Fizika v šoli 37 Didaktični prispevki Uvod Italijansko ministrstvo za izobraževanje, univerzo in raziskovanje (MIUR) je v dokumentu [1] izrazilo, da je laboratorijsko delo ključni element pouka fizike. T o naj bi po mnenju ministrstva učencem pomagalo razumeti, s čim se fizika sploh ukvarja in katere eksperimental- ne metode uporabljamo v fiziki [2]. V dokumentu [2] Poučevanje fizike s simulacijami: primer poučevanja ohranitve mehanske energije mag. Daniel Doz Državni Znanstveni Licej Franceta Prešerna s slovenskim učnim jezikom Trst, Italija Eleonora Doz Corso di Laurea Magistrale in Psicologia Sociale e dello Sviluppo Dipartimento di Scienze della Vita Università degli Studi di Trieste Trst, Italija Izvleček V nekaterih italijanskih višjih srednjih šolah primanjkuje laboratorijev za pouk fizike, zato je poučevanje te vede z eksperimenti oteženo. Zato lahko učitelji fizike uporabljajo simulacije laboratorijskih eksperimentov, ki jih ponujajo različne spletne strani; v prispevku se bova avtorja osredotočila na simulacije PhET. Nekatere raziskave [7, 9, 10] so pokazale, da so simulacije dober pripomoček za poučevanje fizike, obenem pa učencem pomagajo, da sami pridejo do zaključkov in razumejo fizikalne zakone. V prispevku avtorja predstaviva pozitivne plati uporabe simulacij pri pouku fizike in podava primer poučevanja zakona o ohranitvi mehanske energije s spletnimi simulacijami. Ključne besede: laboratorij; simulacije; računalnik; energija Teaching Physics through Simulations: An Example of Teaching the Conservation of Mechanical Energy Abstract Some Italian upper secondary schools suffer from a shortage of laboratories for Physics lessons, making it difficult to teach this science through experiments. For this purpose, Physics teachers make use of simulations of laboratory experiments offered by various websites; in the article, the authors will focus on PhET simulations. Some research studies [7, 9, 10] have shown that simulations are a good tool for teaching Physics and that they help students to reach their own conclusions and understand the laws of physics. In the article, the authors present the positive aspects of using simulations in Physics lessons and give an example of teaching the law of conservation of mechanical energy through online simulations. Keywords: laboratory; simulations; computer; energy MIUR trdi, da bi moralo biti eksperimentalno delo stal- no prisotno v prvih dveh letnikih znanstvenega liceja, pri tem pa naj bi se učenci naučili pisanja laboratorijskih po- ročil in kritičnega predstavljanja rezultatov posameznih opravljenih eksperimentov. Mnoge raziskave, kot sta [3] in [4], so pokazale, da eks- perimentalno delo sicer ne more biti edini element pou- 38 ka fizike [3], a je pomembno za razumevanje fizikalnih pojavov in odličen pripomoček, da učitelj doseže zastav- ljene učne cilje. Eksperimentalno delo naj bi učencem pomagalo, da raz- mislijo o različnih naravnih pojavih, si sami postavljajo vprašanja o delovanju narave ter sami odkrijejo metode in strategije za reševanje realnih problemov [4]. Poleg tega lahko eksperimentalno delo učencem pomaga raz- viti veščine opazovanja [3]. Prav tako so raziskave poka- zale, da eksperimentalno delo motivira učence za učenje fizike [5]. Nekateri avtorji so poleg tradicionalnega eksperimental- nega dela preučili možnost uporabe digitalne tehnologi- je pri poučevanju fizike [6]. Pri tem naj omenimo upo- rabo virtualnih laboratorijev in simulacij fizikalnih eks- perimentov na računalniku [7, 8]. Raziskave [7, 9, 10] so pokazale, da so lahko računalniške simulacije fizikalnih eksperimentov dopolnilni pripomoček, ki izboljša preds- tave fizikalnih zakonov in realnih situacij pri učencih. Poleg tega so lahko simulacije znanstvenih eksperimen- tov zanimive za učence tistih šol, v katerih primanjkuje tehničnih, fizikalnih ali znanstvenih laboratorijev oziro- ma laboratorijske opreme [11]. Glede na dejstvo, da so nekatere šole v Italiji brez labo- ratorijev oziroma so tovrstne učilnice popolnoma nepri- merne, pokvarjene in brez pomožnega tehničnega oseb- ja, ki bi jih upravljalo [12–15], je simulacija fizikalnih eksperimentov čedalje nujnejša, da učencem omogoči- mo razumevanje pojavov, ki bi jih sicer bilo odlično po- kazati pri eksperimentalnem delu. Avtorja v prispevku predstavljava možnost uporabe ne- katerih simulacij fizikalnih eksperimentov v razredu kot nadomestek laboratorijskih vaj. Simulacije so tudi dober pripomoček za podporo eksperimentalnega dela, ki ga lahko učenci opravijo v šolskem laboratoriju. Koristne so tudi za ponovitev vsebine, če so učenci odsotni oziroma bi želeli samostojno ponoviti fizikalne principe, ki so jih obravnavali pri pouku. Poleg konkretnih primerov uporabe nekaterih simu- lacij, ki so prosto dostopne na [16], avtorja predstaviva didaktični razmislek o uporabi takih simulacij fizikalnih eksperimentov v italijanskih šolah s slovenskim učnim jezikom. Poučevanje fizike s simulacijami PhET Ker sta računalnik in povezava s spletom dostopna ve- čini učencem in šol, so postale simulacije znanstvenih eksperimentov del učnega programa v mnogih drža- vah [17]. Spletna stran, ki je večkrat citirana na spletu, je [16]. PhET (Physics Education T echnology) je spletna stran, ki jo upravlja Univerza v Koloradu Boudler in je namenjena učenju znanstvenih predmetov s pomočjo interaktivnih simulacij. Na spletni strani [16] je mogoče najti simulacije z nasled- njih področij: HTML5, fizika, biologija, kemija, vede o Zemlji in matematika. V delu [18] avtorji trdijo, da lahko s pomočjo simulacij fizikalnih eksperimentov učenci sami odkrivajo fizikal- ne lastnosti in zakone, zato do novega znanja pridejo po metodi problemskega dela. Simulacije so namreč in- teraktivne in spominjajo na igro. V delu [18] so avtor- ji pokazali, da lahko simulacije na spletni strani PhET učencem pomagajo bolje razumeti določene abstraktne vsebine, kot je na primer kvantna mehanika. Avtorji so prepričani, da simulacije eksperimenta pripomorejo k učinkovitejšemu učenju fizike, razvijajo učenčev uvid in mu pomagajo pri predstavljanju nekaterih fizikalnih situacij. V delu [19] so avtorji pokazali, da uporaba spletnih si- mulacij PhET pripomore k temu, da si uporabniki sa- mostojno postavljajo vprašanja o fizikalnih situacijah in sami iščejo odgovore. Avtorji so prepričani, da bi moral učitelj dovoliti, da učenci sami raziskujejo in eksperi- mentirajo s pomočjo spletnih simulacij ter da ne bi smel voditi procesa odkrivanja, temveč bi moral pustiti, da učenci simulacije preizkušajo samostojno. Postavljanje točno določenih vprašanj bi lahko uničilo samostojno odkrivanje fizikalnih resnic. Nekateri učenci se namreč ustavljajo pri določenih podrobnostih, ki jih učitelji ne vidijo oziroma jih imajo za nepomembne. Podobne ugotovitve izrazijo tudi avtorji raziskav [20] in [21]. V teh delih avtorji poudarijo, da se učenci pri znanstvenih predmetih še največ naučijo, če so sami vpleteni v proces odkrivanja zakonitosti; pri tem sami povezujejo odkrite resnice z že poznanimi koncepti. V ta namen lahko pomagajo tudi simulacije znanstvenih eksperimentov, ki po mnenju avtorjev povečajo motiva- cijo učencev za učenje fizike ter razvijajo njihovo celo- vito razumevanje fizikalnih pojavov. T udi ti avtorji so prepričani, da morajo učitelji pustiti, da učenci pridejo do zaključkov s samostojnim eksperimentiranjem s si- mulacijo. Avtorji pa poudarjajo, da je treba pri uporabi spletnih simulacij upoštevati načelo sistematičnosti in postopnosti: učitelj naj najprej predlaga lažje simulacije, nakar lahko učenci preidejo na težje. Začeti pri težjih simulacijah bi se lahko izkazalo za neproduktivno, saj bi se učenci kmalu zdolgočasili in izgubili motivacijo. Podobne ugotovitve izražajo tudi avtorji v [22]. Iz teh raziskav je torej razvidno, da so simulacije na spletni strani PhET koristne kot dodatni didaktični pri- pomoček pri odkrivanju fizikalnih zakonov in pri sa- mostojnem eksperimentiranju. Učiteljem, ki bi hoteli uporabljati te simulacije pri pouku, svetujeva, naj sledijo nasvetom zgoraj navedenih raziskav in naj torej pustijo nekaj več svobode učencem, ki hočejo samostojno raz- iskovati, ter naj upoštevajo načeli postopnosti in prila- godljivosti. Pri tem naj se učitelji ravnajo tudi po načelu sistematičnosti: nove vsebine naj uvajajo v skladu s ho- Fizika v šoli 39 Didaktični prispevki listično sliko pouka fizike na svoji šoli in v svoji državi. Seveda pa simulacija fizikalnega eksperimenta ne sme biti sama sebi namen: vsebine, ki jih lahko odkrijemo s pomočjo simulacij na spletni strani, je treba nato smisel- no obdelati v razredu, da lahko učenci ustvarijo poveza- ve med konkretno izkušnjo in teoretično podlago. Na spletni strani [23] avtorji strani PhET pišejo, da so simulacije laboratorijskega dela pripravili tudi zato, da bi učencem s posebnimi potrebami omogočili pravo znan- stveno izkušnjo. Avtorji spletnih simulacij trdijo, da so pri programiranju in sestavljanju simulacij upoštevali metode inkluzivne pedagogike. T e slonijo na uporabi multisenzorike in vključujejo uporabo verbalnih opisov ter povratnih informacij, glasbenih in zvočnih infor- macij, klikov, premikanja ipd. Učenci s posebnimi po- trebami se lahko torej učijo fiziko in eksperimentirajo v sproščenem in varnem okolju, ki ne zahteva pretirane fi- zične aktivnosti (premikanje po laboratoriju, premikanje iz učilnice v laboratorij, uporaba težkih laboratorijskih pripomočkov, merjenje z elektronskimi urami ipd.) [23]. Primer uporabe simulacij PhET: mehanska energija V fiziki je poučevanje energije in njene ohranitve eno od pomembnejših področij [24]. Avtor v [24] trdi, da se ohranitev mehanske energije, to je vsote potencialne in kinetične energije telesa, navadno obravnava pri štirih primerih: – telesa v prostem padu; – enostavna nitna nihala; – kotaljenje teles po klancu navzdol; – mase, pritrjene na vzmet. V teh primerih navadno predpostavljamo, da se me- hanska energija ohranja; računamo pa hitrost, lego in energijo teles. Pri poučevanju teh osnovnih lastnosti navadno primanjkuje eksperimentalnega merjenja, ki bi ohranitev energije prikazalo s konkretnimi podatki in meritvami. Avtor v [24] predlaga, da bi pri dokazovanju ohranitve mehanske energije uporabljali video posnetke, ob katerih bi učenci lahko bolje razumeli koncept ohra- nitve te energije oziroma njegovo neveljavnost v primeru prisotnosti sile trenja. Metoda, ki jo opisuje [24], je danes še toliko učinkovitej- ša in uporabnejša, saj lahko učenci s svojimi pametnimi telefoni snemajo eksperiment ter ga doma s pomočjo ra- čunalnika ali posebnih programov podrobno analizirajo. T o pa pomeni, da mora šola obvezno imeti laboratorij za pouk fizike, sicer so nekateri eksperimenti neizvedljivi. Mehansko energijo dijaki italijanskih znanstvenih li- cejev (tj. gimnazij) obravnavajo že v prvih dveh letni- kih višješolskega študija [2], na preostalih licejih pa v zadnjih treh letnikih [1]. Ker so, kot že rečeno, ekspe- rimenti v zvezi z ohranitvijo mehanske energije težko izvedljivi [24], bi lahko zakon o ohranitvi mehanske energije predstavili s pomočjo spletnih simulacij, ki so prosto dostopne na [25]. V tej simulaciji se uporabnik sreča s tremi primeri: uvodnim primerom (brez trenja), primerom s trenjem in primerom, ko si uporabnik sam zgradi pot in uravnava trenje na njej. V prvem delu simulacije si lahko uporabnik izbere obli- ko poti brez trenja. S pomočjo drsnikov lahko spremeni maso fanta na rolki. Učenec lahko nato izbere, ali naj se mu prikaže mreža, merilec hitrosti, histogram vredno- sti različnih energij (kinetične, potencialne, termične in skupne energije) ali tortni diagram energij. Z miško lahko uporabnik namesti fanta na rolki na določeno viši- no. Ko sprosti gumb na miški, se začne figura premikati po izbrani poti. Če si uporabnik izbere parabolično pot, lahko na histogramu opazuje, kako se vrednost kinetične energije veča, ko se fant bliža temenu parabole, potenci- alna energija pa vpada. Skupna energija je vedno kon- stantna v času, kar dokazuje, da se v odsotnosti zunanjih sil mehanska energija ohranja. T ermična energija je ved- no enaka 0, saj je pot gladka in brez trenja. Z merilcem hitrosti se lahko uporabnik prepriča, da ima fant najviš- jo hitrost prav v temenu parabole, ničelno hitrost pa v najvišji doseženi legi. Z uporabo mreže se lahko upo- Slika 1: Rolkar na parabolični poti brez trenja. 40 rabnik tudi prepriča, da v odsotnosti sile trenja fant na rolki doseže vedno isto višino na levem in desnem kraku parabolične poti. V drugem delu simulacije lahko uporabnik ponovi prejš- njo izkušnjo, tokrat pa lahko z drsnikom določi tudi ko- eficient trenja poti. S tem se lahko učenci prepričajo, da se del energije spremeni v termično energijo, ki se sčaso- ma veča, medtem ko se kinetična in potencialna energija sprotno manjšata. Skupna energija ostaja tudi v tem pri- meru konstantna. Uporabnik lahko opazi, da se hitrost sprotno manjša, pri čemer rolkarju ne uspe doseči iste višine, s katere se je spustil na začetku. Če bi bila površina, po kateri se rolkar premika, popol- noma gladka in brez trenja, bi imel kinetično energijo, ki je enaka polovičnemu produktu med maso rolkarja in kvadratom hitrosti. Sila trenja pa opravlja negativno delo, saj se upira gibanju. Izrek o kinetični energiji trdi, da je delo, ki ga opravljajo zunanje sile, enako razliki v energijah. Ker je torej delo zunanjih sil (sile trenja) ne- gativno, je negativna tudi razlika v kinetičnih energijah. T o pomeni, da se hitrost postopoma manjša. Do teh zak- ljučkov lahko uporabnik pride le, če ga učitelj postopno vodi v učnem procesu, saj bi bilo iz simulacije same ne- mogoče razumeti, zakaj se hitrost postopno manjša. V tretjem delu simulacije si lahko uporabnik sam zgradi pot in opazuje gibanje rolkarja v prisotnosti oziroma od- sotnosti sile trenja. Z drsniki lahko spreminja koeficient trenja in maso rolkarja ter v živo spremlja spremembe gibanja. Simulacija [25] je zelo realistična in dobro opisuje real- no situacijo s trenjem in brez njega. Je dober didaktični pripomoček, saj nazorno predstavi situacijo prehajanja energij. S pomočjo drsnikov lahko uporabniki spremi- njajo različne parametre in v hipu opazijo razlike v fizi- kalni situaciji. T o pomaga učencem razviti uvid pri neka- terih fizikalnih pojavih. Še najkoristnejša je razlika med prvim in drugim delom simulacije. Pri tem lahko učenci raziskujejo vpliv sile trenja na gibanje rolkarja. Učenci lahko razumejo, da sila trenja upočasni gibanje, s čimer se zmanjša kinetična energija rolkarja in posledično tudi mehanska energija. Pri tem pa je zelo pomembno, da učitelj predhodno uvede pojma potencialne in kinetične energije, sicer učenci, ki uporabljajo izključno simulaci- jo, ne razumejo, kaj sploh simulirajo. Histogrami nazor- no prikažejo, kako se večajo in manjšajo potencialna, ki- netična, termična ter skupna energija. S pomočjo histo- grama lahko učenci razumejo, da je v prvi simulaciji vso- ta potencialne in kinetične energije konstantna v času: to pripomore k temu, da učenci razumejo, da se mehanska energija, v odsotnosti zunanjih sil, ohrani. Histogrami in tortni diagrami pomagajo učencem razumeti, da se z večanjem potencialne energije manjša kinetična energija in obratno. Pri tem je zelo koristna tudi uporaba merilca hitrosti, s katerim je mogoče zaznati, v katerih točkah je hitrost največja oziroma ničelna. Didaktična vrednost simulacije je torej zelo velika: ta dovoli, da si učenci ogle- dajo določene eksperimente, ki si jih sicer ne bi mogli ogledati v šolskem laboratoriju. Uporabnik lahko sprem- lja spreminjanje vrednosti fizikalnih količin: takšno spremljanje bi bilo v laboratoriju nemogoče, saj bi bilo za to potrebnih več enakih poti iz različnih materialov in različne mase, ki se premikajo. Situacije brez trenja ne bi mogli ustvariti v šolskem laboratoriju, saj je pri pri- pomočkih vedno prisotno trenje, pa čeprav v minimal- ni meri. T ako učenci ne bi mogli videti, da sta doseženi višini na levem in desnem kraku parabole enaki. Poleg tega bi bilo zelo težko meriti hitrost telesa pri realnem eksperimentu [24]. Simulacija [25] je torej dober način virtualnega eksperi- mentiranja in razumevanja določenih fizikalnih zako- nov, ki bi jih z realnim eksperimentom težko izvedli, še posebej v slabo opremljenih italijanskih višjih srednjih šolah. Zaključki V italijanskem višješolskem sistemu so eksperimenti ne- obhoden del pouka fizike. Z eksperimenti lahko učenci razumejo znanstveno metodologijo in utrdijo teoretično Slika 2: Rolkar na cesti s trenjem. Fizika v šoli 41 Didaktični prispevki znanje, ki ga dobijo v razredu. Slabo opremljene šole in pomanjkanje pomožnega tehničnega osebja pa onemo- gočajo, da bi bili vsi učenci v Italiji deležni eksperimen- talnega dela v laboratoriju. Zato bi bilo smiselno pokazati učencem različne spletne simulacije laboratorijskih vaj. Nekatere raziskave so na- mreč pokazale, da so spletne simulacije odličen didaktič- ni pripomoček, ki obogati pouk fizike v razredu. V pri- spevku sva predstavila primer uporabe prosto dostopnih simulacij pri poučevanju pojma mehanske energije in njene ohranitve. Eksperimenti iz kinetične in potencial- ne energije so izredno težko izvedljivi, zato lahko učitel- ji in učenci uporabljajo alternativne metode, med katere spadajo tudi predstavljene simulacije. V prispevku sva predstavila pozitivne plati uporabe ene izmed simulacij, ki so prosto dostopne na [16]; pokazala sva, koliko lahko učitelji uporabljajo te pripomočke pri pouku. Poudarila sva, da je pomembno, da učitelj delno vodi proces učenja novih vsebin in da smiselno uvede vse teoretične pojme, ki jih učenci potrebujejo pri razumevanju simulacije. Si- mulacija je torej zelo dober pripomoček za podporo eks- perimenta, ki ga lahko izvedemo skupaj v laboratoriju, ali pa za ponovitev vsebine, če so učenci odsotni oziroma bi želeli samostojno ponoviti fizikalne principe, obrav- navane pri pouku. Simulacije fizikalnih eksperimentov so dober pripo- moček tudi z vidika inkluzivne pedagogike, saj gibalno oviranim učencem in učencem s posebnimi potrebami omogočajo vključitev v laboratorijske vaje v prijetnem in varnem okolju. Uporabljeni viri [1] http://www.gazzettaufficiale.it/gunewsletter/dettaglio.jsp?service=1&datagu=2010-12-14&task =dettaglio&numgu=291&redaz=010G0232&tmstp=1292405356450 (28. 12. 2018) [2] http://www.gazzettaufficiale.it/atto/serie_generale/caricaArticolo?art. progressivo=1&art.idArticolo=1&art.versione=1&art.codiceRedazionale=010G0232&art. dataPubblicazioneGazzetta=2010-12-14&art.idGruppo=0&art.idSottoArticolo1=10&art. idSottoArticolo=1&art.flagTipoArticolo=6#art (28. 12. 2018) [3] A. Hofstein, V. N. Lunetta, The role of the laboratory in science teaching: Neglected aspects of rese- arch, Review of educational research 52, 2, (1982), 201–217. [4] R. Trumper, The physics laboratory–a historical overview and future perspectives, Science & Educati- on 12, 7, (2003), 645–670. [5] A. Hofstein, V. N. Lunetta, The laboratory in science education: Foundations for the twenty–first cen- tury, Science education 88, 1, (2004), 28–54. [6] F. Esquembre, Computers in physics education, Computer physics communications 147, 1-2, (2002), 13–18. [7] N. D. Finkelstein, W. K. Adams, C. J. Keller, P . B. Kohl, K. K. Perkins, N. S. Podolefsky, S. Reid, R. Le- master, When learning about the real world is better done virtually: A study of substituting computer simulations for laboratory equipment, Physical Review Special Topics-Physics Education Research 1, 1, (2005), 010103. [8] R. B. Loftin, M. Engleberg, R. Benedetti, Applying virtual reality in education: A prototypical virtual physics laboratory. V: Proceedings of 1993 IEEE Research Properties in Virtual Reality Symposium, (1993), 67–74. [9] A. Jimoyiannis, V. Komis, Computer simulations in physics teaching and learning: a case study on students’ understanding of trajectory motion, Computers & Education 36, 2, (2001), 183–204. [10] K. Achuthan, K. S. Sreelatha, S. Surendran, S. Diwakar, P . Nedungadi et al., The VALUE@ Amrita Vir- tual Labs Project: Using web technology to provide virtual laboratory access to students, V: 2011 IEEE Global Humanitarian Technology Conference, (2011), 117–121. [11] C. T üysüz, The Effect of the Virtual Laboratory on Students’ Achievement and Attitude in Chemistry, International Online Journal of Educational Sciences 2, 1, (2010), 37–53. [12] https://www.abruzzolive.it/scuole-senza-laboratori-e-personale-al-via-la-protesta-degli-studen- ti-di-teramo-di-sabatino-gia-pronti-7-mln/ (28. 12. 2018) [13] https://www.skuola.net/scuola/scuole-senza-laboratori-progetto-esperimenti-online.html (28. 12. 2018) 42 [14] https://www.orizzontescuola.it/fratoianni-leu-scuole-senza-carta-igienica-e-laboratori-stipen- di-bloccati-ma-per-bussetti-non-ce-bisogno-di-fondi/ (28. 12. 2018) [15] https://www.ilsole24ore.com/art/notizie/2017-10-09/scuola-fatiscente-aula-3-2013-oltre-150- -crolli--101652.shtml?uuid=AEn6zYhC&refresh_ce=1 (28. 12. 2018) [16] https://phet.colorado.edu/en/simulations/category/physics (28. 12. 2018) [17] N. Rutten, W. R. van Joolingen, J. T. van der Veen, The learning effects of computer simulations in science education, Computers & Education 58, 1, (2012), 136–153. [18] S. B. McKagan, K. K. Perkins, M. Dubson, C. Malley, S. Reid, R. Lemaster, C. E. Wieman, Developing and researching PhET simulations for teaching quantum mechanics, American Journal of Physics 76, 4, (2008), 406–417. [19] W. K. Adams, A. Paulson, C. E. Wieman, What levels of guidance promote engaged exploration with interactive simulations?, V: AIP conference proceedings 1064, 1, (2008), 59–62. [20] C. E. Wieman, W. K. Adams, P . Loeblein, K. K. Perkins, Teaching physics using PhET simulations, The Physics Teacher 48, 4, (2010), 225–227. [21] C. E. Wieman, W. K. Adams, K. K. Perkins, PhET: Simulations that enhance learning, Science 322, 5902, (2008), 682–683. [22] K. Perkins, W. Adams, M. Dubson, N. Finkelstein, S. Reid, C. Wielman, R. LeMasterm, PhET: Interacti- ve simulations for teaching and learning physics, The Physics Teacher 44, 1, (2006), 18–23. [23] https://phet.colorado.edu/en/accessibility (28. 12. 2018) [24] J. A. Bryan, Investigating the conservation of mechanical energy using video analysis: four cases, Physics Education 45, 1, (2010), 50–57. [25] https://phet.colorado.edu/en/simulation/energy-skate-park-basics (29. 12. 2018) Iz digitalne bralnice ZRSŠ V digitalni bralnici lahko dve leti po izidu prelistate strokovne revije, ki so izšle pri Zavodu RS za šolstvo in so vam BREZPLAČNO dosegljive tudi v PDF obliki. Prijetno strokovno branje vam želimo. www.zrss.si/strokovne-resitve/digitalna-bralnica