše ozemlje vedno hitreje v tuje roke, da se naša narodna meja — pogreza. Skrbnerau opazovalcu ne uide dejstvo, da niso vse točke jezikovne meje v enaki nevarnosti. Tuintara se vrši poneračevanje hitreje, gine meja in uznica kakor sneg na solncu. Druge narodne vasi pa moremo primer- jati trdnjavara, ki čutijo bližino neizprosnega sovraga in zategadelj s strastno pridnostjo ustvarjajo nasip za nasipom, da se razbije ob njih sila sovražnega navala. To dejstvo utegne nov up užgati v narodnih srcih. A še ta up je prazen. O, le nikar ne pozabite, da so te trdnjave na južni strani nezavarovane. Tudi Sevastopol se je dozdeval nepremagljiv. Šele ko je po nasvetu Niela združenasevojska polastilaMalakova, tedaj je padel Sevastopol. In ko bodo naše trdnjave izgubile oporo z južne strani, ko bo narodni sovražnik pritiskal od vseh krajev na naše nasipe, tedaj bo premalo borilcev za obrarabo.  Ako priraerjamo naše močne postojanke s slabimi, najderao tudi vzrok razliki. In če ga navedem, bodo nekateri politiki prezirljivo skomizgali z rameni, drugi bodo samo tajno zasmehovali ,,nenavadno smelo" trditev, tretji pa bodo udarili v besen protest. — Tako smo navajeni, tako se nara že godi od pradavna in tako se nara bo godilo do one dobe, ko bodo učitelji prenehali iskati svoje dobro v dveh taborih, ko bodo učitelji prestali se cepiti v dva voja. — Pa izrecimo svojo misel navzlic neprijetnerau občutku, katerega bo prizadela našim visokira in častitljivim politikom. Saj je pravična, saj se opira ob resnico: V tistih krajih, kjer deluje zavedno, narodno učiteljstvo, v tistih krajih delujejo neuraorni saperji na nasipih, v krajih pa, kjer deluje učiteljstvo za nernško stvar, tam pade nasip za nasipom, pa ne ob periferiji, ampak od znotraj. In končno beležijo naši listi: V tetn in onem obmejnem kraju jo zmagala pri teh in teh volitvah nemčurska stranka. Toda! Ne deluje tudi duhovščina, ne delujejo tudi drugi činitelji za narod? — Slovenski poslanci, pravniki itd. prirejajo shod za shodom v obmejnih krajinah — je-li? — 0, ni temu tako! Shod se vrši le malokdaj in še tistikrat raore biti v vasi oseba, katera možakarje na ta shod pripravi in jih zbere v čim ve.jem številu le mogoče. — In duhovščina? — Nekdaj je duhovščina na Štajerskem res ranogo storila za narod. Idealni rodoljubi so žrtvovali vse svoje mo.i narodni probuji. V njih ni bilo tistega sebičnega rodoljubja, tedaj še rodoljubje ni bilo samo priporaoček za smoter. Da, ko Sloraškov duh vedno bolj gineva rned duhovščino, so zasedli v srcih mesta nekdanjih idealov že povsem drugi, o katerih pa rajši molčim. — Kjer se gre za čast in veljavo, kjer se gre za vlado in raoč, tam najdeš še duhovnika v narodni vrsti. Pri vseh volitvah kažejo oznanjevalci svetega miru, kako prožne so njih sile. Treba samo primemega slučaja, in takoj delujejo vsi klerikalni stroji. — Kar se pa tiče pravega narodnega dela, probuje naroda, vzdržavanja tistega svetega ognja v srcih slovenskega preprostega ljudstva, tam klerikalni stroj ali več nima moci, ali pa noče delovati. Duhovščina prepušča danes najvažnejše in najtežavnejše delo učiteljstvu. Le nekaj nadzorstva je potreba. Učitelj mora pri svojern delu oprezno ravnati, paziti mora, da ostaja v priraernih mejah, da ne zagazi v delovanje, ki ni podrejeno veliki ideji r i m s t v a. Ako bi količkaj zabredel na relse svobodorniselstva — po njem bi bilo. Najprej ga vzame v delo rSlovenski gospodar", potera ga prijatelj župnik priporooajo na višjem mestu, oeš, tuintam se je pojavil demagog. 0, verujte, da se v uradnih krogih še vedno najdejo Metternichi, ki zatisnejo hitro preglasna usta. — Tako priporočani učitelj gre lahko s svojirai prostomiselnimi besedarai v Novi svet, modra pola mu je gotova. Učitelj s m e torej delati za narod le na poseben katoliški način. Nemški učitelj sme delati na vse načine, slovenski pa le na k a t o 1 i š k i način . . . In kakšno je tisto učiteljevo delovanje za narod? Kaj pa učitelj stori, da ga hvalimo na polna usta? Ali sme res tako hrabro vreči te besede klerikalni politiki v brk? . . . Poglejmo najpreje štajarskega slovenskega učitelja v šoli. — Da dela učitelj za splošno probujo in omiko naroda, to seveda klerikalcera ne ugaja. V tej zadevi si stojirao diametralno nasproti. — Pa tega tu nočem raziskavati. To delovanje učiteljevo bo Ijudstvo slovenske šole črez sto let cenilo. Obrnimo rajši pozornost na neko drugo točko Med šolskimi predraeti imamo na Štajerskem tudi takozvani »drugi deželni jezik" — nemščino. V vseh obmejnih šolah se uči nemška govorica. Nekdaj se je učil ta predmet tako, da se ni bilo treba bati prevelikega napredovanja. Danes je drugače. — Če se izgubi čas, naj se izgubi na koristen načsin. Mi nismo proti znanju net_škega jezika. Kolikor jezikov človek zna, toliko raož velja. Zato nam nič ni do tega, da bi se pridružili onim, ki so grajali zaslužnega pedagoga g. H. Schreinerja, ko je jel v družbi z g. dr. J. Bezjakom pisati boljše učne knjige za pouk v nemščini. — A vidite, tu imarao zopet slabo stran. Po novi metodi beležimo učitelji pri pouku v nemščini sijajne uspehe. Učenci si bodo na ta način pouka prisvojili »drugi deželni jezik" popolnoma in ga bodo pri izstopu iz šole tudi pravilno znali in lahko rabili. — Kako Slovenec vse tuje spoštuje, kako lahko se navzarae tujega duha, tega ni treba praviti. Naš kmet kaže še prerad znanje tujega jezika, tak kraet pa tudi rad kaže svoje nenarodno prepričanje. Sporainjara se, da sem videl že solze hvaležnosti v očeh starega vojaka, katererau sem dal priliko, da se je pobahal v družbi z znanjera laškega jezika. — Dostojevski poudarja na čestih mestih v svojem »Dnevniku pisatelja", da se razločuje Slovan od drugih narodov ravno po čudoviti lahkoti, s katero se prilagodi tujim nazorom, tujira običajern, da, celo tujerau prepričanju in tujemu jeziku. — Kam pa bo znanje neraškega jezika naš narod privedlo, ako bodo učitelji netili v ucencih sovraštvo do materinega jezika in jim slikali tuje razraere kot edino spasne? Ako ne položi narodni učitelj dovolj ljubezni do slovenstva v učenčevo srce, tedaj se ta ljubezen ne more nikdar več v to srce vseliti. Znano je dovolj, kako se je narodnemu mladeniču bojevati, da ne izgubi ljubezni do naroda zunaj v svetu, kjer vse prezira slovensko besedo, kjer je slovenska narodnost celo zadržek na službenem potu. Znano je tudi, kako dejstvujejo vojaška leta na našo vaško mladino. Koliko je nižjih uradnikov po vojaški dresuri pozabilo, kateremu narodu pripadajo ! Gotovo si narodni uoitelj pridobi neprecenljivih zaslug, ako vzgaja iskrene rodoljube, ako paralizuje vpliv centralizacijskih in birokratiških krogov na naše slovenske šole. Ko bi hotela vlada uničiti katerikoli narod, tedaj mu mora odvzeti narodno uciteljstvo in ga nadomestiti z nemškimi nacijonalci. En sam zarod — in učinek bo jasen kot beli dan. Zato tudi vladajo v poljskih šolah tam na Nemškem tako obžalovanja vredne razmere, ker je vlada poslala na delo najboljše germanizatorje — nemške učitelje, ki ne znajo niti ene poljske besede. — 0 da, ni dvoraa , tudi naša vlada, tudi štajerski deželni šolski svet bi rad tako postopal, a v Avstriji bi bilo to vendarle raalo nevarno. Navzlic tej nevarnosti pa dobivajo že davno na Štajerskem le nemško nadahnjeni učitelji dobra mesta ob narodni raeji itd. Saj nam je to vse znano, ni treba teh žalostnih faktov navajati. — N a roden učitelj je neprecenljive vrednosti za narod in njegovoposestžezaradinjegovega vestnega delovanja za narodvšoli. Že zaradi tega bi se raoralo narodno učiteljstvo spoštovati, že zavoljo tega bi naj zavzemalo narodno učiteljstvo v očeh naših politikov tudi ugledno in častno raesto. Naše učiteljstvo pa se ne briga samo za narodnost v šoli. — Le opazujte narodnega učitelja zunaj v vasi, kako se trudi, da tudi v poslednji od Boga pozabljeni luknji, v zadnjem Btrou perdu" dvigne ognjišče narodnega delovanja — kakšno narodno društvo. Neumorno deluje, dokler se rau ne posreči ustanoviti bralno ali pevsko društvo. Koliko potov je treba storiti, koliko vztrajnega vzpodbujanja je potrebno, da navdušenje ne ugasne kakor iskra v vodi, da se ustvarjena vez utrdi in da se društvo širi in jači! — 0, duhovnik, naš sedanji duhovnik tega dela rad ne opravlja. To vse prepusti učitelju. In če se tudi ponižajo duhovni pastir in prevzamejo predsedništvo, tedaj kvečjemu zavoljo sebičnih naraenov: da se bralno društvo ne krsti drugače kakor s katoliškim pridevkom, da ne pridejo knjige kakor 4000, Izgubljeni Bog itd. v narod, ampak da se ta naslaja le ob pristno katoliški hrani, »_a se priraerno podpira nSlovenski gospodar", »Slovenec" in ,,Slovenski učitelj". — In navzlic temu, da se delovanja učiteljevega v bralnem društvu nikdar ne priznava, navzlic temu, da prinašajo oraenjeni časniki samo učiteljskemu stanu skrajno škodljive članke in notice, navzlic vsern tem faktom deluje učitelj leto za letom z isto vnemo in gorečnostjo kot v prvem mesecu obstanka bralnega društva. V teh društvih se ustanavljajo pevski zbori, tamburaški zbori. Kdo jih vodi, kdo uči, vežba dolge ure brezplačno ? Narodni učitelj je edino sposoben za to delo po svoji rauzikalni naobrazbi. V vasi, no, pa tudi v raestih ni drugače. Koliko učiteljev daruje tudi po rnestih glavo in srce društvu, pa zraven tudi — pičlo svojo plačo, in kar je najvažnejše — zdravje. — Treba je pisati note, treba je urediti godala, treba izbirati komade itd. Vse to raora storiti ucitelj. Saj on ,ima — čas". In za vse to ne žanje ničesar. Edina setev, ki ne obrodi za sejalca, je učiteljevo delo za parod. In še drugod je učitelj v narodnih zadevah na svojera mestu. — Po zakonu je sicer vsako agitovanje učitelju strogo prepovedano. Zakonodajalci so že vedeli, zakaj. Nek paragraf straši učitelja s hudo kaznijo. — Učitelj se tega ne boji. On zahaja med narod in navdušuje pri volitvah volilce za narodno stvar. Dobro ve, da reskuje svoj kruhek, dobro ve, da rau to delovanje ne bo prineslo nikakršnega plačila. In vendar se trudi in peha, da prepriča nekatere rnlačne duše, da je treba oddati svoj glas narodu in ne sovražniku. — Učitelj se mora pri tem delu dostikrat zatajevati. On ve, da je tisti, katerega so postavili kot narodnega kandidata, duhovnik, od katerega sme uoitelj pričakovati z vso gotovostjo, da bo šoli nasprotoval, torej tudi učitelju oteževal delovanje, saj je to že prej pokazal. Saj je celo svoj program razvil v tej smeri. Pa učitelj deluje zanj, ker je narodni kandidat, nasprotni kandidat je profesor, ki bi gotovo drugače glasoval v šolskih zadevah kot duhovnik. Pa kaj! Narod mu je prva in glavna stvar, potera šele pride stan. Nisera omenil vseh strani narodnega delovanja slovenskega učitelja. Pa tolaži me misel, da sern dovolj podal gradiva, s katerira je mogoče priti do pripravnih zaključkov. Razvidno je že iz podanega, da je učiteljstvo njega glavni steber, njega najboljša bramba, ki nikdar ne opeša, ampak se od leta do leta krepi. Cas bi že davno bil, da bi se slovenska javnost odločiia, to delovanje uči.eljstva pripoznati, da bi se malo slovenski volilni politiki na Štajerskem potrudili, učiteljstvo plačati za to požrtvovalnost in to vztrajnost. — Pa ne, tega naša javnost ne stori. Učiteljstvo, ti trpi, ti se rauči, ti napenjaj svoje slednje raoči v delu za narod, ti žrtvuj, kar raoreš, svoj čas, svoje življenje, svoj kruh, vse, vse, kar imaš, vse žrtvuj! — 0, ti si neutrudljivi saper, ki povzdiguje vedno iznova rušeče se nasipe, s katerimi je obdal narod svoje svetinje — jezik in narodnost: Le računaj pri narodu na lepo plačilo — računaj — brez ..višjih moči". Pa o tem plačilu v drugem članku. Nisem hotel drugega, kakor da priznate, da učiteljstvo res deluje za narod. (Dalje.)