Leto irile, Stev. 69
LJubljana, četrtek 25. marca 1926
Poštnina pavšaiirana.	Cena 3 Din
t=» l»h«i» ob 4. «jatraj. s=a
Stane mesečno Din *s — ; ta inozemstvo Din 40'— neobvezna.
Oglasi po tarifo.
Uredništvo 1
Ljubljana, Knaflova ulica Stev. 5Л. Telefon Ste». 7a, ponoêi tud* Stev. 34.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Upravnlîtvo: Ljubljana. Prešernov» ulica št 54. — Telefon St. 36.
Inseratnl oddelek t Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon St. «g*
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica St i. — Celje, Aleksandrova cest»
Račun pri poštnem ček. uvodu : Ljub Jana št. 1 1.841 - Praha čislo 78.180. Wicn,Nr. 105.141,
Inseratni oddelek «Jutra»,
Prešernova ulica 4 je danes odprt za stranke od 9, — 11. ure dopoldne.
Današnja številka obsega 16 strani in stane 3 Din. Prihodnja številka izide jutri.
Ljubljana, 25. marca. Naš in prav tako vnanji svet je še v negotovosti, kaj se pripravlja med Stad-jo in našo kraljevino. Vse pa govori in piše, da se bodo odnošaji med obema sosedama izdatno izpremenili v smeri še tesnejšega prijateljstva in zavezništva. Po evropskem časopisju se piše neprestano o prodiranju italijanskega vpliva na vzhod, na Balkan in na srednje Podonavje, kjer da ima Italija prevzeti vlogo nekake protektorice in voditeljice.
Slične vesti so se širile sicer že tekom zadnjih let brez prestanka. Kadarkoli je imeia Italija kake ožje stike, konference, diplomatske posete ali kaj sličnega s katero izmed balkanski!1, in podonavskih držav, vedno se je znova oglasil širom Evrope komentar, da si rimska politika gradi svojo hegemonijo nad temi državami. Zadnji čas so se slični komentarji še pomnožili, Ln sicer o priliki Ninčičevega poseta v Rimu. Trji s< ctlo. ca se mis'i *:aša kraljevina popolnoma preorijentirati. da se misli čirn najtesneje nasloniti na Italijo, da misli v mednarodni politiki nastopati le ob njeni strani, kot spremljevalec in varovanec te najbližje nam velesile.
Ni čuda. da so se v zvezi s tem pojavile tudi vesti, da se je Mala antanta preživela in da se namerava — likvidirati, ker da je dosegla svoj glavni namen, to je ukrotitev Madžarske. To mnenje prevladuje v velikem delu evropske politične javnosti; samo francoski listi mu nasprotujejo energično in dosledno, drugod pa ima povsod obilo pripadnikov. Osobito pa pišejo o likvidaciji Male antante nemški in italijanski listi; vidi se tedaj, da izhaja ta ideja, ta želja iz Berlina in Rima.
Da tvori ta politična domneva resen faktor v Evropi, se vidi tudi iz dejstva. da j; je posvetil uvodnik v beo-Erajski «Politiki» znani njen berlinski dopisnik, ki predstavlja enega naših najboljših m najvplivnejših diplomatov. V tem članku se postavlja naš berlinski zastopnik v odločno nasprotje s slič-nimi načrti in izvaja, da je baš zadnji čas, to je neuspeh zadnjega zasedanja Zveze narodov pokazal, da se ne smemo zanašati popolnoma samo na Zvezo narodov, ki še ni dovolj močna, marveč da se moramo držati načela in metode regijonalnih zvez. Ta način regijonal-nih zvez se je pričel z locarnskim paktom in se namerava izpopolniti s sistemom sličnih pogodb za vzhodno, srednjo in balkansko Evropo. Mala antanta je osnova eni taki regiionalni zvezi. ki se bo mogla v bodoče izpopolniti z novimi pogodbami s sosednimi državami srednje Evrope in Balkana. Mala antanta ni le defenzivna zveza, ki ima namen čuvati obstoječe stanje, ona se tudi kot celota uveljavlja v vprašanjih ostale sodobne Evrope in se pred tem forumom tudi upošteva v polni meri. V nobeni mednarodni kombinaciji z velikimi silami ne bi imeli člani Male antante oni mednarodni pomen m veljavo, kot ga imajo kot člani skupine Male antante.
To je točno in odločno izrečen odgovor na zlohotne napovedi o končani vlogi Male antante. Sodimo, da je mnenje našega berlinskega predstavnika tudi naziranje naše vlade in vseh vnanjih ministrov maloantantnih držav. Baš ker nismo samo jadranska in balkanska država. se ne moremo zadovoljiti samo z Italijanskim zavezništvom, tudi ako bi mu bolj zaupali nego mu zaupamo. Zveza s Češkoslovaško in Rumunijo daje naši poziciji v Podotiavju, to je napram Madžarski in Avstriji, kakor tudi t?a Balkanu napram Bolgariii trdno osnovo. In te osnove ne bi mos:l! nikdar pogrešati; zavezništvo z Italijo nam je ne bi moglo nikdar nadomestiti. Teea mnenja ne moremo spremeniti kljub temu. da ne zametavamo zveze z Italijo ln ne omalovažujemo koristi, ki bi nam jih mogla nuditi.
Malo antanto bi mogli od velesil ogrožati Nemčija ali Rusiia. Kar se tiče prve. je ravno v to svrho zveza s Francijo in se pogloblja prijateljstvo z Italijo. kar se tiče drusre. bi mogel biti sunek naperien le zoper Rumunijo. Zdi se pa. da nismo optimisti, ako domnevamo, da bi v slučaju, ako bi se to zgodilo, bil celokupni položaj na Balkanu in v Po-donavjn tak. da bi ne bilo težko najti za nas ugodnih novih kombinacij In da bi nam pri tem pomoč Italije niti ne bila ootrebna.
Z zvezo z I talilo naj si tedaj le Izpopolnimo In utrdimo našo dosedanjo mednarodno poziciio. ne pa da bi si ie s'abilî. Var bi storili brezdvomno. ako h! mis'ili na liVvldaciio Male antante. Ta ostane zatesradelj še vedno elavna osnova naše mednarodne pozicije.
Odločilna bitka med Pašičem in Ljubo Jovanovičem
Dvoboj med obema prvakoma radikalske stranke je pričeL — Eden mora ostati mrtov na bojišču. — Mučen pričetek spopada. — Pašičevi taktični načrti. — Usodettolni dogodki za radikalno stranko. — Največja državna afera. — Vloga opozicije.
Pred debato o zunanji politiki
Konferenca ministra Ninčiča z zastopniki opozicije. — jim je manj nego itak vedo iz novin...
Povedal
Beograd, 24. marca, p. Nič ne more bolje označiti težke situacije, kakor dogodek, ki se je pripetil nocoj v radijskem klubu. Sklicana je bila seja pred-sedništva radikalskega kluba in ožjega glavnega odbora, na kateri se je imelo pod predsedništvom Lj. Jovanoviča razpravljati o proslavi Pašičeve osemdesetletnice. V načrtu je m. dr., da na ta dan Pašrča venčajo z lovorjevim vencem, v katerem bi bilo toliko listov,
trajo, da je njegova usoda zapečatena. Eno ie pa sigurno: ako se ne dogodi kaj izreunega bo ooroa med Pašičem in jovanovičem končala z razoitjem same radikalske straime.
O korakih, ki jih namerava Pašič sedaj storiti, se širijo razna nagibanja. Mnogo se nocoj razpravlja o verziji, da si je Pašic premislil in že pripravljeno demisijo kabineta ne bo podal, ker se boji, da bi mu potem krmilo države bi-
kolikor je radikalnih organizacij v dr- j lo 9ploh iztrgano iz rok. Ves dan je da-
zrr-чт!	»» u!!! i>e!	c- « hirînrnîl пл» dn a a |,лп{л«1«п1	::_: :_i.»-----r— *
žavi. Ko so bili vsi zbrani, se .ie dvignil Ljuba Jovanovič in Izjavil: «Zelo obžalujem, vendar pa ne morem predsedovati seji, in sicer radi situacije, kakršna je nastala. VI veste, kako je do tega prišlo, a ker je prišlo do tu, jaz grem.» Pri teh besedah ie vzel klobuk in odšel proti vratom. Tovariši so ga odvračali in prosili, nai ostane, on pa je to odklonil, češ: «Bolje je, da molčim» in je odšel. Njegove besede so napravile pri prisotnih strahovit utis. Takoj so tele-fonično obvestili Pašiča in Ljubo Živko-vlča. kaj se je /sodilo ter so Žlvkovlča pozvali, naj pride In prevzame predsedniško mesto. Ljuba Živkovlč se je naprej napotil b Pašiču. s katerim se je nekaj časa posvetoval. Ko ie prišel v klub, je ostro obsodil nastop Ljube Jovanoviča ter poudarjal, da seja nI bila njegova osebna stvar, temveč najvišji interes stranke. Ako se je deca skregala, naj o tem sodišče Izreče svojo besedo. Nato je prevzel predsedstvo in seja se je vršila in nI prišlo do nobenih de-finitivnih zaključkov.
S tem mučnim incidentom, ki je deloval v radikalskih vrstah kot pravcati potres, je aiera Rade Pašič — D. Stojadinovič ostentativno prenešena na politično polje: borba med sinom in zetom je deklarirana kot borba med očetom in tastom, Pašič in Jovanov& se nahajata v otvorjeùem dvoboju, v katerem mora eden ostati mrtev. Boj obeh radikalskih prvakov je seveda usodepolne-ga značaja za celokupno današnjo politično situacijo» a nič manj za radikalno stranko kot tako. V radikalskem klubu se odkrito formirata dve sovražni si fronti . . .
Nikdo danes še ne more ceniti, kako bo ta pomembna bitka končala. Pašič je očividno odločen jo izvajati do kraja In z vsemi posledicami. Njegovi prijatelji zatrjujejo, da mu Ie zmaga gotova in iz njihovih vrst prihajajo grožnje, da bo Ljuba Jovanovî<5 iz stranke Izključen. če se pravočasno ne pokori. Na drugi strani trdijo Jovanovičevl pristaši, da se Pašič vara. ako meni. da le večina kluba na njegov) strani in sma-
nes Pašič konferiral s svojimi intimnimi prijatelji, ki tudi silijo na to. naj skliče plenarno sejo kluba ali pa celo glavni odbor stranke ter takoj obračuna z Lj. Jovanovičem in njegovimi pristaši. Za katero taktiko se bo Pašič odločil, še ni jasno. Njegovi nasprotniki so vsekakor na oprezu.
Strahovita razkritja Dragiše Stojadi-noviča in odgovori Rade Pašiča so napravila iz spora med sinom g. Pašfča in zetom g. Jovanoviča veliko državno afero, od katere razčiščenje ie v marsikaterem oziru odvisen ugled Jugoslavije. S tega stališča je presojati nastop opozicije, ki hoče vso stvar podvreči parlamentarni preiskavi. Konference, ki so se vršile med zastopniki 0D0zicij0-nalnih strank, so imele danes ta rezultat. da so samostojni demokrati vložili posebno interpelacijo« ostale stranke pa svojo. Sam. demokrati so smatrali, da je treba dati interpelaciji konciznejšo formo ter zagrabiti ves kompleks; zato so jo naslovili tudi na min. predsednika ter so logično zabeležili ne le obdol-žitve z ene. temveč tudi z druge strani. Njihova interpelacija je torej stvarno širša in ostrejša, nego interpelacija ostalih strank. Vendar gredo obe interpelaciji paralelno in sta moralično silno močni.
Zadno vlogo Igrajr- rad;čevcl. ki si ne upàjo reči noben« ' besedice, boječ se zamere na eni ali drugi strani. Radič je dopoldne na vsa radovedna vprašanja novinarjem stalno odgovarjal: Nič ne vem! Tudi v tem pogledu je torej RadKeva stranka, kl se je nekdaj kazala najbolj ogorčena nad korupcijo ter napovedala temu zlo najbrezobzirnejšl boj, zatajila vse svoje visokodoneče besede.
Nadaljni razvoj dogodkov pričakujejo politični krogi z največjo napetostjo.
Verzije o Ninčičevi kandidaturi na vodstvo vlade Jn vse s tem zvezane kombinaciie so naravno stopile pred temi dogodki v ozadje. Danes se znova kolportira. da Ninčllč sam odločno od-klania vlogo, ki пга jo je politična farna dodelila.
Agrar in izenačenje zakonov
Burni prizori ob sprejetju proračuna agrarne reiorme. — Originalen način skrajšanja debate. — Ministrstvo za izenačenje zakonov v likvidaciji.
Beograd, 24. marca. r. V skupščini ee Je dames nadaljevala razprava o proračunu ministrstva agrarne reforme. Na.tprej eta govorila musliman posl. Gavran beg Kape-tanorič ln rad tkal poel. Petkorič o beglu-Ski uredbi. Davtdo>r!čevec poel. Grol Je na-vajal zlorabe, ki jih vrSe zaupniki ministra agrarne reforme v Vojvodini Ko Je prišel na vrsto prihodnji govornik posl. Rob!č, je min tet ar agrarne refoo-me Pavie Radič za. pustil dvorano To Je ellno revoltiralo poel. VilderJa: «Kje Je ta ministrski riormlžlja. vec?» Zaradi tega medklica ga ja predeed-nSk skupščine kaznoval s pismenim oporni, nom. nakar je poel. Vilder ugotovil, da ml. nister agrarne reforme ne smatra za potrebno, da prisostvuje seji, ko se razprav. Ija o proračunu njegovega ministrstva Ko je še govoril zemljoradnik Kokanovič. so se po vrsti oglasili vol trije (!) državni pod. sekretar!! dr Vlada Andrič, Lazar Suvako. vič ln Bora Milovanovlč. ki so zavračali očitke opozicijskih gcvoralkcv, nato pa še minister P. Radič. Po Rartlčevem govora se je prijavil okrog 2. popoldne črnogorski federalžsrt Sava Vuletič k besedi, k! mu je pa podpredsednik Subotič nI hotel dati. češ da je prepozno. V dvorani je nastal na klopeh opozicije velik hrup ta razvil ee je oster prepir. Opozicija je glasTio protestira, la. da se protizakonito krati posl. Vuletiču beseda. Podpredsednik dr. Subotič Je apeli, ral na zbornico tn večina mu je seveda dala prav. To postopanje predsedujočega Je Izzvalo vetfko ogorčenje pri opozicij!. Proračun ministrstva za agrarno reformo je bil nato sprejet.
Popoldne je sVupSčtaa razpravljala o pro računu ministrstva za izenačenje zakonov Pred prehodom na dnevni red Je sporočil predsednik, da je odstopil davidovlčevee Nsetae nič In da pride d a njegovo mesto kot poelanec Radi-voje Bagojevlč, ki pa se sedaj nahaja v zaporu. Samostojni demo. kra,t VBder Je protestiral proti kršitvi po. slornlka ob sklep« dopoldanske seje t za. deri poslanca Vuletiča, ki se Je pravoča-eno prijavH kot govornik, a ni dofoll b»de-de. Predsednik Trlfkovié je branil dr. Sa. botlča, češ da tu ne gre za kršitev poslov, nifca, ker Je bfla ura že 2. Ia so načelniki skupin svoj čas pritrdi!!, da sa ob tei uri
zaključi debata. O potrtega je ogovarjale, da W bila redna razprava te zdavnaj kon. čana. ako se ne M bîk> jartlo še troje dr. žavnJh poritajnikov, h katerim Je prišel kot četrti Se mlTiteter sem. Predsedniku Je Se posebej odgovoril Svetnœar Pribičevič. M je vladi Ironično prvporočal, naj v vsa. kem resortu nastavi po 20 državnih pod-ta.infkov, k! ee bodo po vret! oglašali v debati ln dosegli, da opozicija sploh ne bo prišla do besede. V dvorani je nsjrtal velik prepir la le s težavo se Je vzpowtavB mir. da Je mogla zbornica pre+t! Da dnevni reJ.
Kot prvi je povzel besedo minister za Izenačenje zakonov dr. Srskilč. И je podaj kratek ekspozf o delovanju svojega resor. ta Naglašal je. da bo njegovo ministrstvo v najkrajšem času likvidiramo. Njegov pro. račun predvideva le enega pisarja, enega zvanlčnika In dva služitelia. Večji del poslov Je že prenešen na ministrstvo pravde, ostali poel? pa so prenešeni na druga ml. nistrstva. v Sijih delokrog spadajo po svo-H naravi. Ministrstvo je imelo dokončati tiskovni zakon in zakon o centralni upravi. Prvi Je gotov, dnigl pa se nahaja pred ministrskim svetom. Na podlagi zakona o e entrain! upravi se njegovo ministrstvo ukine z onim dnem, kc stopj ta zakon v veljavo. Zakonski načrt pride naikasneje v er.em mesecu pred skupščino Glavna načela tega zakona določajo, da ee reducirajo nekateri resorti, da se Izvede organisa, elia vseh panog nprave in reorganizirajo oblaetva !n nradniškl kader, ld bo v poedt-nih uradih stalen In ee ne bo vedno me. njal pri vsaki proračunski debati ali po svojevoljnem postopanju enega ali drugega ministra S tem zakonom se bo dosegla etalnoet oblastev. nadajje ee be Izvede! prin etp varčevanja. Minister je končno prosil, naj zbornica sprejme njegov proračun.
V debato bo posegli poslane! Dragutin Rankovlč. Joca Jovanovič. dr. Polič In dr Angjelinoivlč, nakar je bi5a seja zaključena.
Beograd, 24. marca, p. Jutri dopoldne se nadaljuje proračunska razprava o ministrstvu za izenačenje zakonov. Prijavljenih je še 6 govornikov, a je verjetno. da bo glasovanje že opoldne, tako da bo že popoldne mogla priti na vrsto razprava o proračunu za ministrstvo za zunanje stvari. Ta debata" se pričakuje z največjim zanimanjem radi Ninčičevega ekspozeja.
Nocoj je dr Ninčič povabil k sebi prijavljene govornike opozicije, in sicer gg. Svetozarja Pribičeviča, Vojo Marinkoviča. dr. Sumenkoviča. doktorja Hohnjeca. Jovo Jovanoviča in Drlie-viča. Dr. Ninčič je izjavil Vašemu dopis-
niku, da je govornike opozicije v glavnih obrisih informiral o svojem potovanju. G. Pribičevič pa je poudaril, da je dr. Ninčič mnogo manj povedal, nego so itak vedeli iz novin.
Za jutri ob 9. je predsednik Narodne skupščine sklical sejo šefov parlamentarnih skupin, ki je verjetno v zvezi z zunanjepolitično debato.
Nocoj je bil na dvoru trgovinski minister dr. Krajač in predložil kralju v podpis ukaz, s katerim se Narodni skupščini predlaga zakonski predlog o valorizaciji finančnih vrednosti pri industrijskih društvih, ki so obvezana javno polagati račune.
Skrzynski o ženevski politiki
Poljski min. predsednik o ponesrečenem zborovanju Zveze narodov. — Poljaka mora dobiti zastopstvo v Svetu.
Varšava, 24. marca. d. Včeraj je Imej sejmov odbor za zunanje zaleve sejo, aa kateri Je zunanji minister grof Skrzjmsld poda! svoje poročilo o zasedanju Zveze narodov. Dejal je, da je tmelo marčno zase-danje pravzaprav le namen. eprejeU Nem. čijo v Zv«>io narodov kot posledico locarn-ekega pakta. Toda Se predno so prišli po-sameznd delegati v Ženevo, ee Je začelo opažati dvoje struj. Ena struja je Sla za tem. naj b! ee na tem zasedanju le sprejela Nemčtla v Zvezo narodov, druga smer pa je bfla za to, naj se raz§W Svet hkrati 3 sprejemom Nemčije. Zato se je zborovanje v ženevi začelo pod skrajno neugodnimi razmerami. Opažalo ee je tudi, da eo prléll skoraj vsi delegati v Ženevo s striktnimi navodil!. TaSd Imperativni piandatl so morajo v bodoče opustiti, kesr lana Zveze narodov vendar veilko nafogo, da se doseže sporazum med poedtntmi državami. Zaradi nasprotujočih e! tnstrukdj pa je bilo v Švici dvoje vetov: proti povečanju Sveta fcn proti sprejetju Nemčije brez leto-časnega povečanja Sveta. Kljub vsemu temu ee Je vendarle reSll prestiž Zveze narodov, dasi je bil položaj zelo mučen. V 2enevl Je na eni strani pretfia kriza Zveze narodov, na drugI pa kriza iocamskega pakta. K sreči sta bili obe krtal spravljeni 6 poti Zastopniki držav eo se odpeljali U ërlte r nadl. da se bodo daiî y bodoče odstraniti vse tefcave.
Minister Je potem govora o staliSčn Polj.
ske. Varšavska vlada je zajitevaia, da mora hkrati s sprejemom Nemčije v Zvezo dobiti stalen sedež v Svetu. Te svoje zahteve ni stavHa poljska delegacija zaradi prestiža, ampak v veri, da ee da zagr»toviti mir ln pripraviti moralna razorožitev le, «ko sta v Svetu Zveze narodo? zastopan', tako Nemčija kakor Poljska.
Nato se Je razvila živahna debata, v katero je poseglo več govornikov. Zastopnik skrajne desnice, krščanski nacijonalec Stromski, Je izjavil, da Je bila v Ženevi odklonjena zahteva Poljske po stalnem se. dežu r Svetu. Pokazalo se je takoj, da pomenja Locarno nevarnost za Vzhodno Evropo, namesto da bi bil korak dalje sa poti za sporazum med narodi Poslanec Suy-da je dejal, da se mišljenje Nemcev kljub Locarnu nI prav nič spreimenllo Nemci ee odložili krinko, s tem pa Je postala poij. ska stvar pr, vseh članicah Zveze narodov po-pularna. V debato eo posegli zastopnik! s-koraj vseh parlamentarnih strank, ki pc vel ugotovili, da Je Izid marčnega Ztsed.. nja Zvozs nsrodov za Poljsko nezscievo. ljtv.
Ministrski predsednik grof 9krzyne'iU je tekom debate še dvakrat govora ln me.1 drugim Izjavil, da mora Poljska nadaljeva. ti svojo mirovno politiko In etorlti vee, da ee omogoči mirno sožitje vseh narodov^ Končno Je Izjavil, da so v ženavi «plašno odobravali načelo, da mora dobiti Poljsk» stalen sedež v Svetu Zveze narodov.,
Fašistovska sodna komedija
Kakor je bilo pričakovati, je sodišče pod vplivom fašistovske-ga vodstva dva Matteottijeva morilca oprostilo, ostali trije pa so deležni amnestije in bodo v par dneh na svobodi.
Chleii, 24. marce. r. Razpravo» dvorana je bila danes kljub deževnemu vremenu na. bito polna. Razprava se je pričela ob 10. dopoldne. Nastopil je kot branitelj Mala« ciie odvetnik Vecchini. Obrnjen proti po» rotnikom je Vecchini izvajal: «Ta pravdo« rek bo zaključil epizodo nesmiselnega upo* r* premagancev, ki so skušali svoje dni iz« vriiti napad na novo zgradbo italijanskega naroda. Branim v prvi vrsti obtoženca Av.
Mussolini zove
Dunaj, 24. marca. s. Italijanski poslanik Bordonaro je danes na brzojavni poziv Mussoliniia takoi doDOtoval v Rim.
gusta Malacrio. Proti njemu ni nikakih do« tcazov, da ae je udeležil Matteottijevega umora.
V nad&ljnem je govornik pobijal razsod» bo obtožbene sekcije in izjave, ki jih je pos dal državni pravdnik. Izjavil je, da je vsaka udeležba Malacrie pri Matteottijevem urno« ru izključena. Preostane le ie vprašanje ugrabi jen ja socijalističnega poslanca, na ka terem sloni razsodba obiožbene sekcije. Toda na to vprašanje je kraljeva arrmestit ja že položila nagrobni kamen. Nato je bra» nitelj Vecchini orisal svojega klijenta kot hrabrega bojevnika, ki je bi! v vojni ra» njen in odlikovan ter je že od prvih počet» kov eden najbolj navdušenih fašistov. Mala» cria je dobro vedel, kako so se v tisti dobi vsi norčevali iz predstaviteijev prevratnih strank. Afera, s katero se bavi te dni po* rotno sodišče v Chictiju, ni za Malacrio nič drugega kot norčevanje, ki je bilo naperje» no proti političnemu tajniku unitarske stranke, nikakor pa ne proti poslancu Mat« teottiju. Radi tega se ne more govoriti pri tej aferi o obtežHnih okolnostih. Dumini in njegovi tovariši so se z bolestjo v duši spo» mir. j ali, da je pred nekaj meseci padel v Parizu fašistovski novinar Bonservizi in da so številni drugi fašisti v tisti dobi padali od prevratnih rok. Govor, ki ga je imel Matteotti v zbornici dne 30. maja, ui torej nikakor dal povoda Duminiju in drugim obtožencem, da so se polastili Matteottije» ve osebe. Branitelj Vecchini je porotnikom poklical v spomin težke dni iz leta 1917., ko so Avstrijci vdrli v beneške planjave, trpljenje italijanskega naroda ter takratno zadržanje voditeljev italijanske socijalistič» ne stranke. Svoj govor je zaključil takole: «Gospodje porotniki! Sodite po svoji vesti te obtožence in zavedajte se dolžnosti, ki jih imate do domovine, ki gre svojim naj« višjem ciljem nasproti!»
Na popoldanski razpravi je nastopal za d« nji branitelj, generalni tajnik fašistovske stianke Farinacci, ki zagovarja Duminija. Dejal je:
Vai pravdorek bo vreden italijanskih mož In bo tak, kakršnega zahteva italijam ski narod. Italijanski narod komaj čaka, da se odkriža tega dogodka, ki so ga sovražni» ki fašizma izrabljali na vse načine. Opozici« j jonalne stranke so se radi Matteottijevega i dogodka izselile na Aventin in zahtevale, i ds odstopi fašistovska vlada, da se razpu» i sti zbornica in fašistovska milica. Njihove ' nakane se niso uresničile. Zahtevali so od ; Vas, da bi s svojim pravdorekom obsodili fašistovsko revolucijo.
Za obtoženca DamnnHa, je nadaljeval Fa-rtr,acci ca o ros ta nikakeza usmfiienla, ker
se to ne bi strinjalo z najinim ponosnim fa-štstovskim zadržanjem. Hočem Vas le opozoriti, da je W! Dumini odlikovan v vomi s srebrno svetinjo In da le velik gentlemsr. Saj je sam priznal, da le organizira! napad na Matteottija, soci]a!lsti£nega izzivalca iu pogubonosnega razdirača, z namenom, da hi od njega kaj Izvedel o protidržavn; propagandi, ki so jo vršili ne samo Matteotti, ampak tudi Modigliani, Trêves. Gonzalez in Turati In da b| na ta način proti njemu lahko vložil ovadbo pri sodišču. Dumini je r: -kel, da W na ta način danes sedeli v tej 1 ki, če Matteotti ne bi bil mrtev, poglavar•• sociiaiistične unitaristične stranke, ker b morali odgovarjati za umor Bonservi2i.i1 v Parizu.
Pri napadu na Matteottija n« prihajajo v poštev kakršnekoli obtežilne okoliščine. Z; -kaj poslanec, ki ščuva proti političnimi i: socijalnemu reda, k razrednemu sovražti ta državljanski vojni, ni več poslanec. Matteotti je bil najbolj zacrrzen sovražRik Etalljt. 2e leta 1915., ko ie Italija stopfta v svetovno vojno, je bil radi tega obsojen in interniran v Pirenzi in Messini Po vojni ie Matt<? otti ustanovil list »La Lotta«. v katererr јг «a vse mogoče načine sramotil fašiste. Dejal je, da ;e D' Annunzio .izkoriščevalec žensk, da ie Mussolini najpodlejžl zločinec, da so reški («gionarjl poklicni razbojniki r fašisti hudodelci, ki se nahajajo v služb! ita-iijanekih veleposestnikov. Farinacci js govoril 1 uro in tričetrt
Razprava se ie končala ob 16.
Po posvetovanju porotnikov In nîi&ovetii pravdoreku je obsodilo sodišče ebtožence v Viatteottilevem procesu Dnmlnlja. Volpija ln Poveroma na 5 let, U mesecev in 28 dni težke ječe. dalje na dosmrtno izgubo pravice imeti javn« tnnkcije ter plačilo stroškov pro cesa. Malacria in Viola sta bila oproščena. Obtoženci so deležni popusta kazni štirih let Ostalo kazen so odslužili s preiskovalnim zaporom, tako da bodo že prve dni ma ja na svobodi.
Ameriško stališče do Zveze narodov
Washington. 24. marca. s. Predsednik Coolidge je sklenil, da se ne bo odzval va. bilu, ki ga je prejela Amerika na posebno konferenco Zveze narodov, na kateri naj bi se razpravljajo o pridržkih posameznih držav. Pridržki so tako jasni, da ne potre, bujejo nikakih pojasnil.
Ameriški poslanik v Bemu, Gibson, bo kot vodja ameriške delegacije, ki naj g» udeleži pripravljalne razoroiitvene konfe» renče dne 18. maja v Ženevi, odpotoval т Evropo.
Opozicija zahteva raz£iščen;e afere R. Pašič — D. Stojadinovič
Včeraj so vložili poslanci SDS in ostale opozicijske skupine
senzacionalne interpelacije o aferi Pašičevega sina in Jovano-
vičevega zeta.
da je časopisna polemika sprana v javnost tudi neko posredovanje Dragd-še Stojadinoviča pri takratnem prometnem ministru Joči Jovanoviču. 0 tesn
Beograd, 24. marca p. Samostojni demokratski klub je naslovil na predsednika vlade ter na ministre za finance, za promet in za zunanje stvari sledečo interpelacijo v zadevi Rade Pašič-Stoj adinprič.
Že dol j časa se čujejo zlasti iz gospodarskih krogov, med njimi tudi inozemskih, razne pritožbe o veliki korupciji, ki je zavladala v gotovih panoga!» našega javnega aparata. Posebno mnogokrat so se čule konkretne pritožbe glede državnih nabav in zlorab, ki ubijajo vero v moralo državnih^ upraviteljev in ki so povzročili državi ogromno škodo. Vzrok za številne javne obtožbe zaradi teh zlorab Je iskati v delovanju nepooblaščenih ip brezvestnih posrodovaicev, ki so skoraj monopoli-ziraK vse državne nabave na način, da ie prišla javnost v naši državi do prepričanja, da ni mogoče dobiti veKMh državnih dobav, aiko se ne plača ogromen tribut celi vrsti posredovalcev. Ta sistem ruši ugled in kredit naše države, povzroča draginjo vseh predmetov, ki si jih nabavlja država.
Te dni je bila vsa javnost zopet pod mučnim vtisom razprave, ki se je vršila pri mestnem sodišču v Beogradu, in polemike beograjskih listov v zadevi pravde med gospodoma Radomirora Pašičem in Dragišo Stojadinovičem. Ker gre tu za konkretne obtcifoe izredno hude nravi in ker so bili predloženi neanonimni in jasni, precizni podatki s strani državnega uradnika, zlasti pa, ker je naperjena obtožba zoper sina ministrskega predsednika in se tiče tudi delovanja vlade same oziroma delovanja poedinih resortov, ima Narodna skupščina pravico, da ne smatra stvari zgolj kot zasebno obračunavanje mod dvema osebama. Važnost m narava obtožbe ne dopuščata, da bi se čakalo na sodni izid. V polemiki in pri sodni razpravi so bile iznešene težke obtožbe, bodisi d rektno ali ln direktno, zoper najvplivnejše osebe in najmočnejšo vladno stranko, in tî gospodje so na najvišjih mestih ne samo v stranki, i.Eipak tudi v državni upravi, bodisi kot ministri ali višji uradniki in celo ivot predsednik vlade. Obtožbe se tičejo tudi njihovega delovanja baš na teh mestih ali delovanja, ki je omogočeno s favoriziranjem s teh mest. Nujno potrebno je, da se pride do popolne jasnosti v vseh teh obtožbah in vseh teh poslih ne glede na to, zoper katere osebe ali skupine je tožba naperjena. Iti je treba s staJišča, da se morajo rodbine ministrov io drugih važnih javnih činiteijev same držati aB se morajo prisiliti, da se drže v oni oddaljenosti od vpliva na državne posle, ki jih nalaga obzir do čim popolnejšega ugleda vlade.
Interpelacija navaja zàasti dva primera, namreč intervencijo Pašičevo, ko je dobil Rade Pašič 15 milijonov Din kot provizijo, da je izpo&kjvaJ poravnavo obveznosti ^države do tvomice v Adamovem v ČSR, ki je popravila vagone in lokomotive na račun prometnega ministrstva, in drugi slučaj, ko gre za izplačilo čeka 100.000 fr zunanjega ministrstva na Pariz, ki ga je izvršil Rade Pašič.
Za te primere, čeprav se z njimi še bavi sodišče, se ladiko in se celo mora zanimati vlada, kakor todi Narodna skupščina, ki morata zadevo preiskati, ker ima sodna razprava le pravtico ugotoviti osebno in kazensko odgovornost med interesiranima pravdnima strankama, ne pa pravilnosti poslovanja ministrov in drug.h visokih javnih oseb. Preiskava. aH je delovanje teh javnih oseb pravilno in ali je s tesn nastala državi škoda v moralnem in materij al-nem oziru, je edino le stvar Narodne skupščine, ki je edina v stanu najti poti, ki lahko uspešno preprečijo nadaljevanje takega stanja in takih zlorab.
Hkrati se opozarja še na okobiosi,
posredovanju ni bilo izrečeno nič jasnega, ali ravno ta nejasnost in tajin-stvenost nalagata splošnosti, da se v tej zamotani stvari doseže popotna jasnost.
Zato vprašuje interpelacija:
1)	Ali so predsedaiku vlade ter ministrom za finance, za zutn. zadeve in za promet znane geri navedene trditve, kolikor se nanje nanašajo;
2)	ali so resnične trditve iu v koliko ter kako hočejo ministri, na katere se nanašajo posamezne trditve, opravičiti svoje postopanje;
3).	ali so predsednik vlade in ostali navedeni ministri pripravljeni pristat, da se izvoli skupščinska anketa, ki naj to stvar preišče;
4)	kaj namerava vlada ukreniti, da se prepreči nadalnje tako poslovanje in zakaj ni donesla vlada zakonskega predloga o pobijanju korupe je, ki ga je prejšnja Narodna skupščina proglasila za izredno važnega in nujnega.
Slede podpitsi poslancev kluba SDS.
Federalistični klub ni podpisal interpelacije opozicije, amoak je izdal posebno objavo, kjer sporoča, da se strinja z ostalimi strankami v tej stvari in da hoče z njimi sodelovati pri pobijanju korupcije.
Interpelacij^ ostale opozicije
Beograd, 24. marca p. Interpelacija da. vidorvičevcev, muslimanov, zetnljoradtiikr/v in klerikalcev, ki je bila danes popoldne Izročena predsedstvu Narodne skupščine povodom afere med Dragieo Stojadinovčem to Rajoni Pašičem, je naslovljena na zunanjega in finaačnega ministra in navaja naslednje obtož&e:
Znana je stvar, da naša država plačuje vse svoje nabave, državne in vojne, za 30 do 100 odstopov dražje kakor privatne osebe. V javnosti, še bolj pa v krogu državnih iiferantov vlada prepričanje, da ua četa posrednikov za te nabave stoji sin današnjega predsednika vlade, Radomir Pašič. Poleg dosedanjih očitkov razkrivajo zadaje toižfce Dragišo Stojadinoviča, Inšpektorja v ministrstvu za trgovino in in-iradus.tr»jo, dostavljene s.dišču, stanje nedopustnega početja R&dotnira Pašiča. Med ostalim sc tu navajajo sledeči slučaji:
Radomir PaSič je za araniiman poravnave daljo v naše države napram tvoru ici A. D. v Adamovu na Češkoslovaškem prejel 15 milijonov dinarjev provizije. On se »a-gotvarja, da Je pretežni del moral Izročiti posameznim ministrom. Drugi primer do-kaauje ned opuščeno okoriščanje z državnim denarjem, ker je Rade Pašič s pomočijo zaupnega akta predsedništva vlade zamenjal ček 313.169, glaseč se na 200.000 frankov ta poslan preko Francoske hipotekarne banke v Pariz, zamenjal z dvema čekoma po 100.000 frankov, ter na:o enega izmed teh izročd na evoj račun Podunavski banki za svoto 540.000 Din. Zaupni akt ni registriran v d dovodnem protokolu predsedstva vlade.
Poleg tega je znano že od prej, a zdaj cb-tožba ponavlja, da je obstojalo posredovanje Raidomirja Pašiča lik!j v korist Gto-imrni Serbe, dalje v korist odkupa repa-racijske živine, za zgradbo mostu Beograd-Zemtrn, za brezžično postajo na Rakovici, za zg-radbo tovarne orožja, za liferacflo pušk itd.
Vse te posredovalne akcije so nedvomno na škodo državnih interesov in ponižujejo naš ugled. Opozicija noče vplivati nt tek sodne razprave, pač pa smatra, da je po-treibno radi lečenja težkega finatič. stanja, da Narodna skupščina v podrobnostih prouči vse očitke ter v polni meri izvrši svojo pravica kontrole, da prepreči brezvestno razsipanje z državnim denarjem». Zahteva lorej od obeh ministrov nujno pojasnilo £n posebno anketo. Podpisi: DavJdovič, dr. Korošec, dr. Hrasnica, Joca Jovanovič (n poskncl njihovih skupin.
Občni zbor krajevne organizacije SDS v Celjn
Celje, 24. marca.
V Celju je polagala včeraj krajevna organizacija SDS svoje račune o političnem delovanju v preteklem poslovnem letu. Impozantna udeležba, ki je daleko presegala vse dosedanje strankine občne zbore, splošna enodušnost vsestransko izraženo veselje za nadaljno orga-nizatorno delo ter iskreno politično prijateljstvo med pristaši iz najrazličnejših slojev, — vse to je dalo temu občnemu zboru znak sijajne manifestacije za načela nacijonalne in državne politike, ki jo zastopa SDS tako dosledno tudi v opoziciji.
Občni zbor je otvoril predsednik krajevne organizacije g. dr. Kalan ter ob burnem odobravanju navzočih iskreno pozdravil g. dr. Kramerja. Top'o je nato pozdravil mnogobrojno navzoče članstvo ter se spominjal v preteklem letu umrlih zvestih pristašev gg. ravnatelja Antona Jeršinoviča, hišnega posestnika Zdravka Kranjca in redarja v p. Antona Pavletiča. V svojem obširnem predsedniškem poročilu je poudarja! g. dr. Kalan, da stoji stranka v Celju tako dobro. kot še nikoli poprej. Tekoči politični dogodki in javna vpraša nia se odobravajo na tedenskih strankinih sestankih. ki so vedno izredno dobro obiskani. Na iniciiativo mestne krajevne organi-
zacije se vrše sedaj ti strankini sestanki vsak četrtek tudi v celjski okolici, skupne gospodarske in socijalne zadeve pa se obravnavajo od slučaja do slučaja na skupnih sestankih. Na dveh večjih strankinih zborovanjih je poročal o svojem političnem delovanju narodni poslanec dr. Pivko, dne 30. januarja pa je bil med nami strankin šef g. minister n. r. Svetozar Pribičevič, katerega velikanski manifestacijski shod ostane nepozaben. Organizatorno delo v onih krajih, ki gravitirajo proti Celju, je prevzel okrožni tajnik g. Drago Žabkar, ki je v kratki dobi svojega delovanja poglobil vezi med Celjem in zunanjo okolico ter je lahko ponosen na svoje dosežene uspehe. Po njegovem načrtu se ustanavljajo institucije zaupnikov v Celju in po deželi. Strankina finančna vprašanja se rešujejo v permanentnem finančnem odseku, na volilne imenike se polaga največja pažnja, v prvih dneh februarja se je vršila zelo dobro uspela politična šola. krajevna organizacija je sodelovala pri volitvah v Delavsko zbornico, preprečila je po g. dr. Žerjavu,. da se ukine celjska carinarnica ter se je bavila še z mnogimi drugimi vprašanji lokalnega značaja.
Govornik je nato razpravljal o razmerju do drugih strank, zlasti pa o razmerah v Narodnem bloku, ki je bil ustvarjen pred občinskimi volitvami leta 1924. in o prvotnem skupnem delu Narodnega bloka v novem občisnkem
odboru do januarja 1925., ko so narodni socijalisti izstopih iz koalicije ter ugotavlja, da so radikali ostali v Narodnem bloku, da se je nadalje skupno delovalo z njimi tekom celega leta 1925.. dokler niso januarja 1926. nenadoma brez prejšnje napovedi prešli z drugimi strankami v opozicijo proti SDS v celjskem občinskem odboru. To se je zgodilo, ne da bi bili gospodje vprašali volilce, ki so volili mandatarje NRS na programu Narodnega bloka. Značilno je za radikalni klub, da se sedaj nahaja dejansko vodstvo njihove občinske politike v rokah dveh gospodov, ki sta bila še nekaj dni prej v klerikalnem taboru. Govornik je dokazal na podlagi neizpodbitnih dejstev, da je Narodni blok obstojal ves čas po volitvah do trenutka, ko so letos izkočili radikali. Pri občinskih volitvah smo morali drugim strankam priznati več mandatov, kakor jim gre po njihovem številu glasov, ker bi sicer bila ogrožena ustvaritev Narodnega bloka, katerega smo iskreno sprejeli. Tako na primer so dobili štiri mandate radikali, ki so dosegli pri skupščinskih volitvah 1. 1925. samo 48 glasov, mi pa 14 mandatov, ki smo imeli pri skupščinskih volitvah 420 glasov. Če se govori o novih volitvah, se jih mi ne bojimo, ker vo-Hlci niso razdrli Narodnega bloka in bodo z onimi, ki so ravnali proti bloku, strahovito obračunali. Koalicije s takimi zavezniki pa ne bomo več sklepali. Končno se govornik toplo zahvali funk-cijonarjem, ki so v zadnjem letu z vnemo in požrtvovalnostjo vršili svoje posle ter ga podpirali pri delu za organizacijo.
Tajniško poročilo je ugotovilo, da je bilo toliko odborovih sej, kolikor ima leto tednov ter so se vsa strankina vprašanja razpravljala na sestankih vsak teden. Članstvo zadovoljivo narašča. Leta 1923. je štela mestna krajevna organizacija 267 organiziranih članov, pri takratnih skupščinskih volitvah pa smo prejeli 308 glasov. Ob priliki občinskih volitev leta 1924. sta bila organizirana 302 člana. Narodni blok pa je štel 600 glasov. Leta 1925. pri skupščinskih volitvah je izkazala članska knjižnica 306 organiziranih članov, pri volitvah pa je dobila stranka 392 glasov.
L. 1926. šteje organizacija že marca meseca 462 organiziranih članov, ki so tudi formalno zadostili svojim strankarskim dolžnostim.
Blagajniško poročilo izkazuje sicer majhen deficit, ki ga bodo pa krili dohodki prihodnjih mesecev.
Pri volitvah se je občni zbor najpreje z burnimi ovacijami zahvalil predsedniku organizacije g. dr. Kalanu za njegovo neumorno in požrtvovalno delo ter ga je soglasno zopet izvolil. Za podpredsednika je bil ponovno izvoljen g. Re-bek, ostali odbor pa se je dopolnil z občinskimi odborniki kot virilisti ter z 21 zaupniki iz raznih stanov in poklicev. Ta širši odbor si bo izvolil veččlansko eksekutivo. Tudi upokojenci imajo svojega zaupnika v širšem odboru po g. nadupravitelju Dolinšku.
Nato je podal g. dr. Kramer zanimivo obširno poročilo o političnem položaju, ki je bilo sprejeto z opetovanim velikim odobravanjem.
Razvila se je zanimiva in živahna debata. Med drugim je g. ravnatelj Logar govoril o prevedbi kronskih upokojencev na dinarske, g. Rebek o obrtniških vprašanjih, g. Žabkar o nesocijalnem postopanju Trboveljske prem^okopne družbe napram delavstvu. G. dr. Kramer je dajal obširna pojasnila. Končno je predsednik dr. Kalan predlagal, naj se izreče zaupnica vodstvu stranke in poslanskemu klubu SDS in se pošljejo brzojavni pozdravi poslancem doktorju Žerjavu, Pribicevičn in dr. Pivku. Vsi predlogi so bili sprejeti z burnim odobravanjem Istotako so bile soglasno sprejete resolucije, ki se tičejo davčnega izenačenja. Trboveljske premogo-kopne družbe, oblastnih volitev, izplačila uradniških razlik, ureditve dohodkov upokojencev, ustanovitve podružnice Obrtne banke v Ljubljani ln Mariboru, Delavske zbornice.
Govornik poziva navzoče pristaše na vztrajno delo v narodno naprednem smislu. Duh. ki vlada sedaj v organizaciji, naj ostane neizpremenjen. Končno se zahvali predsednik dr. Kramerju ter vsem navzočim ter zaključi ob 12. krasno uspelo zborovanje, ki je podalo pravo sliko odlične celjske organizacije SDS.
Klasičen dokument klerikalne nezvestobe
in nepoštenosti
Zanimiva reminiscenca na L 1908., ko je SLS markirala skupno narodno fronto, njen šel, Škot Jeglič pa je takoj skočil Slovencem v hrbet.
Zadnjič smo omenili, da je SLS v trboveljskem slučaju zopet enkrat pokazala ves svoj značaj. Najprej je «protestirala» in povdarjala važnost skupnega nastopa vseh Strank v interesu delavstva, ko pa je a'.ttfa besedo v Beogradu, je po stari navadi zapustila skupne vrste in iz zaledja, dogovorivši se s TPD, napadla SDS prav nesramno in lažnivo. S tem je seveda zaobrnila vodo na mlin TPD. Sedaj se «Slovenec» brani, a nič ne pomaga.
Z ozirom na to nam piše prijatelj našega lista: «L. 1908.. ko so bili septem-berski izgredi, je SLS postopala ravno tako. V Ljubljani je sodelovala pri skupnih odborih, delala se narodno in ogorčeno. Kakor znano so bili ljubljanski izgredi le odziv na strahovite napade nemškutarjev na Slovence v Ptuju in v Celju. Medtem ko je Avstrija mirno pustila Nemce divjati nad našim imetjem, je pustila v Ljubljani po vojakih streljati med bežečo množico na Po-gačarjevem trgu. Ko ie bil narodni odpor proti temu groznemu nasilju na višku, je škof Anton Bonaventura Jeglič, šef in vrhovni poglavar SLS, pisal 22. septembra 1908. to-le pismo grolu Bar-bl, vodji Nemcev:
Oortčane, 22. septembra 1908.
VAŠE VKOKORODJE!
Minuli teden sem delJval v neki oddaljeni gorski župniji. Ko sem sî vrnil v Goričane, se ml Je paročak» o brez-tnfeelnih ln grešnih Izgredi proti Nemcem v Ljubljani. Kot katoliški škof ob-
so&m najstrožje od Nemcev in Slovencev umetno gonjo, breapatrljotlčao naredilo sovraštvo, zlasti pa medsebojno psofvanje, zasraoovanje In cela poškodovanje Imetja. Zato obžalujem ln obsojam grozna pnstošeoja, Id Jih Je zakrivila od slovenskli liberalcev na. inijskana tn zapeljana množica na Imetju nwniklh someščanov v LJubljani. O, da bi jih mogel naredit] nestor Jene! Gospod grof, prosim Vas, blago, vol; fco to moje obžalovanje ln žalost nad ljubljanskimi Nemci storjeno krivico nJim na primeren način sporočiti.
Z velespoštovanjem Vašemu vlsoko. rutdjti najvdanejšl
Anton Bonaventura s. r. knezoSkol
S tem pismom (izvirnik je nemški) iz I. 1908. je škof Jeglič z vso SLS krepko skočil Slovencem v hrbet. Nobene besede obžalovanja radi vojaškega nasilja in radi umora Lundra in Adamiča ter ranitve sedmih možl Nobene omembe opravičevanja, da so bili ljubljanski izgredi samo odmev ptujskih nasilstev in strašnega terorja v Celju! Škof vodi proti Slovencem v boj celo avstrijski patrijotizem in s prstom kaže na «liberalce». Takoj nato je začela denunclja-cijska akcija takozvane SLS proti Slovencem. Nemci pa so preplavili deželo s črno-rumenimi letaki, kjer so ponatisnili škofovo pismo in poživljali ljudstvo, naj denar pušča v tedaj nemški-kranjski hranilnici . . . Kakršna je bila SLS leta 1908. In 1. 1914., do pike taka je leta 1926.
Vseučiliški profesorji proti ministru prosvete Radicu
p. Beograd, 24. marca.
Včeraj se je vršilo na beograjski univerzi zborovanje unlverzitenih proiesorjev, na ka terem se je razpravljalo o pravilniku o do-kladah za univ. profesorje. Te doklade niso stavljene v proračun in obstoji nevarnost, da bo tudi tozadevni amandma odklonjen. Kljub teinu, da je drž. podtajnlk Pasarič obljubil, da bo vlada sprejela pravilnik in ga uveljavila s finančnim zakonom, so se vseeno sestali univ. profesorji k zborovanju, da javno zahtevajo, kar jim pripada.
Debata ie bila zelo iitferesantna. Prof. dr. Vladimir Corovič je izjavil, da je odbor ukrenil vse, kar ie bilo v njegovi moči, toda »naše zahteve in prošnje je izkoristil minister prosvete in nas napadel v zagrebškem gledališču. Tako minister stopnjema ruši ugled univerz, šote in prosvete ter omalovažuje vseučiliške nastavnike. Njegov namen je izpodkopati vsako avtoriteto. Zato se ne obračajmo več na prosvetnega ministra, ker bo izkoristil prvo priliko, da nas zopet napade.«. Prof. dr. Mitrovič ie izjavil, da ni treba ničesar upati, ker je ministeT prosvete človek, ki daje obljube in iih ne Izpolnjuje. Ko so bili pri njem delegati ndru ženja vseučiliščih profesorjev ie slavil naš stan ter vzkliknil: »Kai so generali napram univ. profesorjem!« Kratko nato pa smo či-tall, kai je potem na svojih zborih govoril o univerzah, dijakih in profesorjih. Radič popolnoma ubija naš ugled. Dr. Mitrovič je predlagal, naj proiesorji podajo ostavko, ako
se ne Izpolnijo njihove zahteve.
Dekan filozofske fakultete dr. Vlada Pet-kovič je naglašal, da so univ. profesorji prišli v ponižujoč položaj. Predsednik finančnega odbora Je njihov kolega in bi se moral zavzeti za to, da se zahteve univ. profesorjev ugodno rešijo. Govorili so še drugI profesorji, ki so predlagali razne ukrepe, sklenjeno pa je bilo, da se počaka na odločitev merodajnih činiteijev in da se šele potem ukrenejo odločnejši koraki. Zborovanje je bilo ostra protestna demonstracija vseučl-Iiških proiesorjev proti Radiču.
Politične beležke
«Slovenčeva» umikalna bitka za škoia
Treba samo primerjati kaj sedaj piše «Slo venec» o političnem pamfletu škofa dr. Je« gliča v «Domoljubu» in kaj je pisal prve dni po njegovi priobčitvi, da se vidi kako se «Slovenec» v škofovski bitki poražen umika, da bi prikril blamažo samega «nad« pastirja». Kdor sodi brez predsodkov in ni politično pokvarjen, je moral obsoditi po» iitičiio agitatorstvo dr. Jegliča v svojstvu ljubljanskega nadpastirja. Zato ni čudno, da je celo sestanek škofu podložne duhovi ščine (pri «Slonu») javno grajal njegov na» stop. Tudi je znano, da so nekateri prista» ši SLS — duhovniki v Ljubljani v razgovo» ru na cesti ostro kritizirali ta škofova de» janja ter povdarjali, da «se je škof zaletel». Edino škofov dnevnik «Slovenec», ki se
provokantno napihuje kot branitelj «poli« tika krščanske morale», trdovratno vztraja pri zavijanju in izkrivljanju dejstev, ker meni, da je z lažjo in fintami najbolje ustre ženo njegovi sveti stvari, pa seveda tudi škofu Jegliču, ki šele sedaj, potem ko je vloiena interpelacija radi negovega pam» fleta. premišljuje kaj je zagrešil.
Pri škofu Jegliču j« »ploh značdno, da se nekam brez tehtnega premisleka zaleti, na« kar morajo razni gospodje podvzematl vsa» kojako reševalne akcije. Parkrat je taka stvar mogoča, a stalno padanje v nepremi« šljene pogreške niso niti v blagor cerkve in tudi ne ▼ čast duhovščini kot taki. Zato bi bilo tudi v verskem in cerkvenem interesu, zlasti pa v interesu ogleda ljubljanske ško» fije, da bi stolni kapitelj ob ponovni taki priliki g. dr. Jegliču nato&l čistega vina, napram javnosti pa vsaj odredil molčanje škofovega časopisja, če že noče svojega nad pastirja po pravici ia poštenju desa tu ira ti. Kugo nemorale Siri namreč med ljudstvo list, ki n. pr. tako kakor včerajšnji «Slove» noc», zagovarja škofov napad na «Domo» vino» in SDS ter njegovo obrambo SLS * novimi lažmi.
«Slovenec» je bil ▼ bitki za škofa sra» motno in uničujoče poražen in zelo se moti, ako meni, da se bomo tedaj na čisto dnu gem terenu spustili i njim v bitko, ki je zanj samo umikalna.
Težak položaj češkoslovaške uradniške vlade
V Pragi, 22. marca.
Vladna kriza se je to pot pojavila hitreje, kakor se je pričakovalo, a tudi rešena je bila nepričakovano brzo. Švehlovo ministrstvo je podalo demisijo 17. t m. zvečer, a že 18 t m. je bila sestavljena nova vlada, uradniška vlada z ministrskim predsednikom dr. černim na čelu. Glavni vzrok njenega padca je bila njena slabost, ki ji je branila, da bi odločno nastopala v svoji funkciji kot posredovateljica med vladnimi strankami, Id jih je 6, v veliki meri pa tudi težkoče. ki so se pojavljale pri izvajanju vladnega programa, obsegajo-čega mnogo spornih točk. Ugovor, da je koalicija že preje opetovano prebolela podobne krize, ki so nastale v njeni sredini, in da bi tako tudi to pot lahko storila, ne drži, ker je bilo preje med strankami več dobre volje, v tem primeru pa dobre volje ni bilo nikjer. Te dobre volje predvsem ni bilo pri soci-jalnih demokratih, ki so izšli iz zadnjih parlamentarnih volitev inočno oslabljeni in bi zato raje prešli v opozicijo, da bi jim ne bilo treba glasovati za take nepopularne zakonske načrte, kakor so predlogi glede zvišanja cen sladkorju, alkoholu, kavi, glede stalne carine, zvišanja obresti itd.
Nova uradniška vlada ni bila sprejeta baš simpatično, s priznanjem pa se je vzelo na znanje dejstvo, da se je število porfeljev znižalo od 17 na 13, s čimer je bila izpolnjena želja, ki jo je javnost izražala že pri sestavljanju prejšnjih parlamentarnih vlad. Vse bivše koalicijske stranke zavzemajo napram novi vladi neprijazno stališče, za to lahko že danes trdimo, da ne bo imela parlamentarne večine In da ji ni usojeno dolgo življenje. Na drugi strani pa se že pojavljajo glasovi, da bi bila zopet obnovljena stara koalicija. Tako na primer dr. KramaF poudarja potrebo, da se koalicija obnovi, češ «država ne more biti brez koalicije, ako nečemo. da bi bila prisiljena iskati druga pota. ker brez nje ne more ohraniti svojega narodnega značaja.» Ministrski predsednik dr. Cerny je že pričel pogajanja z voditelji dosedanjih koaliranih strank in v prvi seji spomladanskega zasedanja parlamenta v sredo poda tudi deklaracijo nove vlade. V nji bo naglašal. da prevzema program prejšnje vlade in delovni program dosedanjih večinskih strank. O deklaraciji, ki bo preje predložena konferenci zastopnikov dosedanjih koalicijskih strank, najbrže ne bo predlagana debata, in sicer za to ne, ker nova vlada sprejema prosram prejšnje vlade in ker so se od sestanka tega parlamenta vršile že tri velike politične debate, da bi se torej tako s strani vlade, kakor s strani političnih strank dalo jedva kaj novega povedati. Ako ne bo debate, je računati s tem, da se odgodi zasedanje do druge polovice meseca aprila. Ta čas porabi vlada, da se sporazumi s strankami o najaktualnejših točkah delovnega programa.
Praga, 24. marca, s. Zbornica in senat sta se danes sestala k prvi seji pomladanskega zasedanja. V zbornici je prečital ministrski predsednik dr. Cerny. ko je predsednik predstavil novo vlado zbornici, kratko izjavo, v kateri je uvodoma omenil odstop parlamentarnega kabineta in imenovanje nove vlade. Izjavil je, da bo nova vlada nadaljevala izvedbo programa, ki ga je ministrski predsednik Švehla podrobno obrazloži! v zbornici dne 18. decembra 1925. O tem programu je zbornica že končala debato In pristala na programa-tične izjave švehle. Za Izvedbo tega programa prosi vlada sodelovanja zbornice.
Državljanska vojna na Kitajskem
London. 24. marca n. Včeraj eo čete ge-n orala LiCinlvna vkorakale v Tientsin. ki je b'1 v zastavah PreblvaUrtvo je prirejalo četam burne ovacije. General Vupejfu je zaplenil 600 vagonov, da bi mogel svoje čete čim prej spraviti v Peking. V Pekingu se boje nemirov »Daliv Telegraph» poroča, da namerava general Feng umakniti svoje čete v Mandžurijo, kjer jih hoče ▼ tamošnjetn gorovju zopet urediti Iz Tient-sina je o3šel oklopni vlak z belo rusko posadko v Jangsun, da napade oklopni vlak Kuominesuna,
IIUB17ÀM(K9 DVOR
mmmm inv*jse«
Danes na praznik ob pol 11., 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. v petek ob 4., pol 6., pol 8. in 9
XTÏÏ^cT Lili Damlta
nepozabna .Igračka Pariza* osva;a zopet v 11 velikem .Sascha" filmu Dunaj
Fijaker Nr. 13.1Г-:5Г
Pariz, glavno mesto sveta, doživljaj iz srca Pariza, iz pariškega predmestja, povest siio-tice, ki po 18. letih najde pravega očeta, povest male plesalke Lilian, ki je odrastla pri fijaker ч št. 13 a oče i ■ milijaider ... ta povest je biiljantno um tniško izvedena po sl.ivnem režiseiju Mihael Keiteszu. t'rednaznaailo: Qssi Oswalda. 1854
Od leve proti desni: dr. Ferjančičeva, dr. Venzajz, dr. Jwnfcnva, pevovodja
Hubad, Svetek.
Seja gerentskega sosveta v Trbovljah
Potek seje v znamenju nedeljskih občinskih volitev.
Trbovlje, 24. marca
Včeraj popoldne se ie vršila v občinski pisarni zadnja seja gerenisikega sosveta ipred občinskimi volitvami, ki bodo v nedeljo. Po prečkanju zapisnika zadnje seje je taterpeliral sosvetnk Berger gerenta, aH je že odobren občinski proračun. Q. Vcdu-šek je omenil intervencije, kl so bile vse brezuspešne, in prebral o -tem poročilo na velkega župana.
Radii obširnega dnevnega reda in rad poročila o reviziji občinskih računov 1. 1923 do 1925 je predlagal gerent, naj se raesprav-Ija kolikor mogoče na kratko. Sosvetnik Pavlin je predlagal skrajšanje dnevnega reda, Avsenek pa, naj se obravnava le prvih devet točk. Predlog je bil soglasno sprejet.
Sledilo je revčizfNko poročilo, o katerem poročamo na drugem mestu. K poročilu je spregovoril najprej sosvetnik Klenovšek, ki je kxHfeiral poisto.partje pri gospodarstvu z občinskim premoženjem, ki le bilo zelo lahkomiselno. Povdaril je, da so se potrosile velike vsote za manj potrebne stvar?, dočim se je štedilo P'i fondu za reveže. Govornk je apeliral na sosvet, k! st"!! pred volitvami, da bodi revfoijsko p-ročilo ka. žčpot, kako se ne sme gospodarit".
Sosvetnik Malovrh je prav tako grajal postopanje prejšnjih gerentov, ki da so iz-metali velike vsote in so smatrali občane v Hrastniku za otr.tke druge matere. Stavil je predlog, naj izrazi .sedanji sosvet nevo-■ljo nad postopanjem b.ivš<h gerentov, že-leč, naj pride vendar enkrat do rednega delovanja občinskega zastopa, ki bo imel smisel in srce za d.brcbit domačinov. Njegov predlog je bil soglasno sprejet
Sosvetnik Pavlin je povdarjal, da se ob priliki revizije ni govorilo o bivšem geren-•tu Plavšaku, nadalje da je Hras-nik dobival, kar mu je šlo in da so tudi Trbovelj-čani prevzeli z vodovodi in enakimi napravami bremena, ki bedo težko ležala na ramah davkoplačevalcev.
Nato je poročal gerent g. Vodušek o nakazanih pedporah, ki so bile izplačaae 44 staroupekojencem za mesec febmar v znesku 2360 Din. Omenil je, da so se prijavili tudi drugi reveži, katerim so se nakazale izredne podpore, in sicer na najsvet nekaterih s «svetnikov. Postavka v proračunu za občinske reveže bo gotovo prekoračena. Sosvet je gerentovo ravnanje soglasno odobril.
Sosvetnik Plavšak je za tem poročal o nakazanih pedporah občinskim revežem. Več sosvetnikov, tako n. pr. Zupančič, Malovrh, Avsenek, je predlagalo mesečne podpore raiznim drugim občinskim revežem, nakar se je sklenilo, ker je še 300 staro-upokojencev, ki žive siromašno, da se dovoli gerentu fond za podpore v znesku 15 dsoč dinarjev. Ker je gerent odklonil, da bi sam razpolagal s kreditnim, je bil izvoljen odsek, sestoječ iz gg.: KlenovSka, Malovrha, Plavšaka in Pavlina.
O ureditvi občinskega kamnoloma je istotako poroča! gerent. Župnik Gaišparič . je bil mnenja, naij se imenujejo vsi oni, ki so zlorabljali dovoljenje o nabavi gramoza. Pridružila sta se mu gg. Plavšak in Malovrh, toda g. Vodušek je odklonil vsako zasledovanje soobčanov, ker bi bili prizadeti tudi reveži Prebral le poročilo glede ureditve eksploatacije kamnoloma. Sprejete so bile sledeče znižane cene: za kub. m dvakrat selanega peska 30 Din, za kub. m enkrat sejanega 26 Din, za 1 kub. m čstega gramoza za ceste 23 Din, za 1 kub. m mešanega gramoza za stavbe 20 Din, za kub. meter finega gramoza za stavbe 22 Din.
Gerent je nato prebral poročilo sosvet-nska Pusta radi p-pravil na občinskih cestah v Trbovljah. K popravita ceste k cerkvi v Lokah se je sklenlo prispevati 4500 Dm. Sosvetnik Roš pa le poročal o stanju cest v hrastniški kotlini. Tako n. pr. se mora urediti cesta od Birtiča proti Logar, ju z novim mostom. Pripomnil ie, da b' bilo potrebno, da se potek premesti v svr-
Na starih slikah mariborskega mesta iz preteklih stoletij vidimo neznaten lesen most, ki je vezal utrjeno mesto Maribor na levem dravskem bregu z desnim dravskim bregom, kjer se takrat mesto še ni razprostiralo. Na desnem dravskem bregu so imeli mariborski meščani v minulih stoletjih svoje pristave, iz katerih se .ie polagoma razvilo predmestje. Ker je bil most čez Dravo v starih časih še večjega gospodarskega pomena nego dandanes, — preko njega je šel ves promet po državni cesti z Dunaja in Češke Droti Trstu — ga je varovala na desnem bregu posebno močno zgrajena utrdba, tabor, kar se na starih slikah posebno dobro vidi.
Dasi je z dograditvijo nove južne železnice pred dobrimi 75. leti padla važnost mostu, preko katerega se je razvijal le cestni promet, stari most vendarle ni več odgovarjal potrebam. Razen tega pa je obstojala nevarnost, da ga kaka večja povodenj odnese. Zato se je koncem XIX. stoletja začelo resno misliti na zgradbo novega, modernega mostu, ki bi ustrezal v polni meri vsem novodobnim gospodarskim in prometnim zahtevam.
Ker si Mariborčani niso bili edini, na katerem mestu se naj novi most zgradi in ker sta dravska bregova zelo visoka, je bilo treba obsežnih študij tako glede lege. kakor glede materijala in modernega načina izvedbe. Gotovo je bilo samo to, da novi most ne sme imeti strmih dovozov, kakor jih je imel stari most na obeh straneh, ampak da mora spajati oba brega brez strmine, torej nad strehami hiš, na primer v 'Dravski ulici.
Predštudije so bile končane leta 1904. ter jih je pospešila povodenj, ki je meseca septembra 1903. podrla dravsko brv v Mariboru in zahtevala več človeških žrtev, dočim je stari-most na splošno začudenje ostal nepoškodovan. Šele tri leta pozneje pa je mestni občinski zastop soglasno sklenil sedanjo smer mostu, pri čemer so igrali važno vlogo politični motivi, ker so se hoteli izogniti slovenskemu Narodnemu domu.
Dela so se začela spomladi 1909. Ogromni betonski stebri, ki nosijo most, segajo enajst metrov pod dravsko strugo, kjer šele so trdna tla iz laporja. Ogrodje mostu nad Dravo je iz železa. Dolgost mostu z rampami na obeh bregovih znaša 274 metrov; od te dolžine odpade 122 m na most nad Dravo strugo in se razdeli na tri mogočne oboke.
Višina mostu nad vodo znaša 20 metrov, širina 12 metrov, na obeh straneh sta po 2 metra široka hodnika iz
□□□□□ооазопоопоаоооапоаооосп
H	□
□	Danes zadaj! dan n
I J8j 23 SttÉ". g
H	^retiesljlva dru?abna drama v 7 dejanjih	O
H	katera ima pa tudi precei ћчтогп h mo-	S
g	meniov. Hud boj za obstal k dveh	p
n	sester v zakonih — Zelo s mpatična	□
□	vsebna in skozi zabavna igra — Jiko P R	se bo vsakomur priluibila Mae Bush	□
□	z svojim možem.	O
O Predstave dop. ob pol 11., pop. ob 3.' O B	pol 5., 6., pol 8. in 9. uri.	H
R	Kino Ideal. □
asfalta. Na rampah je most na vsako stran za 1 m 25 cm širši. Naenkratna obrememba mosta more znašati 690.000 kilogramov, kar odgovarja teži 10.000 ljudi. Glavni materijal, iz katerega se je most ? gradil, je bil beton, kamen in železo; cementa se je porabilo 289 vagonov, železa pa 965 ton.
Most je gradila država in je stai 2.200.000 K. Za odkup hiš. ki so se morale podreti, pa je mesto plačalo 640 tisoč kron odškodnine. Otvorjen je bil zelo slovesno 23. avgusta 1913. v navzočnosti nadvojvode Friderika; javna tajnost je bila, da so mestni veljaki Slovence «priporočili» nadvojvodi kot srbofile, kar se je občutilo pri preganjanjih začetkom svetovne vojne.
Z mostu je krasen razgled na Maribor, Pohorje, Kozjak in drugo okolico, kar je čitateljem «Jutra» dobro znano iz nedeljskih pisem.
Riia Tripčevič zaročenka Pangalosovega sina, mladega mornariškega častnika, katero je Pangalos najprej interniral na Krfu, pozneje pa izgnal iz Grške. Prišla je v Beograd, kjer je pripovedovaJa svoj roman, ki je vzbudil splošno senzacijo
m mnogo sitnosti našim oblastim.
Tragedija slovenske družine v Zagrebu
V Opatički ulici v Zagrebu se je odigra« la v torek zjutraj težka tragedija, katere pravi vzroki še niso dovolj pojasnjeni. V nekaj sekundah je bila porušena sreča ma= le slovenske družine, ki je skromno, a v pol ni rodbinski sreči sanjala o bodočnosti. Njen vzdrževatelj, poslovodja hotela Im» perial v Frankopanski ulici, Božidar Gre» gorič, rodom iz Celja, si je pognal kroglo v glavo in čez nekaj ur nato v bolnici umrl.
Dogodek je vzbudil v mestu splošno so» čutje z nesrečno družino. Pokojni Grego» rič je živel v izredno srečnem zakonu. Bil je nežen soprog in dober oče, ki je žrtvo» val vse za srečo svoje družine. V hotelu Impérial je bil nameščen kot poslovodja že devet let, ter je bil vesten, točen in pošten, proti gostom pa ljubeznjiv m zelo uslužen. Bil je miren in varčen človek, sploh v vsa» kem oziru na svojem mestu. Da si izboljša svoj materijalni položaj, se je v prostem času bavil z raznimi trgovskimi podi in imel v zadnjem času zastopstvo dveh nem. ških tvrdk iz Stuttgarta in Niirnberga. Zdi se, da pri teh poslih ni imel sreče, temveč
SOletnica zborovskih koncertov ljubljanske Glasbene Matice
V torek, dne 23. marca 1926., je preteklo 30 let. kar je imel pevski zbor Glasbene Matice svoj prvi izvenljub-ljanski koncert, in sicer koncert v veliki dvorani dunajskega glasbenega do-rna. Drugi koncert se je pa vršil 25. marca 1896.
Pevski zbor Glasbene Matice je nastopil takrat v impozantnem številu 200 pevcev in pevk pod vodstvom svojega zborovodje Mateja Hubada ter je na prvem koncertu izvajal razne vokalne ikladbe. med njimi tudi slovenske narodne pesmi v Hubadovi harmonizaciji. Ka drugem koncertu pa so peli pod osebnim vodstvom skladatelja Dvora-ka njegovega Mrtvaškega ženina. Vsi dunajski listi so takrat v najlaskaveiših besedah pohvalili izvajanje slovenskih pevcev ter jih stavili v vzgled dunajskim zborom. To koncertno turnejo Glasbene Matice je vodil v Ljubljani poseben odbor, sestoječ iz članov Glasbene Matice, kateremu na čelu so bili
pokojni sodni svetnik Vencajz ter gospa dr. Jenkova in rač. ravnatelj Anton Svetek.
Ženski zbor je nastopil na Dunaju v prekrasnih narodnih nošah in na te čase nas spominja velika fotografija pevskega zbora Glasbene Matice, ki je pri-občena v današnji številki. Na njej žal niso fotografirani vsi udeleženci. Manjka jih okrog 50. Izmed moških članov, ki so na fotografiji naslikani, delujejo še danes v Glasbeni Matici: ravnatelj Matej Hubad, rač. svetnik Josip Juh, skladatelj Anton Lajovic. predsednik Glasbene Matice dr. Vladimir Ravnihar in podpredsednik Glasbene Matice dr. Janko Žirovnik. De facto sodelujeta v zboru izmed vseh naslikanih moških članov le še Juh in dr. Žirovnik. Izmed naslikanih moških članov zbora je še okrog 35 živih, ostali so v teku 30. let pomrli. Morda bi bil umesten sestanek še živih članov pevskega zbora Glasbene Matice, ki so peli na Dunaju.
Čiščenje Mikloš-čeve ceste v Ljubljani
mirovala po solnčnem zatonu. Plačilo za delo je bito sicer skromno kljub 23 pohval» nim dekretom. Trpljenje mu je bilo sprem» Ijevalec v življenju.
Nadučitelj Ješovnik je bil sam skromen človek, ki je živel v samoti. Žarko eolnee njegove velike ljubezni do mladine je ogre» valo njemu izročeno mladež. Njemu same« mu so žarele oči v mladostnem ognju, ko se je obračalo nanj 100 nedolžnih očesc. Počitnic ni maral. «Takrat se me polašča starost» je dejal, ko smo se drugi veselili in pripravljali na počitnice.
Bil je miroljuben mož, ki je umel in iz» polnjeval veliko, da, največjo nalogo živ» ijenja, dano nam vsem, umevano od redkih in izpolnjeno le od malega števila izvolje« nih: posvečevati življenje z delom in s trp» ljenjem. Zato mu naše spoštovanje! S svo» jim živim vzgledom je vplival na svojo oko lico ter jo učil: poštenega dela in voljnega trpljenja. Zato mu naša hvaležnosti Neiz» merna je bila njegova ljubezen do rodne grude, do domovine. Bilo je to v onih časih, ko je hodil zaveden Slovenec trnjevo pot. A ni se bal trnja, ni se bal bodic. Kot zvest sin slovenjegoriške grude je sejal sem« iskrenega rodoljubja v mlada srca, je jačil narodni živelj v onih krajih, kjer se je sem tertja zgodilo, da je pogledal čez mejo mračen obraz iz severa.
Ko je zarajal narod v svobodi, ko je za. vriskal iz oproščenih prs, takrat je zaža» relo tudi njegovo oko v veselju in ponosu.
Dan življenja se je nagibal... Mračilo se je... Čebelica delavka pa je zahrepene» la po solncu... Ni obnemogla. Za trenu» tek le je povesila peruti, da se pripravi za končni polet domov k solncu.	I. S.
ho tržnega prostora. Radi ceste za Savo iz Hrastnika naj bi se pooblastilo posestnika Klembasa, da Jo p:pravi. Ces.a od Birtiča na Studence so popravili sporazumno z rudnikom, ki pa jo je zopet razdrl s svojimi vožnjami
Pri debati o cestah sta omenila sosvet-nika Cestnik in Kclenc pomanjkanje cestarja za Planinsko vas, Gabersko in Knez. dol. Gerentski sosvet je zato sklenil, da namesti cestarja. K poročilu sesvetnika Bergerja radi prodaje občinskega zemljišča »Lastnemu domu« in Jožetu Golouhu se ie prepustila rešitev novo izvoljenemu občinskemu odboru.
Pri obravnavanju odškodnine za občinski vodovod posestniku Forteju v Lokah ]e bil sosvetnik Klenovšek odločno proti temu, da bi mu občina odstopila zemljišče ob okrajni cesti, ker ga bo občina pač sama rabila. Izrekel pa se je za odstop zemljišča kje drugje. Sklenjeno je bilo, oce-
niti zemljo g. Forteja, nakar bi stopil sosvetnik Goropevšek v stik in poravnal zadevo.
Končno je poročal še sosvetnik Roš o uvedbi sodnijsk.h dni v Hrastniku. Ker ni vlada ničesar stavila zanje v proračun, krije za letos vse stroške trboveljska občina in občina Dol. Sosvetnik Malovrh je predlagal za pismonošo v Hrastniku 300 Din mesečne plače, kar je bilo sprejeto, gerent pa je prebral prošnje za sprejem v občinsko zvezo, ki so bile vse pozitivno rešene.
Ob zaključku seje ob 19.30 zvečer je predlagal sosvetnik Pavlin, naj b; se nekaj storilo tudi še za ugled občine. Naštel je trge in mesta, ki zaostajajo v vsakem oziru za industrijskim centrom Trbovljami ter predložil prošnjo za povzdigo Trbovelj v trg. Njegova izvajanja so b la soglasno sprejeta in pozdravljena z velikim navdušenjem.
Stari in novi dravski most v Mariboru
Stanovanjsko vprašanje v Mariboru
Ze večkrat smo opozarjali na nujnost stanovanjskega vprašanja v Mariboru in bližnjih okoliških občinah kjer postajajo razmere vedno bolj nevzdržne. Privatna gradbena podjetnost le začetkom vojne popolnoma prenehala in je nekoliko oživela iele leta 1925. Sezidali sta saimo Gospodarska zadružna banka in Prva hrvatska šte-dionica po eno večjo hišo ter bivša Centralna banka eno nadstropje; v teh hišah pa je najemnina za stanovanja tako visoka, da srednji sloj, zlasti pa »zaščitene!« nikakor ne prenesejo.
Ker le mestna občina, ki Ima sedaj okrog trideset tisoč prebivalcev, v minulosti Izvedla velikopotezne načrte, n. pr. vodovod, pinarno, kopališče, klavnico itd, je vsakdo pričakoval, da bo tudi v stanovanjsko vprašanje posegla inicijativno ta z energično roko prispevala k omvljetrju vladaj če bede. Toda pretekla so leta hi se je šele ta mesec začelo s pripravami za zgradbo prve stanovanjske hiše v Smetanovi ulici z nekaj nad dvajsetimi stanovanji Da s tem pomanjkanje stanovanj ne bo rešeno, je Jasno, vendar se Je pri odločilnih krogih na magistratu pojavilo mnenje, da naj bo ta prva mestna izključno stanovanjska hiša tudi zadnja. Nova hiša, kl lo mesto grad: v Frančiškanski ulici, je večinoma namenjena za pisarniške prostore mestnim podjet-lem.
Okrog Štirideset stanovanj bo tudi v novi zgradbi Pokojninskega zavoda na Trgu kralja Petra, katerih najemnina bo tudi previsoka za srednje sloje.
Kako višino le dosegla stanovanjska beda v Mariboru, je raizvidno Iz naslednjih številk.
Pri mariborskem stanovanjskem sodiSču !e blo 18. marca 1926 še 724 nerešenih prošenj za družinska stanovania; to so večinoma prošnje uradnikov in drugih, po stanovanjskem zakonu zaščitenih oseb, ki nimajo nkakega družinskega stanovanja ter životarijo v opremljenih sobah ali v prenapolnjenih stanovanjih kot sostanovalci pri sorodnikih in znancih. Kako kvarno to vpliva na zdravje, moralo in zlasti vzgojo otrok ni treba posebej povdaijati. Ostale prošnje pa so vložili taki. ki so jim stanovanja pretesna ali pa nezdrava.
Skoraj neverjetno se glasi, da je nerešenih prošenj za družinrlka stanovanja še te 1923 leta 127, iz 1924 leta 75, iz 1925 leta 370 m od letos 152.
Izpraznjenih stanovanj je dodelilo mariborsko stanovanjsko sodišče:
leta 1923	164
» 1924	177
» 1925	173
» 1926 do 18. marca 34 v okolici pa je b.lo dodeljenih od 15. maja 1925 do 18. marca 1926 vsega skupaj 117 stanovanj.
Odpovedi je bilo do sedaj po novem stanovanjskem zakonu vloženih 297; pravo-močno dovoljeno je bilo 63 odpovedim. Od teh je že dobilo drugo stanovanje 19, tr.je so Т deložirani na cesto in ostalih 41 čaka ista useda, ako ne b_do pravočasno dobili drugega stanovanja, kar pa je pri to-lžkem Številu dvomljivo.
Pri rednem okrajnem sodišču v Mariboru je bilo leta 1925 vloženih 176 odpovedi, letos pa do srede marca 34
Vse te številke kličejo po nujni in izdatni pomočil
Čebelici-de!avki
(V spomin nadučitelju Simonu Ješovniku.)
Visoko čislam učenjaka, ki nam proganja temo zmot; a bolj še cenim poštenjaka ki ve in hodi pravo pot.
S. Gregorčič,
V zelenih Slovenskih goricah, kjer se zib ljejo mili vetrovi od vrha do vrha, kjer dehti vinska trta, kjer te pozdravljajo iz gričev bele golobice»zidanice in ti šume go« zdovi solnca polno pesem zadovoljnosti in sreče, tam je zagledala solnce naša čebelica delavka, tam spi tudi njeno mrtvo srce.
mrtvo srce nadučitelja Ješovnika. Na pri» jaznem Štraleku blizu šentruperske šole si je zgradil rajni nadučitelj Ješovnik svoj dom, lep in solnčen; tam se je naselil, ko je zaključil svoje delo med šolsko mladino. Pravi njegov dom pa je bila svetoruperška šola. On je bil tista Foersterjeva vzgojna osebnost, ki vzgaja brez besed — samo z vzgledom, bil je čebelica*deiavka, ki so jo vzbujali vsak dan prvi solnčni žarki ter jo vodili na delo, čebelicasdelavka, ki še ni
nasprotno velike izgube» Id so ga pognale končno v obup.
V	pondeljek zvečer je pri ici domov ob
običajni uri. pričel poljubovati svojo ženo in nato miio plakati Razburjena žena ga je zaman prosila, naj ji pojasni vzroke njego» vega nerazpoJoienja. šele po dolgem času ga je pomirila, nakar je legel k počitku. V torek zjutraj pa je vstal Gre gori č še bolj deprimiran. Povedal je ženi svojo bol in ji izjavil, da nikakor ne more več prenašati težke krize, v katero je zašeL Pred njego» vimi očmi mu je neprestano lebdela črna bodočnost njegove dosedaj srečne družine. 2ena ga je tolažila, naj ne obupava in ga zagotavljala, da je pripravljena v srečnem zakonu deliti z njim vse težkoče. Opozar« jala ga je celo, da je na milijone ljudi, ki se nahajajo v še večji bedi ln so še bolj nesrečni. Toda niti to Gregoriča ni moglo pomiriti. Predno bi moral oditi v službo, je še enkrat poljubil in objel svojo zvesto že» no in dvignil nato še malega ôletnega sinč» ka Dragana, ki ga je krepko pritisnil na sw> je srce. Nedolžno dete se je, kakor da bi slutilo težko nesrečo, obrnilo še k materi in jo vprašalo: «Mamica, zakaj me tatek danes tako poljubuje. Ali pojde na poto» vanje?»
V	težki duševni borbi je odšel nato Gre» goric iz sobe po malem hodniku v kuhinjo, kjer se je trenotek nato odigrala tragedi» ja. 2e čez nekaj sekund je namreč pridr» vela k Gregoričevi soprogi služkinja, vsa bleda in razburjena in sporočila, da se je njen mož pravkar ustrelil. Nesrečna žena je našla svojega moža smrtnoranjenega na tleh v zadnjih zdihljajih. Prepeljali so ga sicer takoj v bolnico, vendar pa je tamkaj že čez nekaj ur izdihnil.
K vprašanju tujskega prometa in olepšave Maribora
(Občni zbor Olepševalnega društva v Mariboru)
Vprašanje obsežnega sistematičnega dela za olepšavo mesta Maribora in za njegove številne parkovne nasade, ici so njegov največji ponos, in pa udejstvovanja v vtižni panogi tujskega prometa postaja danes skoro vitalen problem za razvoj Maribora kot sedeža mariborske oblasti. Na ponedeljkovi anketi velikega župana dr. Pirkmajeiia za povzdigo tujskega prometa v mariborski oblasti se je celo povdarfla potreba obstoia olepševalnih društev v mescih. Nasproti temu pa se je na občnem zboru »Olepševalnega in tudsiko prometnega društva za Maribor«, ki se je vršil snoči v Narodnem domu, in še ртеје iera-rila resno misel, naj se društvo z oeirom na svoje nerešeno razmerje do mestne občine razipusti. Občina je namreč sedaj vo-tirala 120.000 Din v olepševalne svrhe, ki jih bo izvršila sama s pomočjo mestnega stavbnega urada. Korak občine je v tem pravilen, ker društvo tega ni zmoglo. Tozadevni dopis občine pa je bil tako stUI-ziran, da so ga smatral nekoji odborniki kot izraz nezaupanja in so zato pledirall za raizpust društva. Nekateri govorniki so neupravičeno reagirali na pisanje časopisi la zlasti »Jutra«, ki je sama to povdarjalo, kar so potem isti v eni sapi na občnem zboru konstatirali in celo odobrili.
Občnemu zboru, ki ga je otvarii ob 20.30 predsednik g. Ма-hkovec, so prisostvovali med drugÉmi gg. občinska odbornika dr. Srrrašek in Weixl, magistr. tajnik dr. Rodošek m predsednik magdalenskega Olepševalnega društva Kejžar. Predsednik Je v otvoritvenem govoru konstatiral, da preživlja društvo krizo; skrajno neugodne CTnotne raizmere članstva, ki je po večini slovensko uradništvo, in pa prav malenkostne privatne podpore in nenaklonjenost občine so vzrok, da društvo ni bilo kos sv oči nalogn.
Iz tajniškega poročila g. ravnatelja Zupančiča posnemamo isto ugotovitev. Častna Lzjemo dela Posojilnica v Narodnem domu, ki je naklonila 2000 Din podpore. Društvo Je izvršilo očiščenje ribnika, mala popravila na parkovnih nasadih, odpovedalo stanovanje stranici v hiši na Kal-variji, katero so vsled razpadanja podrli. Za varstvo parkovnih nasadov Je bil nastavljen paamik. Vsled neugodne zimske sezone ni vrglo drsališče pri treh ribnikih in v parku zaželjenih gmotnih sredstev. Izvršiti se morajo večja popravila v parku, v vrtnariji, zgradba nove stavbe pri ribnikih in novih mostov v parku, kar bo znašalo okrog 100.000 Din, česar pa društvo ne premore.
Glasom poročila blagajnika g. dr. Ro-doška znaša vrednost premo-ženja 400.000 dinarjev, odprti računi 12.000 Din n gotovina 2.500 Din; pasiva pa okrog 25.000 Din. Poročala odbornikov so bila sprejeta.
Pri točki dnevnega reda o razpustu društva oziroma eventualnih volitev se ie vnela obsežna în stvarna debata, v katero so posegli gg. dr. Strmžek, Weixl, dr. Hoqnik, Kejžar, Kumerc, Zlvic, tz katere po vzemamo za danes samo najglavncjše misli in sklepe. Predsednik Je prečital dopis občine, v katerem sporoča, da je določila za olepšavo mesta in popravila v par ku 120.000 Din ln da bo dela sama izvrš. la, društvo naj tvori posvetovalen organ in naj daje občini nasvete. Z ozirom na snujočo se tujsko prometno zvezo pledira predsednik za nadaljni obstoj društva.
Dr. Ho j nik uvodoma konstatira, da društvo hira. Društvo ni moglo izvršiti svojega programa, ker ni dobSo ne od lav. nosti. ne od denarnih zavodov, pridobitnih srjev nikake podpore. Radi tega odobraw tiisel občine, da prevzame sama večja olepševalna dela v svoje roke. Društvo nai spremeni pravila in se posveti tujskemu prometu, obdrži pa naj samo mgerenoo nad delom občine v manjšem Stilu.
Q. Weixl se odločno prorivl razpustu društva, ker je to eminentnega pomena za razvoj Maribora in za razmah tujske«a prometa. V istem smislu se izjavi g. Kejžar, ki zahteva, da naj nastavi občina stro. kovni aka-vrtolarja za to delo.
Dr. Strm še k pojasnjuje sklep občine. Poieg dela občine, Id ga privatno društvo
ne U pTemogio, nai društvo deluje naprej
s sredstvi, ki so mu na razpolago in tvori posvetovalno kontrolo. Korak občine je raizbremenitev druèrva. Ker pa ne odgovarja dopis občine pogodbi iz 1877. in sklepu finančnega odiseka, predlaga, naj se izvolita dva delegata, ki naj v teku šestih tednov ugotovita v obveenfh pogajanjih z občino rasomerje med društvom in občino. Kot delagajta sta bila določena gg.: Mah-kovec In dr. Hojnik.
Radi sprejetja prenfloga dr. Strmška so Wle volitve oetroma razpust društva preložene do končnega rezultata teh pogajanj.
Narodnemu delavstvu !
V samostojni strokovni delavski Uniji včlanjeno in drugo narodno in socijalno napredno delavstvo opozarjamo na razposlane okrožnice, ki se tičej > delegatskega zborovanja v nedeljo 28. t. m. Vsaka strokovna organizacija mora brezpogojno b tl na zborovanju zastopana po polnomočnih delegatih. Tudi ostalo, strokovno še ne organizirano narodno delavstvo, zlasti iz večjih industrijskih krajev, naj na zbnr pošlje svoje zastopnike v smislu okrožnice. Legitimacije in pooblastila mora imeti vsak delegat s seboj. Za. vedati se moramo, da je zadnji čas. da doba brezplodnega beganja mine in da se posvetimo m rnemu, vztrajnemu in požrtvovalnemu delu za gospodarsko in kulturno povzdigo našega delavstva.
Butare
LJubljana, 24. marca.
Kdaj bomo pa butare nesli? Kar kmalu, kajti cvetna nedelja je že pred durmi. Se par dni nas loči in kdor se bo hotel potru» diti, bo videl dopoldne cele vrste malčkov, k1 bodo korakali ponosito kar se da proti cerkvi, držeč v roki velike, težke butare In majhne butare« iz leskovih palic, pleplete« ne z bršijinom, «parkeljci» in zeleno bor« ko ter z brinjem na vrhu, ob straneh pa z rdečimi in rumenimi oblanci. Vmes pa se bodo bliskale zlatobarvne pomaranče in ja» bolka, ki bodo že komaj čakala cerkvenega blagoslova. Vsa ta radost bo seveda priki« pela do vrhunca, ko bo butara stala zopet osamljena in otresena v kotu, pomaranče ali jabolka pa bodo že na cesti, ob kraju hiš in na dvoriščih pripravljene za «seka» za nekaj časa sicer prekinjena, a je sedaj, «jtq sf i>[ 'врвлви bjb;s авризл з( jb>) °«з(и ko imamo kovani drobiž, zopet upeljana. Če se ponesreči in se izgubi, nič zato, na cvetno nedeljo ima vsakdo v žepu kak di» nar. Pa pogleda naokoli in vseka drugo pomarančo, da jo potem zopet postavi naj seka zopet drugi.
Malo je še dni pred nami, ki nas ločijo od cvetne nedelje in zato pohitimo, da na. kupimo butare. Uboge stare mamice in tu» d; mladi mali mojstri, ki jih delajo doli v Podlipoglavi, jih imajo v Ljubljani ob fran» čiškanskem mostu vendar toliko na razpola go. Ponujajo jih vrlo poceni in samo čakajo kupcev. Pripeljejo jih v mesto na malih vozičkih vse velikosti in v veliki množini ter stoje na vogalu Cankarjevega nabrežja od jutra do večera. Da celo noč so prespali ti pridni prodajalci na prostem. V noči na sredo se je pozni nočni pasant gotovo za» čudil, ko je zapazil pod okni «Slavenake banke» male vozičke, na katerih so čepeli med butarami oni, ki bi jih radi oddali. Ka» ko so spali, niso hoteli povedati, vendar so zjutraj z nezmanjšano vnemo ponujali zopet mimoidočim gospodinjam butare po par dinarjev kos.
Ljubljanski „Rdeči detektiv"
Ljubljana, 24. marca.
Ivan KThné je srednje postave in nosi precej obrabljeno obleko. V splošnem je tal;o vsakdanje zunanjosti, d® ne vzbuja prav nikakega zanimanja, če promenira po Selenburgovi uloi ali po Aleksandrovi cesti. Nikomur izmed mimoidočih se m rda doslej niti sanjalo ni, da se skriva pod krinko tega skromnega ljubljanskega me ščana talent, ki hoče postati znamenit detektiv.
Naš Ivan Je pisar v veleobratu nekega trgovca in s svojo skrorrmo piačico komaj Izhaja. Je pa mnenja, da njegova služba ni. kakor nI v skladu z njegovimi zmožnostmi. To pa iz naslednjih razlogov;
Krhné strastno ljubi detektivske filme. Dan za dnem je doslej z največjo pozor nostjo ogledoval Izlo-žbe vseh treh ljubljanskih kinov, da Ji morda v kojem ne igra jo detektivskih storij. Teh pa n tepustiJ niti ene ne. Naravno, da ie tudi z navdušenjem čkaJ detektivske romane »n zelo je obžaloval, da Jih imamo tako maJ^ v slovenskem slovstvu. Ivan Krbné namreč ne zna nobenega drugega Jeaika toliko, da bi čitaJ de.ektivske povesti tudi v tuj.h Jez. kih. Presrečen pa je, če kak ljubljanski dnevnik prinaša detektivsko povest. Vsako jutro se Je na poti v pisarno ustavil za četrt ure pred plaka tiranim listom n pazljivo prečital nadaljevanje, dočim se je za ostale članke in novice briigal jedva toliito, kakor za lanski sneg.
Conan Doyle ta Gaston Leroux, kolikor ju imamo v slovenščini, sita bla zanj sveto pismo; ko pa le prečita! ie »Rdečega de. tektiva«, je spoznal, da Je tudi on rojen detektiv. Mimogrede povedan », ima rdeče iase in to ga še bolj potrjuje v prepričanju. da njegove detektivske lastnosti dale-ko presegajo Sherlock tlolmesa in Kerryja Po glavi so mru brnele teorije ki me ode raziskovanja in sklepanja, potom katerih labko resen detektiv doseže dobre in vča-&i kar frapantne uspehe.
Na žalost mu le manjkala priložnost, da bi pokaeal tvojo detektivsko sp:eobnost in zato Je sklenil, da si Jo napravi sam.
Nedavnega večera se Je z naravnost mačjimi koraki približal omari, v kateri ]e
bilo perilo, in je Iz stare nočne srajce na vrteli polici izvlekel ltstnioo s sv j j itn! skromnimi prihranki. Potem Jo je skril na kraj, o katerem Je bfl prepričan, da ga nihče ne bo odkril.
In legel Je spat in je kmalu zasanjal fantastične detektivske sanje.
Ko se naslednje Jutro zbudi, skoči k svoji omari, — konstatira, da Je listnica iz. gnila ta obupno, a prepričano vzkikne: »OkradH se me!« . . .
TskoJ je od hitel na policijo in komisarju povedal, kaka nesreča se mu Je pripetila. Obenem pa Je s ponosom feejavil, da Je tako izvežban v detektivskih poslih, da bo že sam odkril tatu.
Ko se Je Ivan Krhné vrnil domov, Je začel, čisto po načinu Sherlocka Hoèmesa ali Rdečega Kerryja in po vseh pravdah detektivske umetnosti meriti odtiske stptaj, ki j h Je pustii vlomlec na deh. Po dolgotrajnem. a točno sprovedenem raziskovanju je dognal, da tat nosi čevlje št. 41 In da le peta levega čevlja na zunanji strani precej brabliena. iz česar se da sklepati da njegov lasnik ni ravno preveč pet'čen. Po formuli 41X0.04=1.64 je dognal velikost vlomilca, 1 m 64 cm S pomočjo vel -kega povečevalnega stekla le nato preiskai tla svoje sobe in našel pred omaro kratek las Ta slabotni las rdeče barve le razodeval, da je od precej plešastega rdečelasega možaka Čik, ki ga Je vlomilec odložil v pemelniku na mizi. Je točno kazal, da Je kadiiec ln da Je star nekaj nad 5'irfdeset let (višna 1.64 + štev. čevljev 41 = 42.64, to se pravi 42 let, 2 meseca in 4 dni) Vlomilec ie moral biti uprav moj < trsk fczur-len svedrovec, kajti na stanovanjskih vra-ih nI bilo opaizrti в kakih znakov nasilja.
Na podlagi teh silno skrbno izvedenih preiskavanj Je Ivan Krhné prišel do za. kijUrJka, da podatki, ki Jih Je našel pot m svoj h detektivskih metod, popolnoma odgovarjajo njegovi osebi, in ta konstataciia ga je navdala z velikim veseljem. KaJ'i na ta način je dognal ,da so detektivske metode, ki jih uporablja, nesporno nezmotljive.
Treba je bilo samo še najti denar. V Je-dlnici je manjkal en stol za mizo. Vsekakor se ga je moral vlomilec poslužiti. Ivan je zaisiedoval to važno sled, in res, v ropo. tarn.c. je našel pogrešani stoi. Stopil Je nanj in — listnica je bila pred njim, na vrlini polici ob zidu!
Ko je Ivan na podlagi svojih detektivskih metod zopet našel svojo listneo, je ves srečen radi ^„polnega uspeha svojega p>-skusa tekel k policijskemu komisarju, da mu javi rezultat svojega raziskovanja.
—	Gospod komisar, je dejal z važnim glasom, naše! sem tatu.
—	O, o, iaborno. Čestitam vam k vaši bistroumnosti. Kdo pa je?
—	Jaz sam sem tat, se je Ivan Krhné odrezal ponosno.
—	A ... a? — izborno! Potem mn ne preostaja nič drugega, kakor storiti svojo dolžnost: »V imenu postave vas aretiram!«
Ivan Krh«é je prtbleiel. Končno se Je pa stvar le srečuo zasukala tako, da iz Sale ni postala resnica.
STRA2IŠČE PRI KRANJU. Sokolski oder vprizori danes ob 4. popoldne »Vstajenje«, dramo mladih. V tukajšnji okolici je še niso vipr.zorili in ker je delo lepo, upamo, da posetite prireditev v obilnem številu, te prijaznosti sodeluje med odmori ln dejanji orkester Narodne čitalnice v Kranju. Igra se ponovi v nedeljo 28. t. m. — Odbor.
LITIJA. Tukajšnja »Edinost« je imela v nedeljo 14. t. m. svoj H. redni cbčn zbor v prostorih Sokolskega doma. Izvoljen Je bil sledeči odbor: Zaje Ivan predsednik, Krhiikar Fr. podpredsednik, odborniki: Me-dič D., Simon« Jutka, Satler Albina, Kol-be, Jerina Avgust, R. Jeln kar, Mlakar Iv. in Zdar Alojzij. V nadzorstvo pa br. Fr. Lajoviic to A. Jel nakar. Zborovanja se Je udeležil imenom »Zveze« br. Simnovec, lei je poročal o bodoči nalcgi društva in centralnega odbora. Bmenom k. o. SDS sta zbor pozdravila br. Lajovic in Jelnikar A. imena novega odbora nam dajejo popolno Jamstvo, da krene organzac j a zopet na redno in pozitivno delo. Vas, bratje in sestre, pa pozdravljamo kot nove delavce ter kličemo: Naprej po začrtanem programu! Zdravo !
KOSTANJEVICA. Naš referent za modo je mahoma utihnil, kar se nam pa le pre-čudno »di. Mogoče pošilja svoje prispevke v modno prilogo »Slovenca« in »Domoljuba«. Ker pa teh predobrih listov, ki j*b kljub strastni авиасч. ni mogoče spraviti med nas, ne beremo, (kakor se vidi, je odpadla nagrada — »žajfca«) bi ga prosili, da nas vsaj malo informira o najnovejši pomladanska modi Prosimo ga pa tudi, da nam še nadalje vsaj enkrat na te. den v svojem vzorno urejevanem list ču »Ekspres« poda glavno poročil; važnejših novic, ki jih je nabral med tednom po mestu ir. bližnji okolici, oziroma ki so mu jih donesli neutrudljiv; sotrudniki. Tudi v žalostnem postnem času se prileže kaj veselega.
SV. KRIŽ PRI KOSTANJEVICI. Dne 14. t. m. je mel občinski cdbti sejo. Na dnevnem redu le bi! proračun za leto 1925. Pregledovale! računov so ugotovili, da se nahajajo pri izdatk h tudi take postavke, ka. terib župan brez dovoljenja občinskega od-
Prodaja
1734-a
traja ie v petek in soboto v sklad.šftu
R. RANZINGER.
bera ni smel izplačevati. Tako Je župan ob priliki zadmj.h drž a vn ozborcklh volitev izplačal Šolskemu voditelju, ki Je bil v šoli v Bučeči vasi za zapisaikarja, iz občinske blagajne 100 Din. Napredna manjšina občinskega odbora je zahtevala tozadevno od župana pojasnila, nakar Je ta odgovoril, da Je šolski upravitelj prediožfl račun 100 Din za kosilo volilnemu komisarju. Odločno protestiramo proti temu, da bi plačevala občina take stvari. Na seji Je prttlo ponovno do ostrih spopadov med manjšino in Je manjšina končno zapustila sejo s protestom proti slabemu gospodarstvu večine, čeprav Jo Je »Domoljubov« dopisnik tako hvalil.
ZAGORJE OB SAVI. Ob zaključku trimesečnega gospodinjskega tečaja, katerega so priredile učiteljice pod vodstvom to» variSice Danice Lederhasove, se prired te-IJice zahvaljujejo vsem, ki so na ta ali oni način podpirali njihovo delo ter tako pripomogli, da Je bdi tečaj dostopen tudi nepremožn.m slojem, ki so praktične gospodinjske naobrazbe še bolj potrebni. Posebna hvala g. dr. Zamiku za sodelovanje z sdravstvemmi predavanji, g. rudniškemu ravnatelju Loakotu, ravnateljstvu steklarne, kakor tudi društvu Sokol in odbom »Hranilnice in posojilnice, ter cenj. Kg. trgovcem: R Mihelčču, M. Weinbergerju, M. Cobalu in V. MiiHeriu. Vsem velikodušnim podpornikom naj bo v zahvalo zavest, da so sodelovali za povzdigo naobrazbe našega ženstva; naših gospodinj in mater, ki so temelj naroda, saj velja tudi nam izrek: kakršne gospodinje, taki damovl; kakršne matere — taki sinovi, tak narod! Tečaj se je zaključil z raes>t«vo, ki Je bila prva te vrste v dolini; njen obisk pa le pričal, kak smisel Ime naše Mudstvo za koristno delo ta pravi napredek Hvaležnost gojenk, priznanje staršev (n zanimanje ljudstva Je najlepše plačilo prired telji-caim. b so Sle preko Stevfbith zaprek za svojim ciljem.
KOZJE. Dne 16. t m. se je vriHI letni občni zboT »Čitalnice« v Kozjem. Kako velikega pomena Je to društvo za Kozje in okolico, Je raevdno iz poTočMa o njenem . delovanju, Id ga je podal odbor In Je bilo na občnem zboru soglasno odobreno tn pohvaljeno. OdboT pa Je lahko vršil svojo nalogo tako uspešno zato, ker ga Je podpiralo vse, kar čuti v našem trg-u narodno. Najvažnejša pridobitev »Cttalnlce« v pretečenem letu je ustanovitev ljudske knjižnice, ki šteje danes že preko 100 samih vezanih knjig. Mnogo teh knjig so darovali prijatelji »Čitalnice«, največ pa lih le bile nabavljenih od čistega dbnosa predstave »Vdova Rošfeika«, ki so Jo priredili »Chabtičarji« Pod režijo gospe notarjeve Golobove z izvrstnim moralnim in gmotnim uspehom. Čitalnice so se pa spominjali ob vseh priiikah tudi njenii prijatelji. Taroki-sti so prispevati okoli 360 Din, g. notar Golob Je prispeval ob vsaki priliki znatne zneske — omenim naj samo, da Je pr spe-val k nabavi omare za knjižnico 250 Din, mesto venca na grob umrlega notarja g. dr. Barleta 200 Din in poleg tega še iz sod. nih poravnav 350 Din. Zavedni »Cltalni-čarji« so se spomin j ill svojega društva tudi pri godovanfth, kegljanju itd. Zato Je tudi na obč. zboru vladalo pravo navdušenje za nadaljnje delo, ki, vodeno po do_ sedamjih smernicah, mora »Čitalnico« in njeno knjžnlco še dvigniti ter kmalu poraziti njene maloštevilne, a hude nasprotnike, ki Ji skušajo nagajati samo Iz škodoželjnosti in zavisti.
RIMSKE TOPLICE. Javna ljudiska knjižnica v Sv. Marjeti pri Rimskih toplicah priredi s prijaznim sodelovanjem prosvetnega odseka Sokoia v Laškem v nedeljo due 28. marca ob 15. uri v hotelu »Nova pošta* v Rimsk.h toplicah gledališko predstavo »Mavaden flovek«. Ker Je čisti dobiček namenjen v prosvetni namen, se pričakuje obilna udeležba ZelezniSka zveza Je Jako ugodna iz Zidanega mosta kakor tudi iz Laškega in Celja.
SV. KRlSTOr PRI LAŠKEM. Ker se nakane našega župana in blagajnika Bania-na glede naknadnega povišanja proračuna za Din lOO.UOU na občinski seji dne 11. t. m nuso posrečile, je sklical župan po nalogu blagajnika Bantana ponovno sejo za prihodnjo nedeljo dne 28. u ra. Občani zavedajmo se! Znano nam je, kakor čitamo v vseh časopisih, da oam bo sedanja vlada naložila ogromne davke. Lanski budžet ali proračun (državni) je znašal v skupnem 10 milijard, letos ga hočejo povišati na 13 ta pol milijard Din. 2e iiz tega rasviditno, da bomo plačali mnogo več državnega davka kot lani. Našim občanom bo tudi znano, da je občinski odbor oa inidjativo Bantana in Napreta poviša) občinski proračun za tekoče leto od 80 na 16 odstotkov. Ako b bil proračun že rešen, bi morali plačati letos še enkrat toliko davka kot lani A vse to Še ne zadostuje našemu blagajniku ta županu, ker hočeta naknadno povišati proračun še za 100.000 Din, torej zopet za 34 odstotkov. Vsak posestnik, ki trezno misli, mora biti v skrbeh, odkod bo dobil denar za krivje teh ogromnih davkov. V nedeljo bo odločilni dan. Pridite vsi, ki si ne želite previsokih davkav, ker seja Je javna m da se boste osebno prepričali, kateri odborniki ščitijo interese davkoplačevalcev in kateri so tisti, ki navijajo davčni vijak. Ker bodo najbrže leios oMmske volitve v vsej državi. Je potrebno, da spoznamo naše dosedanje občinske zastopn.ke, ali zaslužijo, da Jih v bodoče volimo v občinski odbor. Pridite vel, da pokažemo, da smo proti previsokim davkom. Prizadeti davkoplačevalci.
VELENJE. Naš trg zadnje Saše osrečujejo raelični Radičev: agenti. Posebno lim je pri srcu naše delavstvo. Pred tednom dni se le vriU tu shod v svrho ustanovitve Radičeve ekspoziture. Kljub vsej agitaciji »ta prisostvovali shodu jedva dve ose. bi, neki Hrvat o vsevedni gospod P Slednji Je celo tolmači) krizo tukajšnjega premogovnika. Zadnjo nedeljo so imeli zopet shod v nek* znani tukajšnji gostilni. Res se Je zbralo nekaj možakarjev, da poslušajo besedo mirotvorca. Radičev komisar, ka_
44
kor se sam naz va, le kvasi! na dolgo in široko Radičevo ideologijo. Interesanuia je bila raizlaga, kaj je demokracija. Pravd je, da je demokracija vojaška dolžnost, korupcija itd. Vprašamo gospoda komisarja, saj so vendar oni sedaj na vladi, zakaj ne udejstvijo svojih obljub in zakaj ne pomagajo delavstvu? Posnemajoč gospoda Ra. d.ča, je tudi naš komisar predstavil publiki svojo »Marenko«. Dama je med drugim dejala: »Mi smo Slovène ta ostanem, Slovenci, pa pod Srbe nikdo!« Privatno so ti mirotvorcl občevali med seboj po nemško. Popoldne so imeU v hotelu intimen sesta. nek. K sosednji mixi se Je vsedel neki velenjski trgovec Ko so ga opazili, so mu rekli: »Tebi ni treba prav nič du poslušati, ker vemo, da nis* naš.« Možakar se Je do-uro odrezal: »Saj itak prazno slamo mlatite!« Svetujemo gosp. komisarju, da čim manj poseča naš trg!
VRANSKO. Prostovoljno gasilno društvo je Imelo 7. t. m. redni letn občni zbor. Odbor je sledeči: načelnik Luka Štober, podnačelnik Josip Križnik, blagajn k Karel Zdolšek, tajnik Mihael Lukman, vodja p!e. zalcev Ivan Golob, vodja prve brizgalne Josip Kolar, vodja druge brtzgalne Ivan Pungartnik, skladiščnik Franc Urh, orodni-čar Leopold Piki, za namestnika pri odboru Ivan Brtaovc in Franc Schwentner. Društvo proslavi septembra meseca 40!et-nlco svojega obstoja, nakar opozarja že sedaj vsa tovarlška društva In pudporne člane.
Pred sodniki
France in Lojze iz Sabočeva, trdita, da je srna dobra jed. Franc« ji je nastavljal zanj« ke, no, Lojze tudi in sicer v njegovi družbi. Ko je pa Lojze začutil, da nekaj smrdi, pa je po srni, je nesel zanjke lovskemu društvu. France je namreč vjel v revirju borovni» škega lovskega kluba srno in trdil, da sta z Lojzom skupno lovila. A Lojze se je zago« varjal, da je le hotel zvedeti, če je Francelj lovski tat in je samo zato skupno ž njim nastavljal. Sodni senat pa pravi, da sta se oba ujela in bosta v zanjki čepela — in si« cer France 6 mesecev, a Lojze 4 mesece v
težki ječi. Pa pravita, da se pritožita. «
Marička in Francka iz Ježi ce sta si vedno v laseh, največ radi najemnine. Francki ni bil všeč štedilnik, ki ga je imela v kuhinji, pa ga je zamenjala in si omislila novega. Gospodinja Marička pa s tem ni bila zaJo« voljna in hotela ga je zvleči iz kuhinje. Pri tem so ae prepirali piskri in sklede in vo« da je tekla po tleh v potokih. Jezna Marička se je pa hotela uveljaviti kot gospodinja in je udarila Francko po glavi. Obsojena je bi« la pri okrajni sodniji na 150 Din. pa se je pritožila, a k vzklicni razpravi ni prišla kot oi slutila, da ostane pri starem in ji denar« na kazen 150 Din ne odide.
Hlapec Jože iz Brda je služil pri mesarju N. v Rožni dolini. Mislil si je: »Oba delava, pa si tudi oba zaslužek deiival« A ker je vedel, da gospodar z njegovim predlogom ne bo zadovoljen, je svoj delež jemal skri« vaj. Med staro šaro je našel ključ, ga opilil i z njim srečno odprl blagajno. Tako je vzel vsako soboto 100 do 200 Din, vsega je manjkalo 2600 Din. Ker je ta denar porabil za obleko in čevlje, kar so mu pri aretaciji zaplenili, znqša škoda šc 50 Din. Fant je sla« bo vzgojen, »in al' holika, ki se je v pi ja» nosti ubil. Z uporabo izredne milosti je bil
kamovan le s aldnevno ječo.
•
Lenka je spravila pri Tonki dva kovčepa. Ko jih je vzela je čutila, da je nezakle« njeni kovčeg precej lažji Odprla ga je in opazila, da ji manjka obleka, nekaj perila in nogavi Ker ni mogla dokazati, da ji je to ukradla Tonka, pri kateri stanujejo tudi sorodniki, je bila slednja oproščena.
Znhoala.
V moji odsotnosti v tujini prišlo mi je toliko čestitk, pismenih in ustmenih, k mojemu imendanu. da se ne morem zahvadti vsakemu osebno. Zato se zahvaljujem tem potom.
JOSIP TURK
gerent.	1844«
S A. Kune, Llublfana i
i priporoča svojo bogato izbero i 5	®
finih površnikov i
za gospode	81
po prav zmernih cenah, аваапававвпапааш
9 ■
■ B
Domače vesti
*	Strokovni svet vrhovne državne uprave. Za predsednika strokovnega sveta vrhovne državne uprave za leto 1936. ie imenovan general Dušan Stefanovič, kancelar fcraijevih redov, za člane pa: član glavne kontrole Slma Miloševič, šef kabineta predsednika vlade Boško Hrlstič, načelnik glavne kontrole Milan Radojkovič ter glavni tajnik državnega sveta Rajko Dogandžič.
*	Veliki župan Perovlč — na dopustu. Ve liki župan splitski dr. Perovlč ie predvčerajšnjim posetil ministra za notranje zadeve dr. Božo Makstmoviča. Kakor doznava »Jutar-nji list«, je dr. Perovič dobil trimesečni dopust, s katerega se ne povrne več na svoje službeno mesto. Tako vsaj zahteva Stjepan Radič.
*	Vprašanje univerzitetnih profesorjev. V
načrt novega finančnega zakona je med dru gim sprejeta tudi odredba, po kateri ima prosvetni minister pravico, da sme tudi za univerzitetne profesorje določiti službovanje y kaki prosvetni instituciji, ako to zahteva potreba Minister prosvete Pa sme to ukreni ti 'e v slučaju, ako z njegovo namero soglaša tudS profesorski svet one univerze ali vi-sokç šole, na kateri je dotrčni profesor predaval.
*	izpremembe v državni službi. Imenovani so: Ivan Tavčar za višjega revidenta pri agrarni direkciji v Ljubljani, Ivan Verbič za referenta pri isti direkciji ter dr. Herman Worintz za okrožnega zdravnika v zdravstvenem okrožju Grosuplje. Premeščena sta poštna uradnika Fran Urbič te Novega Sada v Maribor hi Avgust Spondl iz MisHnja v Maribor. V območju direkcije državnih železnic v Ljubljani so trajno upokojeni urad-r.lki Peter Romavh. Vac'aw Hladndk, Ivan Petač, Fran Kessler fn Fran Ostanek.
*	Z beograjske univerze. Božidar Tara-ravskîj, začasni profesor beograjske tmiver re, je z ukazom mlnfetrstva prosvete Imenovan za rednega profesorja slovanskega prava. Taranovskij je rodom Rus.
*	Radi obolelosti gospe Vide dr. Baltičeve odpade danes v četrtek običajna čajanka pri velikem županu g. dr. Baltiču.
*	Pravilnik o rečni plovitbL Ministrski svet bo na prihodnji seji odobril pravilnik o rečni plovitbd, ki je bil izdelan v prometnem ministrstvu. S tem pravilnikom se bo izboljšal rečni promet ter omogoča cenejši promet blaga in potnikov.
ф Uspeh finančne flotllje. Ob priliki križa-;enja ob obali otoka Visa je te dni motor-r-d. ladja finančne kontrole »Senjanin Ivo« zalotiia neki motorni čoln z 200 kg sladkorja 60 kg kave, 2000 kg bencina ta petroleja, 60 kg tobaka ln 570 zavoji cigaret. Vse omenjeno blago so tz Zadra vtihotapili v našo državo.
*	Smrtna kosa. V Ljubljani je umri včeraj po daljšem bolehanju višji poštni uradnik g. Fran Zore. Pokojnik Je bil strokovnjak v svojem poklicu tn splošno priljubljen. Pogreb fco v petek, ob 4. popoldne s Poljanske ceste št. 17., na pokopališče pri Sv. Križu. — V torek zvečer ie zatismla za vedno svoie oči gospa Alojzija P o 1 a n j k o, roj. Ivatmša, skrbna mati fn blaga duša. Pogreb bo danes ob 5. popoldne iz hiše žalosti Novi Vodmat, Društvena ulica št. 45. — V Radovljici *« o mrla v torek v visoki starosti 94 let gospa Tefka S i 11 i g, posestnica. Pokojnica Je bila vdova po geometru Sittigu, ki je svoječasno premeril vse slovenske gozdove. Bila je bîa ga in dobrodušna ženska, splošno priljubljena. Po izkazu zadnjega ljudskega štetja Je hlla najstarejša oseba v radovljiškem okraju. Pogreb bo danes, ob 5. pop. iz hiše žalost; na domače pokopališče. Blag jim spomin žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Za rezervne oficirje. Na predlog Udru-ienja rezervnih oficirjev, pododbora v Ljubljani, je minister vojske in mornarice z na-redbo z dne 2. marca 1926. A. S. br. 2964 (Si. Vojni List za leto 1926. stran 415) odo-bril, da veljajo preje nabavliene avtomatske pištole in revolverji kalibra 7—9 mm (brez ozira na mode!) kot vojna oprema. Glede na to velja za rezervne oficirje, ki imajo take pištole ali revolverje, oprostitev vsakoletne takse za orožni list za posest tega orožja.
*	Zdravniški tečaji na dunajski univerz!. Avstrijski konzulat v Ljubljani sporoča: Od 14. do 27 junija priredi dunajska medicinska iukulteta serijo nadaljevalnih tečajev za izkušene zdravnike tu- in inozemstva. Udeležencem teh tečajev, ki se izkažejo z legitimacijo dunajskih zdraviliških tečajev, je dovoljeno do nadaljnega vpotovanje in potovanje iz Avstrije samo na podlagi potrdila o udeležbi tečaja in veljavnega potnega lista brez vizuma avstrijskega konzulata.
*	Iz državljanskega statnsa. Za podelitev našega državljanstva so zaprosili: Josip Žižmond, mehanik v Mariboru, dosedaj pripojen v Sv. Peter pri Gorici. Julijska Kratil; Ivan Lubec, trgovski potnik v Mariboru, pristojen v Trst; Davorin Magiica, po sestnik v Skokah pri Mariboru, dosedaj pristojen v Slom v Istri. Robert Seyff, gozdar-
upravitelj Wtadischgràtzovih posestev v Uplotoicl, dosedaj pristojen v Mautern na Štajerskem, avstrijska republika; Magdalena Chomrak, vdova po štabnem živtnozdrav sika v pok. v Mariboru, dosedaj pristojna v Pardubice, ČSR; Dragotln Dobrida, dijak na srednji vinarski in sadjarski šoli v Mariboru, dosedaj pristojen v Materijo, Istra, Ju-::;ska Krajina, Josip Huber, knjigovodja tvrdke Pugel & Rossman v Mariboru, dosedaj pristojen v Hallein, Avstrija; Viljem Hirrer, pomožni lekar v Splošni bolnici v Mariboru, dosedaj pristojen v Gradec. Avstrija; Anton Dervetak. posestnik v Zdolah pri Šmarju, dosedaj pristojen v Renče pri Gorici, julijska krajina. Angela Herodi, roj. Kos, gostil ničarka v Ljutomeru, dosedaj Pri .vojna v Raggendorf na NKjeavstrijskem.
*	Vremenske anomalije. Sneg. burja In vetrovi, to je paradoksna karakteristika za četka spomladi. Temperatura je močno pad k ne samo v naši državi; tudi iz Italije prihajajo poročila o hudem mrazu ln nevihtah
morju, po goratih krajSi pa so bfll cele
snežni zameti. V Franciji ie padla temperatura na več krajih celo globoko pod ničlo. Na Kutni gori v Šumavi je toliko snega, da ljudje kaj takega ž« dolgo ne pomnijo. Po najnovejših vesteh so potresni aparati zaznamovali v raznih evropskih državah občutne posrese. V naši državi je padlo rtajveč snega v Sloveniji ln na Hrvatskem. Severovzhodnik brije skoro po vsej dTžavi. Temperatura je padla po raznih krajih države pod ničlo. Po vesteh iz Sušaka ie bilo morje v gornjem delu Jadranskega morja zelo razburkano. V Dalrnacji brije burja, temperatura globoko pod ničlo. Pravo ekvi-noketjamo vreme.
*	Mednarodni dijaški kongres. Od 27. juli ia do 2. avgusta se bo vršil v Sremskih Ksrlovcih mednarodni dijaški kongres, za katerega se je doslej prijavilo 220 delegatov iz 36 evropskih in Izvenevropskih držav. Pet delegatov pride celo iz Nove Zelandije in Avstralije.
*	Vseslovensko akademsko društvo. Po inicijativi prof. dr. Pavla Popoviča, rektorja beograjske univerze, se ie ponovno aktivira lo Vseslovansko akademsko društvo. Cilj društva je, kakor зг.апо, abfižanje dijakov vseh slovanskih držav.
*	Novi direktor ljubljanskega muzeja. Kakor javljajo radičevski listi, ie za direktorja ljubljanskega muzeja imenovan sedanji šef prosvete za ljubljansko oblast dr. Dragotin Lončar, ki pa bo obenem še nadalje vodil agenti s prosvetnega šefa.
*	Pri okrožnem sodišču v Mariboru se odda mesto deželnosodnega svetnika. Prošnje naj se vlože najkasneje do 13. aprila.
*	Važna seja prosvetnega sveta. Prihodnja redna seja glavnega prosvetnega sveta, katere se udeleže tudi člani iz notranjosti države, se bo vršila prihodnjo soboto. Na dnevnem redu ie cela vrsta načelnih vprašanj v zvezi z akcijo za izenačenje srbsko-hrvatskega pravopisa in terminologije, s pre srledom učnih knjig, s sestavo novega učnega reda, programa ter razna druga vprašanja.
*	Novi muzeji In arhivi Pristojni faktorji se baviio z vprašanjem potrebe ustanovitve novih muzejev v zveri z arhivskimi oddelki Taki muzeji naj bi se zlasti uredili na Ceti-nju, v Skoplju in v Novem Sadu. Ministrstvo prosvete predloži te dni narodni skupščini amandman z zahtevo, da se v novi pro račun sprejmejo potrebni krediti za ustanovitev omenjenih kulturnih Institucij, ki so velike važnosti za dotlčne pokrajine.
*	V smrt zaradi finančnih neprilik. Iz Dubrovnika poročajo: V trgovini Tibomira Cvjetanoviča so v pondeljek pozno ponoči varnostni organi opazili razsvetljavo. Ko je prišla policija v poslovne prostore, je našla Cvjetanoviča v mlaki krvi. Ranjenca so prepeljali v bolnico, vendar pa po zdravniški izjavi ni upanja, da bi ostal pri življenju. Vzrok samomora so bal« finančne neprilike.
*	Parastos za pokojno kraljevo materjo. Na dan obletnice smrti blagopokojne knegt-nje Zorke. matere kralja Aleksandra, se ie vršil v samostanski cerkvi na Cetinju pred včerajšnjim parastos, kateremu so prisostvo vali zastopniki oblasti, uradništvo ter mnogoštevilni meščani in seljakl.
damskih oblačil,
izbrano leph. najmodernejših pomladanskih plaščev, kostumov in oblek, dunajskih in pariških mod .lov je dospela. Cene never,etno ugodne.
Fran lukič, Pred škofijo 19.
4 Prodaja srečk češkoslovaške republike.
Glede na našo svoječasno notico, da prodaja inozemskih srečk pri nas ni dovoljena, se nam poroča, da je po zakonu o državni klasni loteriji sicer res prepovedana prodaja m nakup samo čistih srečk in promes ino zemskih loterij. Ker Pa ie v češkoslovaški republiki dovoljena prodaja naših državnih obveznic Ratne štete, dovoljeno je pri nas prodajanje in nakupovanje obveznic državnih posojil češkoslovaške republike tudi v slučajih, ako so ti v zvezi z loterijo. V kolikor ne gre torej Pri teh srečkah za čisto loterijo, nego za obligacije češkega državnega posojila, pri katerih tečejo poleg dobitkov tudi stalne letne obresti, v toliko je njih nakup rn prodaja po zakonu dovoljena. Toliko v pojasnilo tistim. Iti so češkoslovaške drž. gradbene srečke, ki se kot obligacije obrestuejo po 2% že kupili In so iih svoje-časne časopisne vesti morda zbegale.
*	Naši velesejnti. Veliko je stvari, ki se matematično ne daio dokazati, ki pa v vsi svoji stvarnosti vendarle obstojajo. Sem spadajo tudi velesejnti in njihovi učinki oziro .та uspehi. Razstavljalci ne smejo upoštevati le gotovih uspehov na velesejmu samem, upoštevati morajo tudi vse one kupčije, ki so dcbrle na velesejmu samo prvo pobudo, ki so pa šele pozneje prišle do pozitivnega zaključka. Nato opozarjamo vse one naše tvrdke. ki se še niso odločile za udeležbo na VI. ljubljanskem velesejmu ki se bo vršil v času od 26. junija do 5. julija.
♦	Novice Iz Rogaške Slatine. Zdravilišče se polagoma pripravlja na sezono. S podjetnik? so večinoma obnovljene pogodbe m ne bo velikih sprememb. Samo »Aleksandrov dom«, kjer le svoj čas pod Avstrijo ložiral kralj Aleksander, prevzame letos g. Hlavač, Id je lani v izredno veliko zadovoljstvo gostov vodi' percztjo v Beograjskem domu. — SanatoriJ. ki se namerava etabiirati v tem domu, pa bodo baje otvoriii šele v jesen po sezoni Zdravilišče je dalo to državno poslopje v najem koncesijonarjem sanatorija za 60.000 Din. Te dni Je intervenirala deputacija Slatinčanov. obstoječa iz tovarnarja V. Bizjaka, drž. kopališčnega zdravnika dr. Koltererja ta nadučitelja Glinška pri velikem županu dr. Pirkma!erjn, da dovoli občini še tudi letos pobiranje davščine po 2 Din za posteljo od gostov v prid fondu za zgradbo zadnjič omenjene občinske hiše. Veliki žu-
pan Je obljubi! prošnji ugoditi, samo del te davščine bo občina odstopSa za tujsko propagandno društvo v mariborski oblasti, kar je čisto prav, ker ima baš Slatina največ od tujskega prometa v mariborski obastl — ( Sokolski orkester pod vodstvom gg. Bizja- j ka. dr. Brabeca ln Hlavača prav pridno deluje ln zbira narodno družbo Rogaške Slatine Izven sezone v Beograjskem domu. — Okrožni zdravnik dr. Brabec ie prejšnji teden Izročil posle okrožnega zdravnika v Rogatcu novemtv zdravniku dr. Ogorevcu, tako da Ima sedaj poleg Rogaške Slatine tu di Rogatec narodnega zdravnika. V obeh teh krajih pa sta ostala še tudi Nemca dr. Bratanič in dr. Treo, slednji celo v državni vili zdravilišča.	;
*	Rumunl na našem Primcrjn. Rumunsko akademsko društvo za turizem »Romania« v : Bukarešti ie sklenilo, da priredi v kratkem j ekskurzijo na naše Primorje. O velikonoč- i nih počitnicah prispejo v Dalmacijo tudi di- j Jaki tehniške visoke šole v Temišvaru.
*	Češkoslovaški radio-koncert. Kakor raz ! glaša češkoslovaško poslaništvo v Beogradu • priredi zunanje ministrstvo češkoslovaške j republike danes 2e marca specijalen radio- j koncert za inostranstvo s programom vo- j kalnih kompozicij Križkovskega, Fibicha, j Smetane. Janačka, Suka, Novaka in Kričke, ki jrh bo Izvajalo znano pevsko društvo pra ških učiteljev.
*	Potres v zagrebški okolici. Včeraj zjutraj ob 8.42, so potresni aparati geofizičnega zavoda na Griču zaznamovali v oddaljenosti 17 km severozahodno od Zagreba potres. Dobro so ga čutili posebno pri Sv. Iv. Jelini.
*	Uprava »Zborov« vljudno sporoča, da bo marčevo številko s književno prilogo, ki izide bTŽčas še pred Veliko nočjo poslala le lanskim in letošnjim naročnikom, ki so na ročni no že poravnali.
*	Staroznani jn priljubljeni hotel »Oester. reichischer Hoj« na Dunaju (Wien 1. Rothen-turmstrasse 18), k! ie bi! pred kratkim re-novlran. se sedaj krasno reprezentuje s svojim obnovljenim, arhitektonsko tako odlično ohranjenim pročeijem. Ugodna lega v centru mesta, svitli in prijazni prostori in najpozor neiša. pod osebnim vodstvom lastnika gospo da Ferdinand Hessa ta niegovega sina stoječa postrežba, kakor tudi kvaliteta, kar hotel ob zmernih cenah nudi. opravičuje moč no frekvenco, ki se io razveseljujejo Hess-hoteli na Dunaju. Jugoslovenom Je bfl hotel »Oesterreichlscher Hof« že od nekdaj najpri ljubljenejše bivališče.	Ш
*	Dostojevski], Idijot, roman v štirih delih je fzšell Naroča se pri Zvezni knjigarni, Ljubljana.	409
*	Senzacljonalni dogodek v LJubljani. Tovarna čevljev stare renomtrane tvrdke Karel Pollak d. d. Ljubljana, pripravlja svojim odjemalcem za Veliko noč presenečenje. Da vpel e svoje nove proizvode pod znamko »Standard« v čimvečjih krogih okolice, priredi tvrdka reklamno prodajo z 20% popustom na tovarniške cene. Da pa nudi svojim odjemalcem še posebno privlačnost, se le od ločila razdeliti še gotovo množino nagrad v skupni vrednosti Dm 10.000 ta sicer: 20 nagrad Po 100 Dta ta 200 nagrad po 40 Din. Te nagrade se razdele po od tvrdke določeni kombinaciji na dotične stranke, ki so kupile čevlje ta prejele od tvrdke kupone, opremljene s tekočo številko, katere naj shranijo od 26. marca do 3. aprila. številke teh kuponov, na kateTe odpadejo gornje nagrade. bodo objavljene v velikonočni izda£ časopisa. Nagrade se bodo izplačevale proti predložitvi omenjenih kuponov pri blagajn!
v	tovarni Kari Pollak d. d., LJubljana, Sv. Petra cesta 68 ta sicer vsak dan (izvzemš! soboto popoldne) od 6. do 10. aprila t. L med pol 9. ta 12. uro ter med 2 in 5. aro. Vsem tistim, ki so po pošti ali osebno prinesli naš oglas, sporočamo, da so vzeti v evidenco ш rim bo v velikonočni številki Msta objavljena ugodnost	406
*	Trgovec Kajon zopet na svobodL Sarajevsko okrožno sodišče ie Izpustilo Iz Preiskovalnega zapera trgovca Vita Kajona, ki je bil osumljen, da ie zanetil požar v svoji trgovini. Sodišče se o njegovi krivdi ni moglo prepričati.
*	Smrt Mrkonjlčevega vstaša. Te dni Je umrl v Jagodini učitelj Jovan Madjarac, eden najintimnejših nekdanjih sotrudnikov Petra Mrkonjiča. pok. kralja Osvoboditelja. Umrl je tiho ta neopaženo, kakor umirajo generacije, ki so se rodile, da žive in umro za domovino. Madjarac je bil rodom Iz Vel. Gradca na Hrvatskem in le dovršil učiteljišče v Petrinji. Ko je knez Petar Mrkonjič organiziral četovanje v Bosanski Krajini, ie Madjarac takoj zapustil svoje učiteljsko me sto in stopil v njegovo četo. Pozne;« se ie preseiil v Srbijo in postal tamkaj učitelj.
*	Sneg v Prekmurju. V Prekmurju že več dni sneži, vendar pa se sneg ne more vzdržati, ker je zemlja že pregreta.
*	Zavraten umor v Veliki Poljani pri DoL Lendavi. Pišejo nam: V Veliki Poljani pri Dol. Lendavi je bila posestnica Ana Pcrša zavratno umorjena. Sodišče je zaprlo kot osumljenca njenega moža Ivana Perša. ki žl
vi	že več let v konkubinatu z neko d-ugo žensko. O poteku preiskave bomo še poročali.
*	Obesil se Je v Goricah nad Dolgo vasjo v Prekrrrurju 36 letni vdovec Pavel Vegi. Ostavil je pismo, v katerem prosi svoje otroke naj me oprostijo, ker ni mogel več âivetL V pismu pravi tudi, da se je spove-dal in obhaja! ter sa gTe z Bogom ta Marijo v nebesa Lepi pojmi ta lepi sadov! klerikal n« vzgoje.
*	Tatvine v ВНоЦи. Kakor povsod, so del goprstnež! pridno na delu tudi na našem jugu. posebno pa se odlikujejo po svoji podjetnosti uzmoviči v Bitolju. Poleg vsakdanjih
Od petka dalje @UNN£R TOLNAES in KAR'NA BELL v Hmu „DEKLE OUNAJA"
nmo dem
HARRY HILL
ki ga že dolgo nismo videli, je ravnokar dovršil svoj najnovejši napetozanimčvl seczacijonalm film
Tovariši smrti
Ogromni uspeh v Berlinu iti na Dunaju.
ELITNI KINO MATICA
ma enkostmh tatvin ta vlomov v privatna stanovanja in trgovine, ie zadnje dni povzroči! posebno senzacijo velik vlom v ta-mošnje tobačno skladišče, kjer so napravili vlomilci velik. plen. Odnesli so namreč velikanske množine cigaretnega tobaka in raznih drug?» vrednosti, ki so bile nakopičene v skladišču
*	Prvi sestanek sleparja Vojka Mikoljila z Jakšetlčevo. Veleslepar Vojko Mikolii, ki ie ogoljufal zagrebško poštno hranilnico za dva milijona dinarjev ta ga ie hamburško sodišče izročelo te dni zagrebškemu se ie v zaporih že popolnoma uda! v svojo usodo. Zaveda se, da bo v ieči umr! in odgovarja zato na vsa vprašanja čisto iasno. V sredo se !e vršila prvič njegova konfrontacija z njegovo ljubico Frančiška Jakšeiičevo, ki mu je med tem rodila sinčka ta ie od svo:ega bega v Nemčijo ni več videl. Mikolii ii je poljubi! roko in potem ponovno lice. Zanimal se je živahno za otroka in izrazil željo, da ga čimpreie vidi.
*	Odmetnlk dr. Markovič na Dunaju aretiran. Zaradi izgreda v kavarni je bil te dni na Dunaju aretiran znani črnogorski od met nik dr Vttkašin Markovič, ki ie bil svoje-dobno v preiskavi zaradi komunistične propagande. a je pred meseci pobegni! iz cetinj skih zaporov. Posrečilo se mu ie priti preko meje ter ie v zadnjem času biva! na Dunaju. Dunaiska policija ie o aretaciji obvestila našo viado ki sedaj zahteva od avstrijskih oblasti, da dr Markoviča izroči našim oblastem.
Autovožnie v Italijo
Obveščam cenj. občnstvo, da prevzemam ?uto-vožnje tudi za Stalijo.	1822
ALOJZ STELE, autotaksi
Pol ansk. cesta št. 3.	Telefon št 942.
Iz Ljubljane
o— Zveza kulturnih društev opozarja ponovno občinstvo zlasti Pa naše ženstvo na predavanje dr. M. Ambrcžiča šefa Dečjega doma v Ljubljani, k! se bodo vršila danes dne 25. ta v nedeljo dne 28. t. m. vsakokrat ob 10. dopoldne v »Kinu Matica«. Tema prvega predavanja so »Otroške bolezni in vra že«. Tudi drugo predavanje »O pravHni pre&raai naše dece« priporočamo našemu ob činstvu.
n— Železničarji, ki so absolviraM osem-razredno ljudsko odnosno trirazredno meščansko šolo, a še niso uvrščeni v čin kate gorije, naj se udeleže v čim večjem številu sestanka, ki se bo vršil v nedeljo, 28. t. m. ob 10. dop. v restavraciji Mlkiič v LJubljani.
u— Recitacijski večer pravljic za odrasle, balad in legend, ki ga priredi »Atena«, s sodelovanjem naših opernih pevcev g. Banov-ca in g. SublJa in pianistke gdč. Vogelnikove se bo vršil v petek, dne 26. t m. ob pol 9. zvečer v mali dvorani Narodnega doma. Кет Je že tradicija pri pravljicah, da jih je prirejala »Atena« z dobrovoljnimi prinosi, se tudi ta večer prostovoljni prispevki v krrtje stroškov hvaležno sprejemajo.	412
a— Arhitektonska razstava v Jakopičevem paviljonu. Priporočamo obisk druge arhitektonske razstave g. arh. KregaTja ta g. 2rh. Spinčiča v Jakopičevem paviljonu. Razstava ie v vsakem oziru zanimiva. Danes in v nedeljo ie odprta od 9. dop. do 5. popoldne.
u_ Pevsko društvo «Ljubljanski Zvon».
Od borova seja ua praznik, danes, dne 25. t m. ob desetih dopoldne.
n— Občnj zbor tvrdke Elektra d. d. v Ljubljani se bo vršil dne 7. aprila ob 16. url v palači Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani.	415
u— Dramska sekcija JugosL napr. akad. društva »Jadran« gostuje zopet po daljšem presledku v »Sokolskem domu« v Mostah z veseloigro »Moj srček« In sicer danes ob 8. zvečer. Igra >e zelo zabavna in duhovita. V Mostah obstoj! veliko zanimanje za predstavo. Predprodaja vstopnic pri g. Remžgarju. Predstava bo občinstvu gotovo ugajala in nudila par ur smeha in zabave. Med odmori svira društveni tamfcuraškl zbor.
u— Akademija Poimladka Rdeč:ga križa v nedeljo, dne 14 t m. je prav zadovoljivo uspela in zato se čutimo dolžne, da se vsem, ki so prfp:mogli k moralnemu ta gmotnemu uspehu, kar najlepše z:;hva! mo. Prav posebno pa se smatramo hvaležne »Glasbeni Matici«, ki nam Je blagohotno dala brezplačno na razpolago dvorano in klavir, nad2.1je ravnateljstvu »Kina Matice« za dvorano pri skušnjah, mestni občini ljubljanski za brezplačno razsvetljavo, g. prof. J. Osani. ki je vodil pr prave in spi h pripomogel akademiji do uspeha, nadalje tudi g. prof. dr. Grafesauerju. gdč. Vogelnikov! in g. L. Pompeju, ki so blagohotno sodelovali, seveda tudi vsem p. n. tvrdkam, ki so rade volje sprejele v Izložbena okna lepake, in sploh vsem. Id so se odzivali našemu klicu in pokazali razumevanje za naše ideje in naš pokret — Pripravljalni odbor Podmladka Rdečega Križa na I. drž. glnmaœji v Ljrbljar.L
n— Občni zbor Jugoslovensko-češkoslova ške Lige v Ljubljani se bo vršil dne 21. aPri la ob 8. uri zvečer v restavraciji -Zvezda«. Letošnji kongres Jugoslovensko-češkoslova-ških Lig se bo vršil dne 8. avgusta na Bledu Podrobni spored kongresa objavimo kasneje
Opozarjamo že danes vsa društva, naš se blagohotno ozirajo na to našo prireditev ter svojih izletov itd. ne prirede na ta dan.
a— Slovensko marijonetno gledališče »Atena Opozarjamo občinstvo, da se bo vr štla v nedeljo 28. marca zaključna predstava letošnje sezone marijonetnega gledališča ln sicer igramo »Kraljeviča Tugomila«, izvirno slov. hitkovno igro v 8. slikah, ki jo je spisa! Miran Jarc. Predstavi se vršita ob 3. in 6 pop.
u— Kaj vse kradejo. Delovodja Matevž Mulej, uslužben pri Gradbenem vodstvu za osuševanje barja, je v torek dopoldne epa-zil. da je zmanjkalo z brega Grubarjevega kanala dvoje večjih kosov tračnic last omenjene družbe. Tat je vlekel obe tračnici v smeri proti Trnovskemu pristanu. Ukradel iu je bržkone kdo, ki ie hotel tračnici pretopiti aH pa porabiti pri prezidavi Poštenjaka viča zasleduje sedaj policija.
u— Policijske prijave. Od torka na sredo so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 2 tatvini, ! prestopek kaljenja nočnega miru. 1 prestopek pijanosti, I prestopek prekoračenja policijske ure. 1 prestopek obrtnega reda, l prestopek hoje po železnici in 4 prestopki cestno-policljskega reda. Aretaciji sta bili izvršeni 2 ta sicer: 1 radi tatvine ia 1 radi vlačugarstva.
и— Okradena v prodajalnL Ko ie prišla Alojzija Šinkovic, stanujoča v Linhartovi ulici, v torek 23. t. m. dopoldne v Prodajalno železniške aprovizacije na Masarykovl cesti št. &. da nakupi nekaj življenjskih potreb ščin, je položila za hip svojo usnja to torbico na mizo. Njena zaupljivost pa se le tre-notno maščevala, kajti, ko je hotela torbica prijeti zopet v roko. je ni bito več na mizi. S kom ie torbica izginila se ni moglo dodati. Sinkovičeva je oškodovana za 300 Din vrednosti
Iz Maribora
a— Jugoslov.-češkoslovaška L'ga opezat ja javnost, da bo pri sobotnem predavanju ravnatelja g. Pustoslemška v Kazini spregovoril tudi novi konzul ČSR dr. Resi. ki pride ta dan prvič v Maribor. Že navzočnost odličnega našega gosta nam je porok, da bo mariborska javnost napolnila dvorano in s tem izkazala tud! svojo reprezentativno zrelost, ki ne sme brti v Mariboru nič manjša, kot narodna ta kultoma zavest Liga obenem poziva svoie prijatelje, da se pravočasno javijo za nameravani blnkoštni zlet v Crikvenico, kier se ie pravkar ustanovila nova liga. Ravno tako naj stariši čtmpreje prijavijo dijaško mladino, ki bi jo hoteli dati v zameno o velikih počitnicah na Češkoslovaško. Prijave sprejema podružnica »Jd-tra«. Barvarska ulica 1, kier se dobe tud? podrobne informacije.
a— Na glavni pošti so preuredili telefonsko centralo, ki je pričela te dni funkcionirati.
a— Gledališke predstave v Mariboru. Danes ob 3. popoldne vprizori gledališče ko! ljudsko predstavo zabavno veseloigro = Ciganu. — Kienzlova opera »Evangeijnik« ki je dosegla na odru zelo lep uspeh m je občinstvu vsestransko ugajala, se ponovi danes v četrtek ob 20. uri. Predstava se vrši sa red B. (Kuponi).
a— »Hudožestvenlkl v Mariboru. Uprava narodnega gledališča je dobila od predstavnika grupe »Hudožestvenikov« brzojavko, da bo prva predstava odličnih umetnikov na našem cdru. dne 20. marca. Hado-žestveniki nastopijo dva ali trikrat. Prinesejo nam Ostrovskega »Uboštvo ni greh« iu Tolstega dramo »Živi mrtvec« in še eno stvar (Stepančikovo. Zerrftev). Priporočamo da si občinstvo že sedai rezervira sedeže za te predstave.
a— Nova koča na Pohorju. Mariborska podružnica SPD namerava postaviti v bližini Ribniškega jezera na Pohorju Ribniško
Damske kostume
rnzne damske perilne obleke od Din 75'— naprej Otroške oblekce mornarske iz ševiota ter tazne suknei e športne in perilne od Din 25-— do 250 — nudi
f. in I. GOSIČAB, Lfnbliassa
Sv. Petra c. 29
Sv. Petra c. 29.
Da ustrežemo želji p. n. občinstva. | dajemo tndi pe preselitvi £e vedno
popusta do 31. marca 1.1. „ADRIJA*, drogerij'a, parfumerija
in fotomanufaktura Lfnblfana, sedai Selenburgova 1.
Da najboljši je to znaj, Colombo Ceylon čaj!
Velika noč |e tn, in da bodo potice
dobre, '* Hh v posodi, kupljeni pr. ivrdki z ieleznino
StanKo Florjani
bb
Ljubljana
Sv. Petra e. 35.
kočo. Ker bodo znašali stroški okoli 250.000 Ois, poseben v to »vrbo določeni fond pa znaša šele 13.000 Din. pač v doslednem času še ne bo mogoče pričeti z gradnjo koče. Ljubitelji turist Ose ln zlasti zimskega športa bodo gotovo po svojih močeh pripomogli, da ze simpatičen načrt mariborske podružnice SPD čimprej reaBzha.
a— Kolodvorska restavracija. Ljubljanska železniška direkcija te razpisala natečaj za triletno trporabo restavracije na tukajšnjem glavnem kolodvoru.
Iz Celja
e— Udražeoje vojnih invalidov, podružnica r Celja, priredi v nedeijo, dne 6. Јикбја svojo vsakoletno tombofo v korist najrevnejšim v svetovni volni nastalim žrtvam. Vsa druga društva v CeBu in okolici se naprošajo, da upoštevajo začetkom junija to javno človekoljubno prireditev celjske invalidske organizacije. Podružnica je Da vsa večja zunanja podjetja že razposlala prošnje za prostovoljne prispevke. Za Veliko noč razdeli podružnica večji znesek med najrevnejše invalide, vdove In sirote. Rab* pa novih dohodkov, ako hoče tudi v bodoče vsa! nekoliko omiliti bedo stradajoči h» one-nrogHh svojih sotrpSsov.
e— Po zaslusi agi to ega ravnatelja naše Glasbene Matice g. Sanclna, smo se imeli priliko seznaniti na nedeljskem Mladinskem koncertu s skladbami nekaterih starejših ia novejša francoskfc skladateljev. Točke Je izvajala na gosli gdč. Vida Jerajeva. ki io je spremna! na klavirju ajen oče g. ved. Karel Je raj tz LJubljane. Na program« so bi Ii Gavtafes, Samt Saens, Раиге in Debussy. Uvodno besedo je govori! g. ravnatelj Sancin, ki ie na kratko orisaS življenjepis navedenih skladateljev. Odč. Vida Jerajeva Ja izvajala vse toSte z veliko lahkoto v foredrao lepi in tmdrjeni Lgrî. Odč. Jerajeva «ne oživiti svojo fefro, ne da bi pri tem trpela stro sa obl&a skladbe. Ljubitelji klasične glasbe jo bodo posebno dobro «imeli. Tehnika te-irejji na Jasnih načelih in so 2 Se vse možnosti odprte. Koncert )a bfl srednje obiskan, nekaj Je bila kriv« tedi nezadostna reklama Aplavz (e bfl velik in bi biH vsi Je kaj radi s&šaii. Upamo, da se to kmahi Izpolni.
e— Novo pokopališče ca hribu sv. Jožeia t Celja nameravajo napraviti celjski lazari-StL To pokopališče pa ni namenjeno navadnim Zemljanom, ampak za blagoslovljena telesa onih ljudi, ki sž domišljajo, da so celo smrti nekaj dragega, kakor njihova čre-Pravijo, m hočejo imeti svoje duhovne brat« v neposredni МШШ in da jim je to Okoliško pokopališč« preoddaijeno, dasi ima Jo za par »to korakov pred seboj celjsko mestno pakopal&Se, ki Mm je ravno tako na razpolago. Vprašanje tega projektiranega po kopališča je obravnaval kot mejaš že svoj čas mestni občinski zastop, ki se Je Izrekel iz čisto stvarni, namreč histjeničnih razlogov odločno proti tej namer!. Mestno zemljišče ca hribu sv. Jožefa ie že parceMrano ter namenjeno za stanovanjske teše. Iz zdravstvenih ozhov se danes nikjer več n« trpi pokopališč v bližini večjih naselbin. Ako se je okoliški občinski zastop v svoji zadnji seji izrekel za tezaristovsko pokopališče, je pač pokazal, da ne zastopa baš interese predmestne občine in kako tnalo se ozira tudi na interese mestne občine celjske. Mest ni občinski zastop naj vloži proti temu pokopališču odločen ugovor. Vsaj po smrt; bi si morati biti vsi enaki.
e— Mestno gledališče. V petek po Veliki noči, dne 9. aprila priredi Dramatično društvo v Celju igro® Deseti brat«. Oostuie gospod Danilo v vlogi Dotefa.
e— Krajni šolski »vet razpisuje gradbo okoliške osnovne šole, na kar opozarjamo naše obrtnike. Podrobne določbe so raevid-ne iz razpisa v »Novi dobi«.
e— Iz seje občinskega odbora Celje-oko-lica. Po otvoritvi seje !e poroča! g. Kukovec o raznih predlogih stavbenega odseka. Dovolilo se je več njanjših stavb in preuredb ter popravilo cest na Košnict. OdklonBa s« je zahteva mestne občine za prispevek k razsvetljavi na Sp. Lanovâu. Izrek b se je lokalna potreba za gostftniško koncesijo gostilničarju Ivanu Rešu v Zavodrd. odrekla pa g. Ignacu Toplaku na Bregu. Prošnjo go s poda Antona Košemne za dimnikarsko obrt občms>ki odbor priporoča in podpira. Sprejet je bi! tudi pravilnik za razdelitev Ježovn!-kovega posestva med one prosilce, ki hoče-staviti na te parcelah male stanovanjske hišice. Vsak prosilec dobi 300 kvadrantih met rov zemlje, a se mora zavezati, da bo stav bo dozidal najkasneje do koncem aprila 1937. Prošnji občine VeHka Pirešica za spre Jem njene podob čine Lopata v občinsko zve-
je vsakomur znano, da se najceneje In najbolje kupijo pomladanske obleke, površniki, predvsem pa obleke ж.Л otroke samo v naši detajlni trgovini na Erjavčevi cesti štev. Z
Za Veliko no« poleg razpisanih nagrad Se posebne cene.
Konfekcijska tovarn*
ГВАМ DEBENDA * COMP«,
Ljubljana.	1702
zo Okoliške občine je bilo ugodeno. Veliko razburjenje je bilo radi dopisa tvrdke VVe-sten, katera hoče premestiti svoj sedež v Beograd, da bi se na ta način Izognila občinskim dajatvam. Vzrok je precej jasen in prozoren. Za stališče tvrc&ce VVesten so se ogrevali zastopniki nemške gospodarske stranke. Zadruga gostilničarjev protestira proti zvišanju dok'ad za zidanje šole (recept Z.) Sklenjena je bHa izpeljava kanalizacije v Gaber;i: in doneski stroškov za brv čez Vogfa.mo. (Opomba poročevalca: Situacija se Je predrugačila. Preje Je bil obč. svet celjski vzor okoliškemu, sedaj je Pa narobe. Pač mestna komanda SPŽ.).
h Trbovelj
t— Hrastniški volilci, zlasti oni, ki čuti» jo narodno, sc bodo pri nedeljskih volit» vah prav lahko odločili: na demokratski li» «ti, ki ima tokrat peto skrinjico, so imena naših najboljših somišljenikov, ki so že ne» štetokrat pokazali svojo trdno, neustraše» eo voljo. Delavci, zlasti tudi upokojenci, so lahko irvcrjeni, da bodo imeli pri občini najboljše svoje zagovornike, ako pripomo» rejo k izvolitvi te liste. Zato pa: vsakdo naj gleda, da pouči svoje znance in prija» telje, da jo najboljša skrinjica 5. (peta). Voiiici — somišljeniki, ki ne veste ali ste v volilnem imeniku ali ne, zglasite sc v pe» tek ali v soboto pri DoHnšku!
t— Ženska in moška podružnica CMD. vabita vse čianicc in člane obeh podružnic ter vse rodoljube, da se udeleže občnega zbora, ki se bo vršil v mali dvorani «So« kokkega doma» v Trbovljah danes ob 4. po poldne. Naj se ne zgodi kot zadnjič, ko se vsled pičle udeležbe občni zbor ni mogel vršiti.
t— Stanovanjske razmere pr i Dukičevem podjetju. Kakšne so stanovanjske razmere pri Dukičevem podjetju, je najbolj razvid« no iz tega, da je morala politična oblast odrediti preiskavo. V posameznih barakah je spalo po več delavcev na eni postelji in prav tako po več družin v eni baraki. Pri zasliševanju se je zastopnik Dukičevega podjetja opravičeval, da so se prizadeti de» iavci prijavili kot samci, kar pa je bilo po temeljitem pregledu v zglaševalnem občin» skem uradu ovrženo.
t— Zopei lažnivo poročanje «Slovenca». Včerajšnji «Slovenec» poroča o zadoščenju SLS. od akcijskega odbora. Po njem je predbacivalo petkovo «Jutro» v uvodnem Članku SLS, da izrablja akoijski odbor v svoje politične namene, da je vprašal za» stopnik krajevne organizacije SLS na ne» deljski seji akcijski odbor vseh združenih političnih in strokovnih organizacij, če je pripravljen dati ta SLS zaooščenjc, ker bi bil drugače primoran zastopnik sejo zapu» stiti, nakar so navzoči glasno nastopili pro» ti teki pisavi «Jutra». Radi te očitno po» tvor jene «Slovenčeve» vesti smo se radi večje sigurnosti takoj informirali in izve» deli, da je resnično pričel prebirati a. Pu» tiih petkov uvodnik «Jutra» in se razburja» ti in zahtevati zadoščenja. Toda akcijski cdbor se ni dal premotiti po tem najnovej» šem poskusu izrabljanja akcijskega odbora v svoje politične namene, temveč je skic« nil na predlog g. Pavline, da so akcijski od» bor ne more baviti z vestmi, ki jih prinaša» jo razni listi, ker ima zgolj namen pomaga» ti revnemu ljudstvu in odpuščenim rudar» jem in sicer v kolikor spada v njegovo kom peteoco. Samo to je ugotovil akcijski od» bor in stem poudaril, da ga ne vežejo časo» pisna poročila. «Slovenčev» poročevalec je torej zelo brihten, ker je po vsem tem bilo v njegovi moči preskrbeti SLS «zadošče» nje» od akcijskega odbora, o katerem vob» če ni bilo govora. Ponavljamo vnovič, kar smo že podčrtali v petek: da namreč ne bo skupnih slovenskih akcij nihče več zlorab» Ijal zase in tudi SLS ne!
t— Seja akcijskega odbora v Trbovljah ee bo vršila danes ob 19. zvečer pri Poči» vavšku na Vodi. Dnevni red: Čitanje zapi» snika zadnje seje, poročilo predsednika, po ročUo tajnika, raznoterosti.
t— Članski sestanek obrtnega društva v Trbovljah se bo vršil namesto 4. aprila da» nes ob 17. popoldne pri Forte ju na Vodi. Na dnevnem redu je poročilo o obrtniškem zborovanju 19. t. m., enotno izterjevanje dolgov, krediti, redukcija, šušmarstvo, kro» šnjarstvo, slučajnosti. Dolžnost vsakega člana je, da se sestanka zanesljivo udeleži.
t— Revizijsko poročilo o občinskih račut nih 1. 1923. — 1925. so podpisali: gerent g. Vod::šek, Persoglio, Pust. Pavlin. Avse» nek in Klenovšek. Poročilo poudarja, da ni ustrezalo knjigovodstvo in računstvo do le» ta 1924. potrebam občine. Dogajali so se »lučaji, da niso zadostili občinski dolžniki svojim obveznostim, ker jih ni nihče tirjaL Krivo je bilo temu predvsem to, ker so se blagajniki Izmenjavali._
t— Ža občinske volitve v nedeljo 25. t. m. je postavljenih sedem skrinjie. Nosilec SDS je Josip Goropevšek, Združene delav» ske liste Franc Gunšek, Kmetsko=de!avsko» gospodarske liste Gustav Vodušek, SLS Av gust Jordan, Delavsko»kmečkega bloka Fr. Slapšak, Neodvisno gospodarske Karo! Отгегги, Socialdemokratske Bernotove Fr. Pencelj.
Iz Preknrarja
Regulacija Lendave. Slabe izkušnje, ki jih je prebivalstvo prestalo ob veliki po» plavi lanske jeseni s potokom Lendavo, so ga prisilile, da se jc odločil za temeljito popravo nasipov in izčiščenje struge. Delo je že dokončano in bo ugodno vplivalo na varnost pred poplavo.
Sklep plesne šole «Sokola* v M. Soboti Sokol v M. Soboti je priredil že lani in le» tos plesno šolo, ki je zlasti letos v družab» nem oziru prav lepo uspela in pridobila So» kolu številne nove prijatelje. Uči! je pri» znani strokovnjak, g. Jurko iz Ptuja. V če» trtek, 18. t. m. se je vršil lepo uspeli sklep» ni venček.
Škandalozno stari je proge M. Sobota*}! en doš. Proga M. SobotasHodoš je v tako obup nem stanju, da vozi vlak že več mesecev sa» mo s hitrostjo 15 km na uro, kar je res naj» večja sramota. Prebivalstvo je tudi radi šte» vilnih in dragih komisij, ki si druga za dru« go prihajajo ogledovat to prometno zname» nitost skrajno ogorčeno in je pripravljeno : samo popraviti progo, če se mu da denar, , ki ga požrejo te komisije, in se mu prepusti . trava od profli, ki vrže vsako leto lepe tiso» čake. Radié, ki si po Goričkem pobral mno» go fcpDglie, kje si?
Svetovni potnik v Prekmurju. Prelemurje Je obiskal g. Grom, svetovni potnik in zbiratelj znamk. Mudil se je v M. Soboti in D. Lendavi.
Iz Murske Sobote. Nedavno je «Jutro» poročalo, da je nujno potrebno, da se ko» j lodvorsfco poslopje v Murski Soboti z oai. I rom na povečan promet čim prej razširi.
Kakor smo sedaj doznali, se direkcija dr» žavnih železnic v LJubljani resno trudi, da bi tukajšnje postajno poslopje v najkraj» šem času razširila, kar je sicer nameravala že prej, predno je še bila dograjena pioga Ormož » Murska Sobota, toaa primanjko» valo ie denarja- Sedaj je baje predlaganih v reden državni proračun za leto 1926/27 v ta namen 600.000 Din in se bo z namera» vanim razširjenjem že v doglednem času pričelo.
Sokolsko predavanje v» Dol. Lendavi. Dne IS. t. m. smo imeli sokolsko predavanje o agrarni reformi. Predavatelj nam je razlo» žd pomen agrarne reforme in poljubno ori» sal velikost in število veleposestev v Prek» murju. Če že do sedaj ni prinesla ničesar dobrega, pa je odnesla vsaj plemstvo iz naših krajev. Obisk predavanja je bil za» dovoljiv in so prišli naši narodni delavci z malo izjemo skoro vsi. Pri tej priliki se je starosta spomnil tudi umrlega prvega staro» ste JSS dr. Oražna. Predavanja se bodo vr» šila v naprej še večkrat. V kratkem nas obiščeta tudi agilni g. dr. Farkaš ln notar Tone Koder iz Murske Sobote.
Ukinitev borze dela v M. Soboti Ker je v novem proračunu črtana postavka za bor» zo dela v M. Soboti, se bo тота1а s 1. apri» lom ukiniti. Minister sicer obljublja pod» poro občini, če ta prevzame posle borze dela, vendar pa občina, kakor smo zvedeli noče prevzeti teh poslov, ker očividno na te obljube ne da mnogo. Z ukinitvijo tega važnega urada bodo občutno udarjeni šte» vilni prekmurski delojemalci, zlasti sezon« ski poljski delavci, ki bodo zopet izročeni na milost in nemilost palerjem. Tako pa» dajo pod seljaško vlado socijalne naprave druga za drugo.
Velikonočni sejem v M. Soboti 22. t. m. jc bil radi neugodnega vremena izredno slab, vendar pa je občina dobila na pristoj binah mnogo več kakor na najbolj uspelih sejmih prejšnjih let, ker nova obč. uprava strogo pobira pristojbine, dočim se je prej dalo aglihati».
Občni zbor podružnice Jug. Matice v M. Soboti je določen na soboto, 10. aprila zve» čer pri Dobra ju. Dnevni red: čitanje zapis» nika, poročilo odbora, volitve odbora in de» legatov ter slučajnosti.
Mož rantl v prepiru svojo ženo. Na Jo» žefovo je bila sprejeta v javno bolnico т M. Soboti Terezija Zeiko, posestnikova že» na iz Mačkovcev, katero je njen mož Ja» noš Zelko v prepiru sunil z nožem v levo roko m jo težko raniL
Neverjetno sovreStvo. V Gaberju pri Dol. Lendavi je umrl ondotni naseljenec, kolonist po agrarni reformi. V brezmejnem sovraštvu Madžari pokopa na tamkajšnjem pokopališču niso dovolili, teko da je mo» ral duhovnik na srezko poglavarstvo po pomoč, nakar so grobokopa prisilili, da Je izkopa! Brob.
Razialjenje Ve/ičanslva. V gostilni Cuk v Kapci je neki doma&n smešil »lik» na» šega vladarja. Nestrpnega Madžara ima že sodišče v roki.
Iz Ptnja
j— Da pokaže naše Sokolsko društvo svoje delo, priredi v nedeljo 28. t. m. ob 3. pop. v Društvenem domu v Ptuju cka» demijo članstva, naraščaja in dece. Med pestrim sporedom akademije se bodo iz« vajale tudi vaje za letošnji z!et v Pragi. Vstopnina je zelo nizko, stojišča prosta, prebitek namenjen zletpemu fondu za Pra» go. Vsled tega se bodo preplačiia z zahva» lo sprejemala. Če že ne moremo drugače dati našemu Sokolu, ki Je v Ptuju najde« lavnejše kulturno društvo, zadoščenja. Je naša dolžnost, da se te akademije polno» številno udeležimo.
Iz Laškega
I— OrožntStvo bomo menda le izgubili i t Laškega. Lastnica hiše. kjer se nahajajo dosedanji orožniški prostori, odnosno njen zastopnik, neki nemški ioienjer, Id je ee» daj brez mesta, ker mu ga Slovenija ne more in ne sme dati, je orožništvu odpove« dala prostore, češ da erar ni plačal najem« nine. Seveda našim Nemcem Je v prvi vrsti na tem, da pokažejo naši državi svojo moč, našemu erarju pa svoje sramoten je. Mi vse potrpimo, bomo pa še to, ker so naa tako navadili. Lepa občina in srezko po» glavarstvo», ki nima na svojem sedežu orož niške postaje!
Naši onstran granic
p— Skrb za gospodarstvo. V Dobravljah na Vipavskem se je vršil kmetijski tečaj, ki je uspel zelo dobro. Obiskovalo ga je 25 mladih kmetovalcev. Vodil Je tečaj šolski voditelj g. Mermolja, Id d je pridobil že številna zasluge za dviganje kmetijstva. Pri zaključku tečaja je g. Mermolja znova na» glašal potrebo strokovnega znanja v kme» tijstvu.
p— Požari. Na Kalvariji nad Podgoro je požar uničil velik del povojnih gozdnih na» sadov. Sedaj poročajo, da je bil požar tudi na Fajtjem hribu in na hribu sv. Gabrijela. Torej na treh krajih, ki so predobro znani iz vojnih časov.
p— V znamenju prijateljstva. Pravijo, da letos ne bo nemškega navala na Opati» io. Zato pa vabi kopališka uprava toliko bolj goste iz Jugoslavije. Saj smo prijatelji z Jugosloveni, naj pridejo torej v divno Opatijo Srbi, Hrvatje in še Siovenci po vr» hu! Domači jugoslovenski žive!j silno trpi pod fašistoveko pestjo. Oglasi po zidovih so italijanski, nemški, madžarski, jugoslo» venskega besedila ni nikjer, v kopališki či« ; tolnici časopisi iz Berlina, Pariza in Londo» ; na, jugoelovenskega nobenega. Po hotelih j in kavarnah, razven par izjem, nobene ju» • goslovemke novine. Fašisti uvajajo italijan j sko postrežbo... In sedaj naj pridejo ju« j goslovenski gostje, pomagat fašistom pri ! njihovem delovanju v Opatiji...
p— Vojaški nabori na Reki se prično 15. j junija in se zaključijo 15. avgusta. Pozvani so letniki 190U 1902., 1903. in vsi. ki so rojeni na rcSkem teritoriju v letih 1899 do 1900 pa se še niso podvrgli vojaški dolž» nosti.
p— Občinski proračuni v ravnotežju. Fa« i šisti se radi pohvalijo v javnosti, kako da i znajo izborno upravljati občine. Kjer nasto ; pi fašistovski komisar, tam so občinski ra» i čuni hitro v redu in letni proračun se izka» ! že kar nepričakovano v ravnotežju. Komi» ■ sar dr. Camisi (včasih je zvenel njegov pri i imek bolj slovensko!) je izravnal zmedene : občinske račune v Gradežu v kratki dobi. Fašisti so res umetniki v upravljanju ob« ; čin!	;
p— Manevri Včasih vrše vojaške vaje mi ličniki po Krasu in po Istri. Sedaj so se pričele skupne vaje vojaštva in milice. Nad Vodnjanom pri;PuIi so bile te dni take va» jt v večjem obsegu. Takticn'h manevrov se je udeležila tudi težka artiljerija.
Sport
ISSK» Maribor : ASK» Primorje
Danes gostuje v Ljubljani simpatično mo« štvo ISSK Maribora, k! nastopi proti ASK Primorju na igrišču ob-Dunajski cesti točno ob 16. V predtekmah nastopta dva ha-ženska tirna, ob 13.30 pa rezerva Primorje proti mlademu SK Krakovu. — SK Maribor je že dolgoletni prvak mariborskega okrožja in prihaja že več !et zaporedoma v finalno tekmo za prvenstvo Slovenije. Lani je posta! po zanimivih tekmah celo pokalni prvak Slovenije, ker so vsi močnejš! ljubljanski klub! po nesrečnih bojih izpadi! Iz konkurence. Tudi letos se moštvo nahaja v odlični kondtciji, kar dokazujejo njegovi poslednji rezultati v prvenstvo, s katerimi se Je povzpel na vodilno mesto. Danes predniači Maribor z 1 točko Pred najjačjim svojim konkurentom, Rapidom. Njegov letošnji debi v Ljubljani se zato po pravici pričakuje s slmaauio in z zanimanjem. ASK Prtmorie bo s to tekmo prvič nastopilo proti zunanjemu moštvu. Upamo, da se po-vapne do primerne forme in da bo znalo /eprezentrrati ljubljanski nogomet. Tekma bo radi tega zelo napeta fei se bo Igrala obojestransko z odločno voUo do zmage.
Zanimiva hazena tekma
Danes ob 11 JO se vrši na igrišču Atene pod Tivolijem zanimiva hazena tekma med družinama ASKa (Zagreb) in ljubljanske Atene. ASK ima danes v naši državi naj« močnejSo hazena družino, ki bo nastopila v isti postavi kot je zadnjič gostovala v Ljubljani. Z ozirom na to, da d nižina Atene v zimskem času ni počivala, feoiveč je neprestano trenirala, se mora pričakovati lepa in zanimiva borba med obema d«U Srnama.
Atena nastopi v sledeči postavi: Cim» perman. Saplja B., Jančigaj V„ Sifrer T, Zupančič H., Petrič M., Černe Olga.
Tekma čakovečki SK. : Ilirija, ki bi se morala igrati danes na igrišču Ilirije v Ljubljani, je vsled neugodnega vremena pre ložena.
Iz sekcije ZNS. (Službeno.) Za 25. UL sc delegirajo sledeči sodniki: na igrišču Ili» rije 9.15 Slovan : Svoboda g. Kemperle; 10.45 Ilirija : Slavija g. Smolo A Na igri» šču Primorja ob 16.: Maribor : Primorje g. Doržaj. V petek 26. t. m. so vrši ob 18JO zvečer v kavarni Evropi sestanek vseh v Ljubljani se nahajajoiih saveznih sodnikov katerega se morajo vsi udeležiti.
Izredna glavna skupščina Sarajevskega nogometnega podsaveza se vrši 5. aprila. Kakor znano, je JNS razveljavil žrebanje glede prvenstvenih tekem. Da se urede vse prilike v podsavezu, ki niso baš najboljše. Je podsavez sklenil, da skliče izredno glav» no skupščino.
JZSS. vabi vse ljubljanske zimskosport ne klube, kakor tudi vso smučarje, da se udeleže smučarskega večera v petek zvečer v r et ta vrači j ski Dvot, kjer bo izročil Sa» vez Turistovskemu klubu Skala v prizna» nje sta vzorno izvedeno prvo 50 km tekmo savezni znak. Sestanek prične ob 8.30 zve» čer.
SK. Ilirije nogometna sekcija. Danes,
25.	t. m. ob 15. uri trening za L skupino v jahalnici Važno, potrebna polnoštevilna udeležba! — Načelnik.
ASK. Primorje. Seja upravnega odbo» ra z obvezno prisotnostjo gg. načelnikov in članov finančnega odbora se vrši ▼ petek
26.	marca v društveni sobi ob 19. — Pred» sednik.
Turittovski klub Skala priredi smučar» ski sestanek članstva v petek 26. 1П. ob 20. v poeebnih prostorih Ljubljanskega dvora. Vabljeni vsi prijatelji in smučarji! — Od» bor.
Vri smučarji SK. Ilirije se pozivajo, da se sigurno udeleže <Jružabne9a sestanka JZSS-, ki se vrši ob priliki podelitve savez» nega znaka bratski TK. Skali v petek dne 26. t m. ob 20. v restavraciji «Ljubljanski dvor».
Hazena v Murski Soboti. V kratkem ce sačae tudi v Murski Soboti pomladan» ska bazenska sezona, ki bo postavila naše hazenašice pred t«2ko nalogo. Se tekom te» g* meseca morajo odigrati mladinsko pokal no tekmo z zmagovalcem ljubljanskega okrožja, v mesecu aprilu pa ee začnejo pr» venstvtne tekme. Zato pa bi bUo zelo po» tiebno, da se začnejo redni treningi že se» daj. Dne 15. t m. je imela hazena sekcija sestanek pod vodstvom predsednice goepe dr. Glančnikove, na katerem ee Je izvolil odsekov odbor: tajnica Bôzsi Faschinger» jeva, blagajnica: Anuška Cvetkojeva, go» spodarica: Medv OeteTerjeva. Za kapetani» cl sta biH izvoljeni: Gici Nemeš pri mla» dinski družini pa Baldika Sterova. Za nad» zirovanje treningov sta bila izvoljena kot tienerja Ernô Nadai in Kolom an Gyôry. Pričakujemo tekme z velikim zaupanjem in želimo našim hazenašicam, da dosežejo enake rezultate kot lani.
Nova uprava češkoslovaškega nogos me t nega saveza sc je izvolila na glavni skupščini prošie nedelje. Zmagala je opo» zicija. Za predsednika je bil izvoljen ured» пИс Josip Franta, za mednarodnega tajnika Scheinost, za saveznega kapetana pa Kraus. V centralnem vodstvu saveza ima češki sa» vez 12 mest, 4 nemški savez (1 podpredsed» nika in 3 člane îprave), po enega pa ma» džarski, poljski ;n židovski savez.
Oxford : Cambridge. Z veliko nape« tostio pričakuje vsa športna javnost izid t'adicijonelne veslaške tekme med moštvo» ma oxfordske in cambridgeske univerze, ki se vrši prihodnjo soboto. Vse kaže, da bo zmagalo oxfordsko moštvo, ki je v trenin» gu doseglo mnogo boljše rezultate kakor njegov nasprotnik. Zadnje dni pred tekmo moštvi ne trenirata več.
Stolica za sport na univerzi v Botogni Kakor javlja «L* Impero», je vseučilišče v Bologni kot prvo osnovalo šolo za telesno vzgojo ter ustanovilo stolico za zgodovino športa.
Houben se preseli v Ameriko. Kakor javljajo «Hamburger Nachrichten» se na» merava znani nemški sprinter Houben pre« seliti v Ameriko, in sicer v Newyork, od koder je dobil več zelo ugodnih ponudb, ki Jih bo najbrže sprejel.
Nov avtomobilski svetovni rekord. Iz Londona javljajo, da je major Scagrare iz» boljšal svetovni hitrostni rekord s tem. da je na 32 HP vozu prevozil 1 km dolgo pro« go v 14j6?7 sekundah. Njegova hitrost na uro znaša torej 246 km.
Sokol
Starešinstvo JS3, ki je bilo izvoljeno na glavni sfcupščinl v Djakovem. je imelo v pondeljek, 22. t. m. svojo prvo sejo ter se Je konstituiralo sledeče: starosta: En. gelbert G a n g I. namestnik dr. Lazar Car, II. namestnik Gjuro Pannkovič, IIL namestnik Bogumil K a j z e 1 J, tajnik dr. Riko F u x, blagajnik Vilko Turk, кпЦ govodja Leo Franke, arhivar Bogumil K a J z e 1 J. Načelniki posameznih odsekov: statistični : VeriJ S v a j g a r, goepodarekl: Cobal Jože, organlzacjiski: M ar o It Nande, zdravniški: dr. Košir, železniški: Avgust Ludvik, pravniški: dr. Kandare, stavbni: Inž. Zel en ko, manjšinski: dr. Tone Jamar, odsek za prapore: Božo R a-6 i č, nezgodni fond : M a r o 1 t Nande.
Seje starešinstva se тгве vsaJk pondeljek ob 8. zvečer. Načelnik dr. Viktor Mur ni k, prvi namestnik Miroslav VoJIno-v 1 6, drug! namestnik S u I c e. Zagreb: tretji namestnik tlbert P o S e n e U načel-nioa Joža Trdinova, namestnice: 111. č e va, G o v ek ar J e v a tn Jugova.
Občni zbor Jugoslovanske Sokolske Ma tiče, registrovале zadruge z omejeno zavezo, bo v sredo, dne 31. marca 192< ob pol 18. uri v prostorih Jugoelov. Sokolskega Saveza v LJubljani, Narodni dom, I. nad. etropje. — Dnevni red obônega sbora Je nastopni: 1.) Porodilo načeletva. 2.) Poročilo nadzorstva. S.) Dopcrtnilne volitve. 4.) Slučajnosti. — Ako obenl zbor ne bi bil sklepčen, ee bo vr-Stl drugI občni zbor pol ure pozneje na Istem mestu In z letim dnevnim redom, toda pri теаЉвт eterilu navzočih zadružnikov. — Zadružniki, ki se ne udeležijo občnega zbora, smejo pooblastiti drugega zadružnika, da Jih zastopa. Vsak pa sme imeti samo Btiri pooblastila, brez pismenega pooblastila pa ne eme nik. do zastopati drugega zadružnika. — Ker se vrši volitev novega odbora za dobo treh let. Je pričakovati ofolle udeležbe na občnem zboru.
RAZPIS.
Sokolsko društvo v Ljutomeru razpisuje oddajo mlxareklh del za stavbo .Sokolski dom v Ljutomeru".
Vsa mizarska dela obsegajo 20 vrat in 30 oken različnih velikosti.
Reflektantl naj se za informacije obračajo do najkasneje 5. aprila t. 1. samo na naslovi O. Lukačič, predsednik gradbenega odseka (postajenačelnik v Ljutomeru).
Na prijave, odposlane po navedenem roku} se ne bo oziralo.	1799 a
Zahvala
Ob mo« TOietnici mi Je doilo toliko Izjav prftaeoega mj mišljenja, potko počastitev mojega skromnega fiv&enjtskega deia na polhi narodnega in napredno kulturnega pr obujanj a, da mi Bi mogoče odzvati se na vse do&ie čestitke in poedrave dtugace, kakor po poti Javnosti.
Globoko ginjea po izrazili iznecadno velikega priznane a aktivnosti moje življenjske bilance se zahvaljujem nad vse toplo vsem, ki so počastili ne toliko mene nego vodilne misij mojega delovanja s čestitkami in dragima odtikujočlmi poičesttvamL Posebno zahvalo sem dolžan pred vsem huJcKatorjem sHavnosmega večera dne 10. t. m., g. ravnateiju r. gin«. A_ Skerlju in poleg nJega g. perof. J. Kovaču, eo. sp&j O. Skallcky, soprogi km. svetnika in gospeij D. S v e t e k, soprogi okr. glavarja ln vladmesa svetnika, ki so vodili priprave za to prisrčno prireditev. Za-hvaîjujem se nxda'je enako iskreno kakor spočftKvo govornikom in zastopnikom visokih korporacU na tem večeru. To so bili: g. dr. Drag. Lončar, načelnik prosvein. odd. obl. vi (za velikega župana g. dr. V. BaJtiča Sn Slov. Matico), g. tirov, prof., prorektor dT. K. H i n t e r ! e c h n e r (za univerzo in filazoffto fakulteto), g. univerzitetni prof. dr. L Polec (za Muzejsko društvo), g. asistent dr. V. Bohinc in g. gimnazijski prof. A M e I i k (za Geografsko društvo), g. ravnatelj A Škerlj kot predsednik večera ta g. župan Novega mesta dr. J. R e ž e k (za mestno občino). Zahvaljujem se visokim znanstvenim kor-poraoilam, društvom in gg- uaiv. profesorjem v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu ln na Dunaju, gg. višjimi šrrtstai nadzornikom v LjMMjani, Profesorskemu društvu, liačeL stva Jugo&lovenske MMfce v Ljubljani, gg. min. na r. dr. G. Z e r j a v n in dr. Alb. Kramerju, g, bivšemu poslaniku in pokrajinskemu namestniku Iv. Hribarju, načdstvu in glavnemu tajništvu SDS v Ljubljani, g. starosti JSS, dvornemu svetniku E. O a n z ! u, g. okr. glavarju R. S v e t k u, zastopnikom in zas4opnfcam no-vomeškMi društev in korporacij (Sokol, Orjuna. okr. uč. društvo. Glasbena Matica, poštno uredništvo, Trgovski gremU, Soča, pododbor Prof. društva, ravnateljstvo trg. šole, krajni šolski svet. Kolo Jugoelov. sester, podružnice CMD, SPD, SOS, dijaška Prosveta), predvojnim voditeljem hi organizatorjem goriških Slovencev (g. A Ga. b r š č e k, z. dr. I. T u m a, g. dr Dr. T r e o, g. dr. D. Puc), bivšim učencem in učenkam iz Krškega (1882—1887), Gorice (1SS7 —1915) in Novega mesta (1921—1926) iti dragim mi someščanom ln znancem fa prijateljem k mnogih krajev domovine, ki so počasitit moj žMjenjeld praznSc aH s svojo navzočnostjo prt darvnosti, ali pismeno, ali brzojavno. Iskreno se nadalje zahvaljujem dnevnikoma »Jo tro« in »Slov. Narod« in g. dr. Oblaku га objavljene simpatične članke. Najtoplejšo zahvalo izrekam g. dr. I. Č e s n i k u, W se le oglasil v imenu podružtrce JngosSovensfce МаЗее v Novem mestu z besedami, ki so mi globlje segle v srce какот vse druge: be«ede, sporočene mi v imenu naših onstran drž. meje — zarezane v živo telo naše domovine —, živečih bratov in sester, med katerimi sem živel 28 let. Iti pa »sede) n« morejo svoje zahvale In čestitke Ure« sa. mi.«
Vsem ponovna in tteočkratna zahvala t* nepozabni dan!
Novo mesto, 12. marca 1936.
Ferdo ScML
Zoïka Kveder-Demetrovič:
Dober služabnik božji
Predlanskim je umrl v Zagrebu oče Amorozij. arhimandrit in župnik pravoslavne cerkve v Zagrebu. Imel je starček že S6 let. Bil je poln dobrote in modrosti. Nad petdeset let je bil paroh v Zagrebu in vse ga ie spoštovalo in ljubilo: njegovi pravoslavni župljani in katoličani in protestantie in Lidje.
Prve spomladanske nedelje dopoldne ie bil njegov pogreb. Po doki neznosni zimi, po deževju in meglah, je bilo soln-ce prvikrat sijalo toplo in prijazno. Belo oblečene kmetice, rokavce z rdečimi ve-zovi. koraljami in pentljami okrašene, so orinesle iz vasi pod sljemenskim pogorjem butare mačic in zvončkov. Gospe in dekleta so se oblekle v že dolgo Pripravljene nove spomladanske obleke, Plašče in klobuke Na Preradovičevem trgu okrog pravoslavne cerkve, po Ilici in po Jelačičevem trsru se je trlo ljudi. Krasen pogreb je imel oče Amorozij!
Med množico se je pripovedovalo nešteto zgodbic iz njegovega blagega življenja.
»Samo vsakih sto let se rodi tak človek. tako dober in mil in usmiljen! Ne ene grde in trde besede ni izrekel vse
življenje!«
»Da, živel je po oni Kristusovi: Ljubezen je najprva: kdor ljubezni nima. nima ničesar.«
»Nobenih časti ni iskal in zahteval. Z vsakim šolarčkom je bil nekako ponižno prijazen, da se mu je vsako srce odpiralo in ga je vsaka duša tem bolj spoštovala.«
»In nikogar ni sodil in obsojal. Nikdar! Saj pravi Bog: moja je sodba. — Kdo vidi drugemu v srce? ie znal reči.«
»Moj nečak, maturant, mi je pravil, kako ga je srečal na ulici tisti dan, ko so bile vse hiše po sili okrašene z zastavami in so hoteli Beograd prekrstiti v Fehervaroš. Ko sem videl očeta Amo-rozija me je nekaj strašno zabolelo v srcu, mi je pripovedoval nečak. Stekel sem k njemu, priklonil sem se globoko, kakor pred mučenikom in sem mu poljubil roko. — Oče, Amorozije. jaz sem katoliški, oa mi je tako hudo, da bi se na glas jokal. — In solze so ga polile in kanile starcu na roko. — Propadli smo! je vzdihnil nečak — vsega je konec! — A starec je rekel: Umiri se. sinko! Mlad si, učakaš boljših dni! Saj niti jaz. starec, ne obupujem! Mene bo to morda strlo. starca, ampak ti boš videl druge čase, ko ne bo več niti Švaba. niti Madžar gospodoval ne v Beogradu, ne v Za-
I grebu. — Tako ie rekel in potolažil fanta.«
»Da, in Bog mu je dal, da ie tudi on doživel svobodo in v svojem hramu pozdravil in blagoslovil kralja Srbije in Hrvaške in Slovenije. To je bil zanj najsrečnejši dan v življenju.«
»Zlata duša je bil!«
Sprevod se je počasi premikal mimo nas.
»Bože pomiluj! Bože poiniluj!«
Potem je igrala vojaška glasba. Naša jugoslovenska vojaška glasba v šajka-čah.
Krenili smo proti domu, sprevod se je pa počasi pomikal proti Kaptolu. Komaj opoldne bo na Mirogoju. prekrasnem zagrebškem pokopališču.
»Če hočete vam povem, kar sem jaz doživel z očetom Amorozijem.« ie dejal znanec Srb iz Like. »Spremim vas; danes se žena ne bo jezila, če pridem malo kasneje na obed:«
»Pripovedujte! Nič ni zanimivejšega, kakor poslušati lepo resnično zgodbo iz življenja.«
»Torej, saj veste, da ie moja žena Slovenka.«
»Da. in vem, da govori najlepšo što-kavštino. ki sem jo kdaj slišala iz ženskih ust. Zato io naravnost zavidam.«
»Pa ni čudno. Dolgo let je živela v
Liki. — Nisem vam še pripovedoval, kako sva se vzela. — Moja mati ni imela ne očeta ne matere. V peti razred je šele hodila, ko so ji vsi njeni pomrli doma v Ljubljani. Nekdo se je spomnil, da se je neka starejša se-i strična njene matere bogato omožila v I Liko. Tej so pisali in prišla je po njo. : Bila je premožna, a trdosrčna ženska. Imela je mnogo otrok, slabo nadarjenih, razvajenih in na vse načine porednih. Mlada sorodnica iz Ljubljane je bila dekla vseh. kar jih je bilo v hiši. Moža. žene in otrok. Gospodar je hodil po lesnih kupčijah, a žena ie doma znašala svojo nejevoljo nad mlado deklico. Bila je pač iezna na njo. ker je bila lepša in pametnejša, kakor njene hčere.
»Ti si sirota.« ji je vedno zabičevala. »Navadi se ponižnega življenja! Moje hčere dobe doto. ti pa nič in zato se moraš že z mala privaditi skromnosti.«
In učila jo je skromnosti na svoi način. Morala je trdo delati, a brez plače. Ce se je dečkom izljubilo. da se šalijo na njen račun, da jo žalijo in zasmehujejo in celo lasaio in tepeio. Bog ne daj. da bi se bila pritožila.«
»Sa.i nisi princeza, da bi bila tako občutljiva!«
Dekle ie prosilo, naj io dajo kam. da se česa nauči. Vsaj šivanja! A tega ji
niso dovolili, češ da bi bila sramota za družino.
»Saj te nihče ne podj iz hiše,« ji je govorila sorodnica. »Na rokah te ne moremo nositi. Drugje bi ti bilo še huje. Ce se katera od mojih hčera dobro omoži. pojdeš pa k nji za gospodinjo.«
Mlado dekle ie skrivaj jokalo in nič dobrega se nj nadejalo od bodočnosti. Toda kaj naj počne? Bilo je vdanega srca. poplašeno od trde usode.
Potem sem jaz prišel v tisti kraj.
Saj veste, kako ie, če pride samski uradnik na deželo. Vse hiše ga vabijo, kjer imajo dekleta, godna za možitev, in na vsakem koraku mu postavljajo sto zank. Tako sem prišel tudi v hišo lesnega trgovca. On m žena sta mislila, da si izberem katero od njunih hčera; pripovedovala sta mi. koliko bo dote in da je še neka bogata teta v rodbini tam nekje v Sremu, neomožena. stara in petična. od katere se ie nadejati lepe dedščine.
Meni pa je srce obviselo na siroti iz Ljubljane. Kar prvikrat me je pograbilo. ko je prinesla čaja v sobo. in zdelo se mj je. da nikdar prej nisem videl lepšega obraza in milejših oči.
Ko sem drugič prišel na obisk in mi je ona odpirala vrata, mi je rekla; »№-
Moderno! ф
C)
DANES!Ф k DANES!Ф L DANES!A
Popolnoma novo!
Elegantno!
DANES! Ц DANES! 1 DANES! Л
Shakespeareovo gledališče v Straifordu na Angleškem,
ki ga je pred kratkim požar deloma upepelil. Nepoškodovani so ostali muzej, knjiž«
niča in galerija slik.
Moderna tehnika. Električna lokomotiva na švicarskih železnicah.
Največja sleparija vseh časov
Vesoljno novinstvo se je mnogo ba-vilo in se še bavi z madžarsko afero ponarejanja francoskih tisočakov, ki ostane v vseh svojih dimenzijah eden največjih škandalov v .svetovni zgodovini in neizbrisen madež na madžarskem narodu, toda glede umetnosti sle-parenja pa je treba priznati, da madžarsko afero vsekakor daleko prekaša ponarejalski panama na Portugalskem, o katerem zdaj po spretno provede-nem vsestranskem razkrinkanju portugalske novine same ugotavljajo, da je to največja sleparija vseh časov.
Meseca aprila lanskega leta so José Bandeira, brat portugalskega poslanika v La Haye, nadalje Alves Reis in drugi manj važni prosili portugalsko vlado, naj jim dovoli ustanovitev nove banke pod imenom Banca d'Angola. Vlada je prošnjo najprej odbila, češ da nimajo ustanovitelji dovoljnega kredita, a na ponovno intervencijo trgovinskega mi-nitra je končno le izdala dovoljenje. Banka se je nato ustanovila junija 1925 kot akcijska družba s kapitalom 20.000 kontov (okoli 40 milijonov Din). Ofici-jelno je ustanovnike podpiral neki ho-landski komité, ki mu je načeloval bankir Marang.
Gospodje ustanovniki te banke so kar naenkrat pokazali, da imajo ogromno
Velecenjenedame
vabim, da si ogledajo krasno novodospelo blago za damske pomladne piašče, kostume, športne obleke itd. najlepše svilene podloge zelo poceni na tazpolago
Drago Schwab Ljubljana.
italijanski poslanec Matteotti,
ki ga je 10. junija 1924 umoril blizu Rima fašist Dumini. Baš te dni se vrši v Chietiju proces proti morilcu in njegovim sokrivcem.
kî )ih ne pozdravljamo...
Senzacijoneini velefilm ljubavi in ljubosumnosti ter bogastva ln velikodušnosti — Kiasna vsebina — lepi igralci — razkošna oprema — najmodernejše toaiete — lahkoumno življenje v razkošnih nočnih zabaviščih — moč denarja — sijaj in bogastvo — krasote morja — moč in zmaga čiste
ljubezni Najboljši dosedaj izdelani Lya — Mara-Zelnik film —
ффффффффффф<«фф«ффффффффффф
Režija : FRIEDRICH ZELNIK
ki jih ne pozdravljamo...
Od male Nine do bogate in ugledne dame čez trnevo stezo življenja ljubavi — Veselo življenje med elegantnimi ka-valirji v razkošnih nočnih lokalih — Dražba srca št. 13 — Nezakonski otrok
— Idealna mlada mati — V bogastvu in sijaju — Smrtno-nevarna avto-dirka — Skok iz auta v — srečni zakon poln ljubavi sreče in zadovoljstva
ффффффффффффффффффффффффффф
Režija: FRIEDRICH ZELNIK
фффффффффффффффффффмфффффф
ELITNI KINO MATICA - vodilni kino v Ljubljani. — Telefon 124.
V ostalih vlogah samo znane filmske zvezde, kot: Olga Engl, Maigarete Kupfer, H. Reinwald, Elena Lunda,
Paul Gunther, Paul Otto in vedno veseli Hermann Ticha
© Opozarjamo Vas na krasno godbo, ki jo pri vseh predstavah izvaja naš priznano prvovrstni umetniški orkester. JJ
ффффффффф.............фффффффф Predprodaja vstopnic od 10 do pol 1 фффффффффффффффффффффффффффффф
s)	Predstave točno ob 4., pol 6., pol 8. in 9
Letalo v taristiki
Letalo si vedno bolj osvaja svet. Ne bo dolgo in precéj bo izpodrinilo druga prometna sredstva, zlasti tam, kier Je treba hitrega prevoza, osebnega ali blagovnega, v prvi vrsti pa pošte Г^ na si letalo že tudi utira pot v turistiko, bo vsakogar na prvi hip presenetilo, ker se marsikomu zdi to nemogoče.
V mislih nimamo zaenkrat prevoza oseb z letali v gorovju, ampak blaga, ki siuži za preskrbovanje planinskih koč s potrebščinami. Vsakdo ve, koliko truda in časa stane, da spraviš gotovo množino živil v planinske koče, včasih več tisoč metrov visoko, da se more trudni turist okrepčati po napornem plezanju po skalah. Koliko nosačev je treba, da spraviš tono blaga v višino! Kaj pa po-menja tona živil v velrki planinski koči, ki včasih nudi zavetje sto in še več turistom? Za koliko dni je to? So celo koče v gorah, ki jih je treba zalagati z vodo. Zato se ni čuditi, da so cene v planinskih kočah tako "visoke.
Vse to je napotilo nemški Aero-Lloyd, da je začel razmišljati o poskusni uvedbi preskrbovania planinskih koč s pomočjo letal. To se da napraviti na dvojen način, kar je seveda odvisno od krajevnih razmer. Ako je v bližini koče ugoden prostor, se lahko napravi zasilno letališče za pristajanje in odlet aero-planov. Ta način je najbolj enostaven, ali le v redkih slučajih izvedljiv, ker do-
zasilno letališče, kjer vzame aeroplan pripravljeno blago na krov in odleti z njim proti koči. Tam ga na prvi ali drugi način odda, morda tudi sprejme drug tovor, in se z njim povrne nazaj.
Posebno priporočljiv je ta način prevažanja blaga v gorah, kadar se grade planinske koče. Koliko stokrat morajo ljudje iz doline sami ali z živalmi na goro, težko obloženi z gradbenim materija-lom! Človek navadno ne more nesti več kot 25 kg na hrbtu, aeroplanček pa ti napravi deset do dvajset noletov. kar stane par tisoč dinarjev, in ves materija! je na licu mesta. V sezoni, ko je tu-ristika na višku, pohiti aeroplan vsak teden parkrat v gore in preskrbi vse koče v bližini z živili in tudi s pošto.
Nemški Aero-Lloyd je že napravil precéj uspelih poskusov v Alpah. Uporabljati je začel tudi Angermundovo pripravo, ki omogoča oddajanje a tudi prevzemanje blaga med poletom. Je to na prvi videz komplicirana naprava: tovor, viseč na dolgi vrvi z letala, se vjame v nekake vile, se odloči in pade v mrežo ali mehko košaro, z druge strani pa se hkrati obesi na isto vrv drug tovor, ki ga letalec potegne navzgor in tako lahko odnaša blago tudi z gora.
Za donašanje in odnašanje blaga v gorah se uporabljajo le maihna letala. Aero-Lloydov tip je aeroplanček le za eno osebo, ki jemlje s seboj do 300 kg blaga. Zato je tudi obratovanje z njim poceni. S temi letali se vrši preskrbovanje planinskih koč s potrebščinami tako-le: Ob vznožju gore je na pripravnem kraju, večinoma blizu kolodvora.
biš v gorovju le malo takih krajev, ki bi bili uporabni za letališča. Aero-Lloyd tudi ne misli na to. Problem, s katerim se bavi, je ta, da naj se donaša blago z letalom v neposredno bližino namembnega kraja, kjer ga na določenem mestu kratkomalo vrže na tla in leti zopet dalje. To je prav gotovo idealna zamisel, ima pa seveda svoje težave.
Prav lahko se da ideja izvesti v visokih gorah, kjer so planinske koče skoraj vedno v večnem snegu. Blago ne trpi mnogo, ako ga vržeš iz nepreveli-ke višine v sneg. Drugače pa je tam, kjer ni vedno snega. Tu je treba poseči po drugi metodi: zakaj pa so ljudje iznašli padalo? Ko leti aeroplan prav nizko nad določenim prostorom, vsekakor ravninici, seveda jasno označenim, se odloči od letala pripravljeno padalo s privezanim tovorom in zdrsi več ali manj gladko na tla.
denarja. Investirali so velikanske vsote
v portugalskih kolonijskih podjetjih in obenem nakupovali hiše, posestva, gradove in avtomobile; plačevali so vsako ceno ter položili takoj celo vsoto v bankovcih. Razen tega so prosili portugalsko vlado, če smejo naložiti velike ka-pitale v inozemstvu. Naravno, da se je začelo zdeti čudno portugalskim finančnim krofom ,da osebe, ki prej niso imele ravno dosti denarja, kar naenkrat raz-slpavajo na vse strani težke milijone. Slednjič je portugalska policija dognala, da je Angolska banka nakupila in investirala mnogo več, kakor ima akcijskega kapitala. Opazilo se je pa tudi. da kroži po državi mnogo več bankovcev, kakor jih je bilo izdanih, da pa med njimi ni niti enega ponarejenega. Po dolgotrajnem težavnem, a skrivno izvedenem raziskavanju je policija slednjč zaprla vse direktorje Angolske banke. Sleparija je bila spretno dognana.
Portugalskih bankovcev ne tiska portugalska narodna banka, temveč je ta banka poverila tiskanje svojih bankovcev angleški tiskarni Waterlow and Son v Londonu, katere popolna poštenost je splošno znana in ki tudi tiska bankovce Narodne banke Velike Britanije.
Marang, direktor Angolske banke, je prišel neki dan k tvrdki Waterlow v London in pokazal naročilo Narodne portugalske banke, s podpisi njenega guvernerja in več članov upravnega sveta, legaliziran trni in potrjenimi ne samo od portugalskih notarjev, temveč tudi od britanskega konzulata v Lizboni. Naročilo se je glasilo, nai angleška tiskarna izroči Marangu bankovce po 500 eskudov s sliko Vasca da Oama za nominalno vrednost štirih sto milijonov angleških funtov. —
Sicer je tvrdka takoj pisala portugalski narodni banki in potrdila prejem ogromnega naročila. Ampak sleparji so Imeli sotrudnike i na pošti i v narodni banki in ti so prestrigli ta pisma. Odgovor je dobila tvrdka na papirju s firmo narodne banke — seveda zopet od sleparjev.
Ko je bila velikanska sleparija razkrinkana, se je po vsem svetu začel lov za sleparji. Nekaj direktorjev Angolske banke so aretirali v Lizboni. Eden izmed njih je imel v nekem pariškem Grand hotelu izredno razkošno stanovanje in v r.jem jekleno blagajno. V njej je policija našla ponarejen pisemski papir portugalske narodne banke z Izvrstno ponarejenimi podpisi njenega ravnatelja in članov upravnega sveta, kakor tudi s ponarejenim žigom banke.
Dva izmed sleparjev, ki sta zelo skrivnostni osebi, sta še o pravem času izginila. Tolpa je imela zveze po vsem svetu. Bankovce so uvažali iz Holand-ske na Portugalsko v diplomatskem kovčku venezuelanskega poslanika, ki je moral demisijonirati. Na njegovem domu je našla policija šest kovčkov, nabito polnih s portugalskimi bankovci.
Zadeva pride te dni pred porotnike na Portugalskem in na Holandskem in bo nedvomno povzročila še marsikatero zasluženo senzacijo, dočim so se podrobnosti doslej iz umljivih razlogov držale v ozadju.
Konec harema
Po številnih reformah Kemalove vlade, ki je vrgla že celo vrsto starih turških mštitucrj v ropotarnico, je zdaj odklenkalo tudi haremu. Narodna skupščina je odobrila osnutek novega civilnega zakonika, ki med drugim zavrača mnogoženstvo v prošlost. Le še kakor giupa orijentalska romantika se bodo ohranile zoperne pravljice o pašah in vezirjih in evnuhih, o odaHskah, favori tka h in skritih lepoticah, ko bo turška žena že davno dosegla stopnjo modeme vzgoje in popolne vzporejenosti z ženskim svetom v Evropi.
V življenju obče in v obitelji še prav posebno se je Turkinja že docela približala možu. Navzlic temu pa ni smatrati, da je ukinitev harema in vseh drugih okostenelih institucij, ki so jo uklepale sto in stoletja, rezultat njenega osaimosvojevanja. Mnogoženstvo in harem so v lurčiji uvedli možje m zdai oboje tudi odpravljajo. Zasluga moderne Turkinje pa je, da se je že davno uprla mnogoženstvu in se z lastnim elaiiom prevrgla v civilizacijo. Mo" dema Turkinja se danes udejstvuje v
vseh' poklicih in se danes bori že za popolno enakopravnost z moškimi. Ha-numa Neziha Muhedin je danes turška prvoboriteljica za vse ženske politične pravice. Toda skupina, ki se zbira okrog nje. je še zelo majhna: večinoma emancipfraina meščanska dekleta, dočim je ostali svet v Turčiji še preveč ženski in je zadovoljen s pridobitvami, ki so jih doslej rodile modernizujoče reforme.
Mali vragec
Iz Pyrgosa v grški provinci Elis se razznava daleč naokrog presenetljiva vest, da se je tara pred dnevi rodil majhen vragec. Monstruozni novorojenec ima samo eno oko sredi čela, pač pa dve punčici. Trebušček je rejen. noge zverižene. a kar je najstrašnejše: na glavi mu poganjata dva rožička in vzadaj binglja repek, dolg domala cel decimeter.
Novica o tem porodu je med prebivalstvom vzbudila strahovito razburjenje, saj je praznoverje v Grčiji doma v koči kakor tudi v palači. Da bi ublažil paniko, je vaški svečenik navzlic vsemu skušal prekrstiti malega vrageca. To pa ni nič pomagalo, marveč je razburjenje bilo naslednji dan le še večje, ko se je d oznak), da je svečenik preko noči preminul nagle smrti...
Grške novine se obsežno bavijo s to zadevo, a javnost je prepričana, da se za grško državo bližajo hudi dnevi, kar je verjetno. A bilo bi dobro ln na mestu, če bi sam diktator Pangalos Izrazil svoje mnenje.
Knock-out prezidentovega sina
Cooltdge, prezident Zedinjenih držav, ima nadebudnega sina Johna, ki že študira na univerzi m doslej še ni cmoknil pri nobenem Izpitu. Študira prav zadovoljivo brez protekcije in mu navzlic temu ne nedostaja časa za šport Ln druga razvedrila. Najraje se vežba v boksanju. A ravno ta pasija mu je nedavno pridobila neljubo popularnost.
Vršil se je namreč boksaški match med akademiki. Nesreča je nanesla, da se je John Coolidge moral pomeriti s komilitonom Mattyjem Silvermannom, ki hna trde pesti Udarila sta se torej
—	in ubogi John se je že po treh run-dah skotalil po tleh s krvavim nosom. Vse to pa še ne bi bik) prehudo, da niso novine že naslednji dan razbobnale vel&anske senzacije: Prezidentov sin temeljito pobit! Prezidentov sin knocfk-out po treh rundah! Krvav nos prezidentovega sina Johna!... Ojoj, kako so včasi neprijetne take podrobnosti Toda zagotavljajo popularnost. In tako je tudi John, ki so ga prej novine jedva omenjale ob prihodu na božične počitnice, preko noči postal zanimiva osebnost, oblegovana od reporterjev ln
—	navzlic porazu — občudovana od vseh ameriških deklet
Obenem pa je tudi zmagovalec Mat-ty dosegel zavidanja vredno slavo. Atletski klub v Newyorku ga je namreč kar brzojavno povabil na gostovanje, nudeč mu za en sam nastop 5000 dolarjev. Matty je sprejel in b;l tepen. KaiJ za to! Pobasal je dolarje In se lepo zahvalil za nadaljne nastope. Se pa že raje še enkrat spopade z Johnom Coolidgeom, pa bo slavnejši kakor vsi svetovni prvaki. Gaudeamus igitur...
Princ Windischgrâtz na bobnu
Glavni junaik madžarske farsifikator-sike afere princ WindlschgrStz. ki sedi sedaj pod ključem v Budimnešti. ima blizu češkoslovaške meje v Sârospata-ku razsežno posestvo z divnim dvorcem. ki je bil sezidan v dobi Rakoczy-ja. Dvorec ie zgodovinsko urejen ter ima ogromno historično vrednost. Pripadal je svoje čase najbogatejšim madžarskim aristokratom. V njegovih prostorih so se zbirali velikaši na poiedi-ne in zabave, ki so stale mnogo denarja. Windischgrâtrovi predniki so bili namreč zelo bogati, pa tudi potratni. Živeli so zelo lahkomiselno, vdajali se pijančevanju ln kartanju Pravijo, da se je večkrat pripetilo, da so Wfridlsoh-
kar ne bedite ljubeznivi z menoj, prosim vas! Zadnjič so me psovali da sem koketa in namiguša. da se nastavljam in vsiljujem . . . Jaz nimam ničesar, še to, kar je na meni, ш tnoje. Zanimajte se torej za druge, ki so bogate!«
»'Kai mi hočejo druge, ko ste mi pa vi všeč!«
»Oh. moj Bog! Nikar ne govorite tega! Do krvi me pikajo. Ukazale so mi. nai rečem da me glava boli. kadar pridete vi. in naj se skrijem in ostanem v kuhinji.«
»Kakšne coprnice so to!« sem se razjezil. jo vjel za roko in poljubil
Razjokala se je. »Zakaj se šalite z menoj, ubogo siroto?«
»Ne šalim se. ampak v resnici sem se zaljubi! v vas. Noč in dan mislim na vas in naisrečnejši človek bom pod so'ncem, če me boste malo radi imeli.«
Tako Se je začela najina skrita ljubezen.
In kaj vam bom pravil! — Morda je bilo ravno to skrivanje vzrok, da sem prišel čisto ob pamet. Ves sem bil v plamenu.
Stokrat sem hotel nastopiti kakor pošten mož in odkriti njenim sorodnikom svoje namere.
»Ne. ne ne! Preveč se bojim. Počakaj še malo. Dušan je propadel v pr-
vem semestru. Mirko je napravil dolgove — počakaj, da se malo pozabi, da bo teta boljše volje.«
»Čemu da slepomišim?!« sem rekel. »Enkrat bodo morali zvedeti, kako ie z nama.«
»Samo še ta mesec počakaj!«
Pa sem čakal, ali stvar je bila vedno bolj zmešana in zmedena.
»Oh. Milica se je zaljubila vate! Kaj bo. kaj bo? — Samo o tebi govori. Vsi čakajo kdaj jo zasnubš!«
»Vraga! A držim se. kakor bi bil iz lesa. Vidiš, da je potrebna da govorim odkrito in pošteno.«
»Ne, ne! Preveč se bojim. Počakaj še malo. bo že Bog dal Nekaj se bo že zgodilo ... O Veliki noči pride nov gozdar. Ni oženjen, to že vsi vedo. Morda se v katero zaljubi rn jo vzame.«
0	Veliki noči se ie res nekaj zgodilo. ampak nekaj, česar nisva pričakovala.
1	ao. kaj bi pripovedoval: stvar se je zdaj morala rešiti. Moje dekle je tako koprnelo od strahu Ln se toliko balo teh ljudi, da ie pristala, da z menoj rajši pobegne, nego da najino tajnost zaupam njeni teti
Sklenila sva torei. da pobegneva, a pustiva pismo z razjasnilom, kako in kaj.
Scholtze.
K.akor mno ie poročali, je 18. t m. umrl Schul» ze, eden izmed ponare» evalcev francoskih tiso* akov. Umrl je v noriš« lici v Horabergu pri Ber> iinu, kamor so ga morali prepeljati, ker so se na ijem pojavili znaki blai« îosti. — Podlegel je že« lodčnemu krvavenju.
grâtzi v eni sami noči zapravili na kar- * tah milijonske vsote.
Kot kvartopirec ni zaostajal za svojimi predniki niti sedanji princ Windischgrâtz. Še kratko pred aretacijo radi ponarejenih frankov je baje zapravil en sam večer 100 tisoč čeških kron. Njegova kvar top irska strast je bila vsem dobro znana. Ker je zapravil na kartah velikanske vsote, je seveda potreboval vedno novih kreditov. V kolikor ni mogel dobiti denarja iz naravnih virov, je jjemaJ na posodo. Na ta način se je princ zelo zadolžil Hipoteka na gradič v Sârospataku je zelo visoka in posestvo z dvorcem se bo moralo bržčas prodati na javni dražbi, da se iztrži vsaj toliko denarja, kolikor ga oskrbništvo potrebuje, da pokrije tekoče Windischgrâtzove dolgove.
O slabi prmčevi denarni situaciji se je govorilo že delj časa. odkritje falsi-fikatorske afere pa je zadevo še bolj pospešilo. Šele v zadnjem času so prinčevi upniki izvedeli, komu so posojali denar in da je njihovo zaupanje bilo predmet zlorabe. Zato so predložili tirjatve, ki niso baš nizke. Na zborovanju interesentov, ki se je vršilo pred kratkim, je bik) sklenjeno, da se posestvo s pritiklinami v skrajnem slučaju proda. Madžarska država, ki pridno ščiti svoje ljubljence, pa hoče tudi tukaj seči vmes ln skuša postati odkupnik posestva in dvorca v Sârospataku. Po drugI strani pa se zopet zbirajo plemiči da bi z denarno kolekcijo omogočili princu izhod iz krize. Princ Windischgrâtz, ki je šel v zapor kot bogataš, se bo torej vrnil iz luknje kot siromašen človek, ki bo odvisen od prijaznosti in milosti madžarske aristokracije. Ta bo pa seveda že poskrbela, da ji ponarejevalec s tako falsifi-katorsko slavo ne umre od lakote.
Ruska begunska deca
V založbi ruskega »Pedagoškega Biroja« v Pragi je izšel zbornik »Deti emigracije« pod uredništvom prof. V. Zjenjkovskega. Okolu 12.000 ruskih otrok obiskuje ruske šole. nad 8000 pa Inozemske šole. Med slednjimi uživa samo 3000 ruski pouk v manjšinskih šolah obmejnih držžav. Le 4380 otrok begunskih šol je deležnih popolne oskrbe v šoli. ostali so navezani na duševno in gmotno revščino pri starših.
Prva zahteva beguncev je — več internatov! Šola mora nadomestiti rodbino. rojstno hišo. Vsled tega uspevajo kadetnice in ženski instituti bolj. kakor oa napredne gimnazije. V predvojni Rusiji pa ie bilo nasprotno! Pedagogi čutijo da so premalo pripravljeni za »odgovorni poklic« vzgojitelja. »Profesor in učnj načrt ne zadostujeta»,, ker ie treba ustvariti življenjski nazor. Razen tega Je prestala rušita begunska deca vse grozote lakote, bolezni in vojne. Strašen vtis naredijo izvlečki iz 2400 nalog ruskih gimnazij na Francoskem. Nemškem. Cehoslovaškem in v Jugoslaviji, ki so izšli pod naslovom »Moji spomini na Rusijo« Očetje, katere so ustrelili pred očmi otrok, razparani trebuhi oslepelih častnikov, mrtva trupla kadetov, ki plavajo po reki. roke, ki štrlijo iz gnojnice, vse nudi strašne slike duševnega stamia ruske begunske dece. »Postal sem duševna pokveka. Nimam vere in morale. Vsi ljudie lažejo. Kam se naj zatečem?» Tako Piše neki gimnazijec. Drugi pa pravi: »Večkrat so obrodile težke izkušnje vero v domovino, željo po izobrazbi, prepričanje da bodo ljudje zopet živeli po Kristusu, ker ne gre drugače. Rusija bo še mogočna in slavna!« Ob teh dokumentih ni dvoma. da ima ruska begunska šola nadvse težko nalogo, če bj bili ti otroci brez šole. bi zapadli najslabšemu, ker so videli z lastnimi očmi in občutili na lastnem telesu.
Hiša strahov v Friedrichs-hafnu
Vrathslavsko društvo za znanstveni dkuitizem rešuje sedaj problem zanimivega okultnega fenomena, takozvane «hiše strahov» v šlezijskem kraju Friedrichshafmi. Strahovi strašijo ljudi v navadni kmečki hiši, ki stoji na kraju vasi. Reči, ki se dogajajo tamkaj, si ne more nihče pojasniti naravnim potom.
Čim nastane mrak, včasih pa tudi podnevi, začno duhovi trkati na vrata. Stoli plešejo po sobah, mize se začno premikati, odeje in ponjave vstajajo ter se vijejo po zraku. V peči zasvira čuden orkester .čujejo se žvižgi ln pokanje z bičem. In vsega tega ni mogoče pojasniti na noben naturen način. Društvo za okultne pojave je dalo natančno preiskati vse prostore, da bi izsledilo nemirneže. Teh pa ni našlo. In-teresantno je tudi to, da napravljajo ti pojavi posebno na živali močan vtis. Psi in mačke se pred glasovi skrivajo lin postanejo nenavadno boječi Listi, ki objavtjajo ta poročHa. pripominjajo, da zveni vse to skupaj kakor neverjetna storija .katero si je izmislila zmedena glava, da je pa stvar vendarle resnična in napisana po podatkih zelo verodostojnega očividca.
Prvi komunistični balet
r.
Rdeči Mak"
Sovjetski kritiki živahno pozdravljalo »zaželjeno zmago proletarske umetnosti« nad baletom, ki s* je najtrdovrat-леје upiral zahtevam po politični vsebini Godbo prvega komunističnega ba-jeta «Rdeči Mak» je spisal komponist Glière, libreto pa skupina baletnih umetnikov s sodelovanjem Katarine Gôltzerjeve in slikarja KurMke. Predstave v Moskovskem Velikem gledališču režira Širjajev.
Dejanje se vrši v revolucijskem Kita-ni današnji dni Sovjetska ladja ie pri-morana obiskati mednarodno odprto pristanišče na Kitajskem. Angleži in drugi sovražniki hočejo oslepariti ali podkupiti moštvo, da preiščejo parnik. pri tem pa ukradejo važne listine in sklenejo sploh potopiti ladjo. Pristaniška lepotica »Rdeči Mak« mora v ta namen omamiti sovjetskega kapitana. Toda vdam komunistični kuliji prepričajo lepotico o nasprotnem in dosežejo, da oslepari angleške izkoriščevalce. Mornarji in kapetan so opozorjeni na opasnost in srečno zavrneio nevarnosti «Buržujj» pa se hočejo maščevati nad plesalko, a zdaj jo rešijo kitajski težaki. Sovjetska ladja odplava ob zvokih »Internacijonale« in ob zatemnjenih kitajskih pesmih kulijev. Takšen je torej pivi ruski balet z izrazito komunistično tmdejico. _
Išče se bilijonski dedič
Iz Budimpešte poročajo, da se je pred leti izselil nekdo iz Bailassagyrma ta v Avstralijo. Tam je obogatel in umri v samskem stanu — brez dedičev. Zapustil pa je ogromno premoženje v znesku 10 milijonov angleških funtov.
Ker ni v Avstraliji nobenega Weiss-bergovega sorodnika, ki bi bil upravičen podedovati imetje, se je mesto, v katerem je pokojnik umrl obrnilo na Weiesbergovo rojstno občino ter prosilo podatke o sorodnikih. Poziv je imel ogromen uspeh. Javilo se je doslej kakih 200 Weissbergov, katerih dokumente je morala poveriti madžarska vlada posebnemu jurtstu, da ne izbruhne spor radi sklicevanja na Weiss-bergovo sorodstvo. Seveda, bilijone madžarskft kron bi lahko vsak rad podedoval ter na račun bogate dedščine bi radi vsi brezskrbno živeli
Tatinska družba „Štirideset slonov"
London je največje velemesto na kontinentu ln nič čudnega ni. da se v njegovem okolišu odigravajo drzni zločini katerim bi stežka našli primere v drugih krajih. Zločinci so tu dobro organizirani, združeni v tolpe, katerim pride oblast ve&rat na sled šele po dolgem času.
Pred kratkim je londonska varnostna oblast zaprla skupino tatic, ki je de-
lovala pod naslovom neprotokolirane firme «Štirideset slonov». To je bua skupina rutiniranih žensk, ki so leta in leta živele samo od tega, kar so na-kradle. Na zunaj seveda niso vzbujale videza dolgoprstih bitij. Udejstvovale so se najrajše v sredini Londona in so izkoristile vsako priliko, da so okradle to ali ono trgovino. S posebno navado so napadale velike trgovine, kjer je mogoče priti do vsakovrstnih predmetov. Njihova tatinska praksa je trajala osem let in v tem času so tatice napravile škodo za 130 milijonov angleških funtov Sedaj so tatice pod ključem m angleška justica bo že poskrbela, da se spokorijo. kakor je to v navadi med Angleži_
X Juslična palača v Gentu zgorela. Kon« cem prošlega tedna je zgorela justičr.a pa« lača v belgijskem Gentu. Ogenj je uničil vse spise. Bogati arhiv je postal žrtev nc« usmiljenih plamenov. Dogodek in njegove posledice bodo naravnost katastrofalne. Ju» stična palača v Gentu je bila krasna arhi« tehtonična zgradba. V vsakem oziru so jo prištevali med najlepše stavbe v Belgiji. — Zgradil jo je arhitekt Roelandt i. 1844, ki jo je obdal s hodnikom korintskih stebrov. Požarna bramba je imela pri gašenju težko nalogo, da je obva-ovala v bližini se naha» jajoče gledališče, katerega je zgradil isti Roelandt kakor justično palačo.
X V krempljih kraljevega orla. Nenava« den dogodek se ;e pripetil pred nekaj dnevi v fontainebleauškem gozdu na F.ancoskem. Čuvaj fontainebleauškega gradu se je vozil ns svojim motociklu v Nenours. Pot drži skozi gozd. Približno sredi go^da se je spu« stil na motociklista kraljevski orel. K sreči [-i je imel čuvaj glavo pokrito z usnjato čepico. Hotel je ptici»roparici ubežati, toda orel mu je trdovratno sledil, tako da jc moral sle lnjič ustaviti motocikel in s po« močjo nekega šoferja, katerega je srečal, pobiti ujedo. Šele ko je stri orlu krilo, je bil napad pri kraju. Orla so potem zvezali, čuvaj pa je kljub temu, da je bil dobro za« varovan z obleko, na par mestih močno ra. njen.
X 35 litrov ridnovega olja za bolnera slona. Indijski slon Assan, last znanega cirkusa Krone je zbolel na koliki. Žival je bilo treba hitro ozdraviti, kar se je zgodi, lo na ta način, da so vlili slonu v usta veli« ko «žlico» ricinovega olja: 20 litrov. Ta kvantiteta pa še ni zadoščala in so morali pozneje dodati šc 15 litrov. Potem pa so obolelega slona klistirali in so porabili pri tem 6 ogromnih veder vode. Po 36tih urah sta zdravilo in klistir učinkovala, nakar je slon polagoma zopet okreval.
X Kako narašča laško prebivalstvo. Kon. cem leta 1925. je štela Italija 41 milijonov 600.000 duš, torej skoraj dva milijona več kakor Francija. Če bo laško prebivalstvo ta» ko naraščalo kakor doslej, bo štela Italiia leta 1931. 44 in leta 19*1 50 milijonov ljudi.
X Zračna pot iz Londona v Pariz v poldrugi uri. Iz Bourgeta na Francoskem jav» ljajo, da je dosežen v zračnem prometu med Anglijo in Francijo nov rekord. Aero» pilot WUcoxot je preletel zračno črto med glavnima mestoma Francije in Anglije v 1 uri in 20 minutah.
X Prebivalstvo Kitajske. Agencija Indo-pacific poroča iz Tokija. da ima Kitaiska glasom zadnjega ljudskega Stet'a nekaj rud 436 milijonov prebivalcev. Od teli ljudi živi samo v Pekinsu 4 milijone duš, v Shanjjaju pa S In pol milijona ljudi.
X Prva žrtev Wilkinsove ekspedicije na severni tečaj. Iz Newyorka javljajo, da je zahtevala ekspedicija ameriškega kapetana Wilkinsa, ki se pripravlja na polet na se« verni tečaj, že prvo žrtev, t>rr pripravah za poizkusni polet v Fairbanksu se ie postavil tik pred propeler letala časnikar Palmcr Hutchinson. Bil je t .ko nepreviden, da je stal na mestu, tud ko se je začel propeler obračati. Propeler je moža prijel In ga tre« ščil na tla s tako silo, da je nesrečnik pri p*' '"ležal m -v.
Pri vedeževalki
—	Do tridesetega leta bo vaš zakon nesrečen . .
—	In potem?
—	Potem . . .? Potem se boste že privadili I . . .
Svojemu šefu sem moral seveda razložiti vso stvar. Bil je dobrohoten človek in mi j« obljubil, da bo podpiral mojo prošnjo za dopust n premestitev v drug kraj
Takrat še nisem vedel, kakšna sitnost je ženitev in koliko birokratskih formalnosti je treba Mislil sem: v Liki se je vse zgodilo, v Liki naj se vse popravi. In odpeljal sem se s svojo nevesto samo do najbližjega trga Tamkajšnji prota me pozna osebno, pozna mojo izvolienko, in če mož hoče. sva lahko že drugi dan poročena. Tako sem mislil.
Pa sem se jako zmotil.
Prideva v župnišče že ob osmih zjutraj v nadi. da naju bo gospod ob desetih oklical ob enajstih pa že poročil.
»Po kai sta pa prišla tako zgodaj?« naju vpraša.
»Mudi se.« rečem.
»Kaj se mudi?«
»Gospod prota. jaz ta in ta. Tukaj je moj krstni fist. tukai domovnica Poznate me osebno in veste, da nisem oženjen To je moja zaročenka TudJ ona ima krstni list in domovnico v redu. Tudi njo osebno poznate m veste, da ni omožena. Prosiva, da naju poročite čim preU
»Kaj se vam je zmešalo? Saj nismo v Ameriki!«
»Pa vendar, častni gospod prota!«
On gleda dokumente čelo se mu zmrači, ostro me pomeri od glave do pete tn pravi:
»Težki časj so za Srbe in sramota je za vsakega Srba. če si vzame Šva-bico!«
»Kakšno Švabico?!« pravim. »Saj je vendar Slovenka!«
»Vse eno, Svabica ali Slovenka! Sr-binu pristoja Srbkinja!«
»Jaz sem njo izbral in njo odkritosrčno ljubim.«
»In hočeš izdati Srbstvo in naše sveto pravoslavje?«
»Ničesar nočem izdati Ona ostane v svoj) veri. jaz v svoji«
»Grdo je in sramota je,« me ošteva prota »Kakor da Ш več pri nas dovoli poštenih srbskih deklet in mora Srbin pobirati tujke!«
Moja zaročenka v jok, v meni pa zavre kri.
»Srbin je vedno ljubil svobodo in svojo svobodno dušo in ne bo ravnal nepošteno če tudi mu to svetuje svečenik njegove lastne vere! To kar ste danes storili nad nama ni častno niti za Srbstvo . niti za oravosJavie. go-
spod prota! In zbogom!«
Pa sem prijel zaročenko pod roko in io odpeljal v hotel.
»Ko bi vsaj umrla, iaz grešnica. ki sem v nesrečo sebi in tebi!« je jokala, jaz sem jo pa tolažil kakor sem vedel in znal.
»V Zagreb pojdeva.« sem se spomnil. »Tam imam sošolca, ki je vzel Hrvatico katoličanko. Ta mi bo svetoval«
In takoj s prvim vlakom sva se odpeljala.
Sošolec naju je lepo sprejel in njegova ženka je povabila mojo zaročenko, naj bo tako dolgo pri njih. dokler se ne poročiva.
»Oče Ambrozije v pravoslavni cerkvi vama ne bo delal nobenih sitnosti,« me je podučeval prijatelj. »Ampak dati se morata oklicati tudi v katoliški cerkvi, ker je tvo.ia zaročenka katnllkinia. Pojdita torej najprej na katoliško župnišče.«
In sva šla K svetemu Petru sva šla ker ie tisti kraj mesta, kjer ie stanovala moja zaročenka, spadal pod svetega Petra.
»Bojim se jako se bojim.« je vzdihovalo moie plaho dekle vso pot.
»Kai ti pa kdo more? Odrli te ne bodo. Po državnih postavah ie dovoljeno. da si vzame Srb katolikinio ali ka-
J
Moda
Par dunajskih dni
Potem, ko so kovčegi napolnjeni, najmanjši ln z najpotrebnejšim seveda, pri čemer pa nikakor ne smejo manjkati razni srečonosni talismani. — ko je paj-čolan zavezan in rokavice nataknjene, se lahko z dobro voljo odpraviš na Dunai. Ne da se tajiti, da Dunaj še nadalje ostane Drijetno mesto, kjer imaš vsega na razpolago. In posebno tudi glede mode prideš na svoj račun. Promet pa je seveda malo skromnejši, kakor ie bil svoj čas. Bila sem slučajno priča razgovora med Parižanom in Berlinčanom. ki sta soglasno izjavila o Dunaju: »Eine Riesenkleinstadt«. Imela sta prav. Toda nam Slovencem bo Dunaj bržčas tudi še v bodoče domače poznan. čeprav nismo trgovsko več tako vezani nanj in nas sedaj posebno Francija kljub razdalji čedalje bolj privlačuje.
No. ko konstatiraš svoje zadovoljstvo glede hotela, se odpraviš na ori-jentacijski pohod Po mestu in se kmalu lotiš opravkov po trgovinah. Najvažnejši del dneva tvori beganje za tako-zvanimi predvajanji modelov (Modell-vorfiihrungen). Dunajčanje so namreč v minulih tednih prinesli iz Pariza originalne pariške modele in sedaj si jih z vso nervozno naglico ogledujejo kopice interesiranih in jih na^'io tudi kupujejo. Zato v tem času na Dunaju naletiš vsak moment na tujca iz modne branže. Nemalo jih je iz Jugoslavije, obilo iz Cehoslovaške. največ Da morda iz Madžarske. Saj je znano, da Mad-žarke izdajo horendne denarne žrtve za modo in zahtevajo seveda vedno Ie najnovejših informacij. V modnem tekmovanju Da tudi Jugoslavija ni poslednja. Beograd in Zaereb ipak skušata biti vedno na višku elegance, a zadnje čase ie tudi Ljubljana Dostala veliko-poteznejša. Saj dober okus so Ljubljančanke vedno imele, le poguma je bilo premalo. Da omenim mimogrede: naše dame se čutijo ženirane. ako «e ljudje obračajo za njimi, ker se smatrajo preveč očitno nališpane. Ampak obračanje za modno oblečenimi damami ni samo slabost province, saj se povsod in tudi v velemestu ljudje radi obračajo za okusno opravljeno damo. zlasti, če je lepe postave, in ako njena toaleta izdaja izbrano individualno eleganco. Kajti tudi oči milijonskega mesta, vajene povprečno velemestne noblese, kaj rade uživajo in se odpočivajo na dobro posrečenih nadpovprečnih modnih pojavih... A naj reasumiram nekoliko svo" jih vtisov z Dunaja
V pomladanski modi bo tvoril izrazito novost in res mondeno eleganco, združeno s oraktičnostjo. takozvani pli-sirani kêp komplet, ki je med vsemi
kompleji dolgih ali kratldh površnic najbolj privlačen. Zlasti je prikladen za tanke haljine, ako je plisiran. ter bo v modnem svetu zagospodaril v poletju morda še bolj. kakor sedaj.
Lahak. kratek kêp iz istega materi-jala. kakor toaleta, bo v hladnejših poletnih večerih tvoril praktično in elegantno ogrinjalo, obenem pa izredno okusen komplet.
Plisé je clou sezone. Fantazija ali tudi desiné plisé imenovan, je doslej še nepoznana modna novost. Omenim naj za danes le še kvalitete naily1J prote-žiranih blagov: kasha, krepella, syrienne, mêlé, rips, ševron in seveda tudi prav mnogo angleškega. Prav dosti je tudi svilenih plaščev. Za poletje pa ie v pripravi krep žoržet. aristidt, nadalje kmeški, rumunski in marokanski krêp. A o barvah letošnjih praviio. da lepših še ni bilo. So delikatno vdušene in obenem vabljive: boi de rose v vseh možnih niansah. dalje vieux ro«e. aorikosa. bledo ciklamna. reseda itd. Najtežje med vsemi oa ie dobiti materijal v barvi lipovega cvetja, skarvioze in malve. A barva lipovega cvetja ie zares posebno delikatna in — to nam lahko laska — sedaj najbolj modna oo vsem svetu. _Marija Sarččva.
Moda naših malih
Z bližajočo se pomladansko in poletno sezono nastopajo tudi brige za čim dostojnejšo opravo najmlajših da-rnic. Spodobilo bi se vsaj, da bi matere predvsem mislile na svojo deco, ki je njihov največji ponos, in jih oskrbele z novimi oblačilci, še preden vobče začnejo izpopolnjevati svojo pomladansko garderobo. Saj je treba le malo sredstev, da otroka oblečeš prikladno ln ljubko: z dobrim ckusom tn srečno izbiro barv lahko dosežeš najboljše učinke, ki otroku pripravijo veselje, materi pa nikakih prevelikih stroškov.
Drag materijal je treba odklanjati in predvsem polagati važnost na to, da se otroška obleka da z lahkoto oprati. V svetlem snažnem oblačilcu je otrok vedno prisrčnejši kakor v prisiljeno elegantni navlaki, ki se naglo nabere madežev. Nikakor pa se ne sme oporekati, ako otročja oblačila, pa bila še tako skromna v materijalu, nosijo razne atribute nove mode. V posebni meri pa so letošnja otroška oblačila lahko deležna novih efektov pliséja in gub.
Naša slika nudi par prikladnih vzorcev. Prvo oblačilce, krojeno iz modTe-ga platna, je pač dovolj enostavno, da ga lahko posname vsaka mlada mati. Elegantnejše je seveda drugo oblačilce, izgotovljeno iz svetlejšega materi-jala; zahteva pa posrečenih barvnih kontrastov in se da težje prati in likati.
Sledeč sedanji modi kêpa, utegnejo matere svojim dekletom nabaviti tak ogrtač, kakor ga predočuje tretji vzorec, pri katerem je treba posebno paziti na karirano podlogo in na pripadajoči klobuček. Četrti vzorec končno predstavlja oblačHce malega dečka, ki navzlic svojemu skromnemu dostojan-
stvu zahteva bolj «moške» linije. Krojen pa je lahko iz blaga kakor tudi iz platna in se kombinira s srajčnato jopico. Pravijo, da se bodo letos za krojenje otroških oblek posebno priljubile razne vrste surove svile. To je le želeti, ker je tak materijal dovolj trpežen, vedno okusen in se da lahko prati.
tolik pravoslavno. Saj smo vsi kristjani. a to je glavno.«
Potrkava in vstopiva.
Jaz začnem razkladati, kako in kaj ter razgrinjam po mizi najine dokumente.
A župnik se zadere nad mojo zaročenko: »Kai pa misliš, ovca izgubljena, da siliš v pogubo?! Kaj nisi mogla najti poštenega katoliškega mladeniča? Čemu se na Srba obešaš? Vero izdaš in dušo ugonobiš. Svok večno tzvehča-n:e stavljaš na kocko! Se je čas. Premisli se in osvobodi se izkušnjave!«
Moja zaročenka v jok. jaz pa jezen.
»Kaj ji svetujete, veličastni gospod?« vprašam.
»Da vas pusti in vam vrne besedo.«
V meni je zavrelo.
»Kristian sem kakor ona! In pošten človek! Vprašam vas. ali hočete storiti svojo dolžnost in napisati naju za oklice. ali pa ji še svetujete, naj prekine z menoj, ki sem edini človek, ki jo ima rad. in edina opora za njo in za najino bodoče dete?«
Molčal je. pisal in nama izročil nekako potrdilo.
Potem sem hotel takoj na pravoslavno župo. Ampak ona, sirotica. je bila tako zbegana, da sem jo šele drugi dan odpeljal k očetu Ambroziju, Kako
Kino
Charlie Chaplin in njegovo delo
Malo je filmskih igralcev, ki uživajo to« lil: sloves ka!:o. Charlie Chaplin. Ali v nečem se Chaplin razlikuje od svojih slavnih kolegov in kolegic: v ceni svojega slovesa. Cesto govorimo v superlativih o tem ali onem igralcu hvalimo njegovo od« lično igro in se divimo neizčrpnemu re» pertoarju njegovih mimičnih zmožnosti ali pa občudujemo (če smo z manjšim zado«
voljni) zgolj njegovo fotogeničnost; toda če iščemo globlje, najdemo na vsakem igralcu kako hibo ali vsaj pomanjkljivost. Široka publika teh hib ne opazi ker jih n e išče, ali pa nasprotno najde nedostatke, ki jih ni. Pri Chaplinu se domala o hibah ne more govoriti, vsaj v njegovih najnovej« ših filmih ne. Njegova »lava je, da se tako izrazimo, al pari z reelno vrednostjo nje« govih filmov.
Je • li Chaplin res velik? Vprašanje je pravzaprav odveč, ker je svet nanj že odgo« voril Odgovorili so nešteti milijoni, ki so gledali in se do solz nasmejali njegovim groteskam; ki so z občudovanjem in spo» štovanjem sledili predvajanju njegove moj« strovine »Pariške m et rese«; ki so s sme« hom in solzami spremljali svojega ljub« ljenca v »Lovu za zlatom«. Odgovoril je vesoljni zbor filmskih kritikov, ki je Chap» linu i kot igralcu i kot režiserju enodušno primai prvenstvo. Kaj hočete še več?
Zanimivejše je vprašanje: zakaj je Chaplin velik? V čem se baš Chaplin toli« ko odlikuje pred neštetimi svojimi kolegi in kolegicami to« in onstran oceana? Kdor stalno obiskuje kino in ima količkaj smisla za lepoto ter zna ločiti dobro od slabega, bo z lahkoto spoznal prednosti Chaplinove« ga filma. Že njegove groteske, ki datirajo več let nazaj, se bistveno razlikujejo od sličnih filmov drugih filmskih komikov. (Pri tej priliki bodi konstatirano, da smo v Ljubljani videli le malo p r a v ih Chapli« novih grotesk. Chaplina so, kakor znano, mnogo kopirali in plagirali, in Ljubljana je pod firmo Chaplina morala gledati raz« ne prevarante, ki Chaplina niti oddaleč niso dosegali. Kar je pa bilo pravih Chaplinovih grotesk, so večinoma došle k nam tako poz» no, da Jih je čas in razvoj daleč prehitel. Z kaj tudi Chaplin je kakor vsak smrt« nik. suženj časovne evolucije. Tu leži vzrok, da je naa publika napram Chaplinu pre» cej indiferentna.) V groteski je Chaplin ustvaril docela samonikel tip filmskega ko» mika. V nasprotju s svojim učiteljem Mak» som Lindrom, mojstrom m i m i č n e komi« ke, je Chaplin položil poudarek v komič« nost situacije. Ustvaril je situacijsko k o m i k o. Lindrova mimična komika je fi« nejša, bogatejša na espritu in odgovarja okusu Evrope, Chaplinova situacijska ko« mika pa je primitivnejša (vsaj na videz), efektnejša ter bolj prilagodena na okus ši« rokih mas, predvsem ameriških. Vzlic na. videznemu tnancu esprita pa je Chaplinova komika globlja in gre bolj do srca kakor Lindrova; zakaj ona je čustvenejša, je člo» večanska, je skoraj tragična. Chaplinu se smejemo, da nas solze oblivajo; a te solze niso zgolj solze smeha. Saj je znano, da se na primer Rusi pri predvajanj-i Chaplinovih filmov ne smejejo, nego — jočejo. Mehka slovanska duša je v esktazi padla v eks» trem. Rusi so s tem izrekli Chaplinu naj»
večje priznanje, ki ga ne more zmanjšati
činjenica, da Chaplin tega efekta ni name« raval niti ni želel doseči.
Nič manjši ni Chaplin kot režiser. To smo opazili že pri «Kidu» in «Romarju», š™ v mnogo večji meri pa pri »Pariški me» tresi«, ki je poleg »Lova za zlatom« gotovo največja mojstrovina filmske umetnosti. Koliko Ljubljančanov je videlo to dalo? In kateri od njih, ki je gledal film z dušo in razumom (ne s plitvimi, plehkih senzacij željnimi očrnil), ni zaslutil za virtuozno re* žijo genij alne roke mojstra Chaplina? Kje je režiser, ki je ustvaril le oddaleč tako dovršeni filmski tip kakor je maserka » »Pariški metresi«? Tip, o katerem trdi sam Douglas Fairbanks, da bi Chaplin, če bi n._ bil ustvaril ničesar drugega, že s to edino umetnino zaslužil svetovno slavo!
Predaleč bi vedlo, če bi hoteli makar le v velikih obrisih dovoljno orisati Chaplinu kot dramaturga, komika, tragikomika in fi» lozofa. Tudi je okvir dnevnega lista mnogo pretesen za nalogo, ki ji onstran ocean» posvečajo cele knjige. Naj zaključimo a. besedami, ki jih je o priliki predvajanja »Lova za zlatom« v Berlinu napisal kritik v berlinski reviji »Kinematograph«:
»Chaplinov film je nekaj izrednega, rekli bi skoraj, svetovno čudo. Ni dejanje, kl vpliva na gledalca, nego filmska situacija. Spričo Chaplina izgine vse drugo v nič. On ne pozna filmskih div in zvezdnikov, in baš zato so vloge v njegovem filmu od največje do najmanjše tako dovršene, da se zde le zgolj sredstvo do cilja (v tem paradoksu tiči vsa tajnost Chaplinovega uspeha). »The Gold Rush« ni veseloigra v navadnem smi» slu, povest vsega človeštva je, globokores« na povest, podana v vedri igri. Ustvariti kaj sličnega, priznamo odkrito, mi (Nemci) n«. zmoremo, pa tudi Amerika ne. Chaplin je le eden.«	br.
Filmski teden
Dva šlagerja sta polnila dvorane koncem prejšnjega in začetkom tega tedna: Lažni grof (Biscot) v Matici in Pat in Patachon v Pratru v Dvoru. Pat in Patachon sta se naši publiki neverjetno priljubila in nič manj Biscot. To je dejstvo, o katerem vodijo ra» čune lastnih kinematografov, za nas pa ne more in ne sme igrati vlogo pri presojanju in ocenjevanju filmov. — «Pat in Patachon v Pratru» je eden izmed najnovejših filmov, v kateri nastopata znana danska komika. Takoj spočetka naj ugotovimo, da smo Pata in Patachona videli že v boljših filmih. Že scénario sam ni sile duhovit, kar je do« brega, je pa [»kvarila nesposobna režija, ki je snov raztrgala, da je joj. Nerazumljt« vo nam je, zakaj ima film naslov «v Pratru». V filmu ni domala ničesar, kar bi to zahte« vo upravičevalo. Dejanje bi se istotako la» hko vršilo v kateremkoli drugem garnizij« skem mestu v Evropi. Pat in Patachon sta v tem filmu taka kakor v vseh drugih fil« mih, v katerih sta doslej nastopala, in bo» jimo se, da zaman pričakujemo od njiju razodetja. Zakaj treba je, da vendar že ugc» tovimo — čeprav riskirano, da se njunim oboževalcem zamerimo —: Pat in Patachon nista komika. Hotela sta ustvariti, ko sta pred leti prvič nastopila, nekako kompro» misno formulo med situacijsko in mimično komiko, kompromis ali sintezo, če hočete, med Chaplinom in Lindrom. Patachon (manjši) je menil, da v ta namen zadostuje, če se obleče v cape, kopira Chaplinovo ho» jo ter pači obraz v grimase, Pat pa (ki je v ostalem boljši od svojega partnerja), si je ustvaril umetni sedlasti nos in se opremil z velikanskimi brki. In potem sta nastopila. Dosegla sta s svojim prvim nastopom kolo» salen uspeh; publika se je nakrohotala do solz, kritiki pa niso našli besed, da bi pre. hvalili nova filmska zvezdnika. Nastopila sta drugič, tTetjič... publika se je vedno navduševala, kritika pa je jela postajati kri« tičnejša, opozarjala je na pomanjkljivosti ter se slednjič popolnoma ohladila od pi» votne vzhičenosti. Kaj je bilo? Pat in Pa« tachon sta s prvim nastopom obetala ve» liko, v naslednjih filmih pa je ostalo le prt pričakovanju; zakaj dala nista ničesar, kar nismo že videli pri njunem debutu. Ponav» Ijala sta se in se še vedno ponavljata. Pla»
giranje samega sebe pa postane prejalislej usodepolno vsakemu še tako priljubljenemu filmskemu igralcu. Kajti v filmu velja ka« kor povsod drugod v življenju: Kdor ne na» preduje, nazaduje. To je ena napaka, n» kateri hirata danska komika. Druga pa je globlja, bistvenejša: njuni komiki primanj« kuje esprita. Publika se jima sicer smeje; ali publika se svojemu ljubljencu smeje z» vsako glupost, ki pri nepristranskem gle« dalcu ne izvabi niti nasmeha. «Ne samo», piše naš kolega v ženevski «Tribuni» o pri« liki predvajanja Pat & Patachondilmov v Ženevi, «ne samo da nas danska komika ne moreta spraviti v veselost, še več: za naš okus njuna capinska maska — ki je njun edini raison d'être — prej odbija kakor privlačuje. Vendar bodimo pravični in prt» znajmo: boljšega repertoarja za «mularijo» kakor ga nudita Pat in Patachon, ga ni. Za odrasle ljudi pa nista. In za delikatne še manj». Te besede podpišemo z obema ro» kama.
Lažni grof je starejši film francoske pro» dukcije. Ke/efilm je pisala reklama. Se stri» njamo: večjih (po metrih) filmov kakor so nekateri Gaumontovi filmi je res malo. Na žalost je kakovost filma skoraj brez izje» me v ohratnem sorazmerju z njegovo dol» žino. Biscot ni slab komik, le škoda, da je večina njegovih filmov šund.
Ideal je predvajal dva ameriška filma: Pekel devic (Universal; Mary Philbin, Nor» man Kerry) in Boj za obstanek (Metro» Goldwyn; Mac Bush). Nekaj lepih scen in brezhibna fotografija sta prednosti obeh fil» n.ov. Zdrava socijalna tendenca trpi na preobilici čustvene limonade. Interpretacija je bila v «Peklu devic» boljša kakor v «Bo» ju za obstanek». Ljubka Mary Philbin in sanjavi Norman Kerry (oba poznana iz «Fantoma v pariški operi) se s svojo reah» stično igro odlikujeta pred vsemi ostalimi igralci.
Kraljico sužnjev (Dvor) in 1. N. R. I. (Ma tica) smo v Ljubljani že videli pred do» brim letom. Repriza je bila v obeh kinih efemerna. Škoda. — Od včeraj dalje pred» vaja Matica One, ki jih ne pozdravljamo (Lya Mara, Alfonz Fryland), Dvor pa Fi» jakarja St. 13 z Lili Damito. O obeh filmih izpregovorimo prihodnjič.
Za prihodnje dni se nam obetata, kakor čujemo, dve senzaciji: Chaplinov Lov za zlatom v Matici in «Črni ange/» (Vilma Banky, Ronald Colman) v Dvoru. Qu.
Kaj igrajo drugod?
V	Zagrebu:
Plesalec moje žene (Marija Corda in Mi» hael Varkony). - Črni angel (Vilma Banky in Ronald Colman). — Ljubljenka maha» radže (Gunnar Tolnaes in Karina Bell). — Robin Hood (Douglas Fa:rhanks). — Tri vratarjeve hčerke (Bruno Kastner).
V Beogradu:
Zamenjave žene (M. Varkony in Leatrice Joy). — Jakobov vodnjak (po romanu Pier» ra Benoita; Betty Blythe). — Eddie Po! kot gusar. — Boris Godunov. — Rdeči domino. — Hiša tajnosti (štiri epohe; Ivan Možuhin Nikolaj Kolin). — Sen kresne noči (po dra» mi W. Shakespeara).
V	Parizu:
Črni angel (film ljubezni in vojnih gro» zot; Ronald Colman, Vilma Banky). — Don X., Zorrov sin (Douglas Fairbanks). — Za» kon gostoljubja (BLster Keaton).-— Nemi tožitelj (v glavni vlogi pes Lux). — Mada« me SanssGêne (Gloria Swanson). — Sirota (po romanu Hectorja Malota). — Llsoda! (Izabela Ruiz, J.«N Michel.)
Paberki
Prehitro vrtenje v ljubljanskih kinih. Pre» jeli smo pismo, v katerem se nam stalen obiskovalec filmov pritožuje nad prehitrim vrtenjem v naših kinih. Pritožba je v re» niči utemeljena. Čuli smo že neštetokrat očitke, da gledalci vsled prehitrega predva« janja le prečesto ne utegnejo prečitatt teksta, vsled česar film zanje izgubi na za» nimivosti. Pa tudi slike trpe na tem, in slednjič je taka vratolomna brzina v vrte« nju škodljiva tudi očem. Posetnik, kl vstopnico pošteno plača, ima pravico zahte» vati. da se mu film nudi v taki obliki, da ima kaj od njega. Apeliramo nujno na vodstva ljubljanskih kinematografov, naj uvedejo počasnejše predvajanje. Od tega bosta imela korist i kino i publika.
Propast Jeruzalema je naslov novega fran» coskega filma, ki mu je napisal libretto Ji'lien Duvivier. Film bo režiral avtor sam. V glavnih vlogah nastopajo Maurice Schutz, Van Daele, Berthe Jalabert. Eksterijerjc bod< posneli na licu mesta v Jeruzalemu o priliki letošnjih velikonočnih svečanosti.
ie bil to dober in blag starec!
»Poročila bi se rada. otroka moja?« je prijazno vprašal in naju premeril z očmi. »Primeren par, čisto primeren par sta . . . Dobro je, če ima človek verno družico v življenju in žena oporo.«
Pregledoval je najine dokumente in zapisoval v svoje knjige.
»Se resnično ljubita?«
»Resnično,« sva rekla oba.
»Lepo. lepo. — Ej, otroka moja, življenje ie dolgo. Zdaj sije sobice, zdaj brije burja, skrbi pridejo, bolezni, težave, nesreče. Ampak vse se pretrpi, vse se lahko prenese, če je med zakoncema resnična in prava ljubezen. — Otroka moja. jaz sem star m izkušen. Nočem se mešati v vajino vest: vsaka duša mora sama vedeti svojo pot in svojo postavo. Tisto, kar Je od zunaj zapovedano, ni glavno, ampak tisto, kar človek globoko bi resnično v svojem srcu čuti. Nočem vaju podučevati. amipak starec sem ki je mnogo videl in mnogo izkusil, pa lahko svetuje. A vama bo že duša rekla, da me slušata ali np slušata. Vprašal bi vaju le še, kako mislita z deco?«
»Kako z deco, častni oče?« vprašam.
»Tako. na kakšno vero Jo mislita kr-
stiti? Po zakonu gredo dečki na očetovo, deklice na materino stran. Ampak po mojem izkustvu to ni modro. Otroci so nekako razdeljeni duševno razdejani na eno in drugo stran ta zgodi se, da niti eni niti drugi nimajo posebne vere. A vera. lepa, dobra vera. Ijtibezni polna vera. je jako lepa stvar v življenju in laglje še živj z njo. kakor brez nje. — Jaz svetujem torej takole: Mož je skrbnik družine. On kruh služi, on družino vodi. In zato je prav. da je svojim tudi duševno vodnik kakor jim ie telesno gospodar. — In zato. otroka moja, jaz tistemu paru. v katerem je mož katoličan, svetujem: krstite otroka katoliško. Tam pa. kjer je on pravoslaven, naj bodo otroci pravoslavni. — To je moj nasvet, in vidva, otroka moja razmišljajta o tem. Ko pride čas. storita, kakor vama bo rekel notranji glas.«
»častni oče, zahvaljujeva se vam, razmišljevala bova in. upaim, storila, da bo prav za otroka in za očeta in za mater,« sem odgovoril starcu.
»Dobro sinko, dobro. — Ti. hčerka moja. zaupa? svojemu možu. Srce tvoje si ga je Izbralo za druga v življenju. Zaupaj mu in verul svojemu srcu. da te je dobro vodilo, ko si temu mlademu človeku poverila svojo usodo. Vidim,
da so mrtvi tvoj oče in tvoja mati. pa dal Bog. da ti bo mož ne samo mož, ampak tudi oče in mati. Bog te blagoslovi in naj ti da stanovitno srečo!«
Pokrižal mi je starec zaročenko po mladem čelu. In ona se je nekako, slad ko razjokala.
»O, častni oče. tako mi je ta treno-tek kakor da sta me oče in mati iz groba blagoslovila z vašo roko!« je rekla, smehljajoč se, med solzami.
Starec se je obrnil k meni: »Vidiš, kako je dobra in mehka. Spoštuj io in vedno jo ljubi, sinko! — In še nekaj ti bom rekel: Da mi je. sinko, nikdar ne nagovarjaš naj pusti svojo vero in da se prekrsti! Ni treba Naj ima svojo vero! Kristjanka je! Krščena je! A dobri Bos bo poslušal nieno molitev, kakor tvojo. Ne tisto kar ie na ieziku. tisto, kar ie v srcu. ie glavno.«
Čevlji za veliko noč!
Otroški, špangarčki in sanda'ce Din 25-— Damski šoangarji, ševro vseh
velikosti	Din 159 —
Moški najfinejši boks Din 165 — do 219 —
in vsi drugi čevlji najceneje pri „VOIKA", LjubHana.	Ш5 a
Nasproti Mestnega.doma.
H. - J. Magog:
Ukradena roka
Ploha — ena tistih kratkih in silovitih poletnih ploh — je z velikimi kapljami bičala šipe čuvajniške hišice, postavljene sredi neznatnega vrtička ob železniški progi.
Onstran poti je majhen, odkrit avtomobil, za silo zavarovan pod košatim drevjem, melanholično čakal iasnice.
Njegova vodnica, mlada, elegantna gospa, je vedrila pri čuvajki in se ji za gostoljubnost odkupila z ljubeznivo zgovornostjo, ki se je zanimala za najmanjše potankosti skromne notranjščine.
Gostiteljica ni bila vajena sprejemati tako lepe posete. zato je nekam plašno postavila na povoščeno namizno platno najmani razpokano svojih skodelic iz tajanse. vlila vanjo nekakšnega ter pristavila sladkornico, kruh in surovo maslo Ob pripravljanju te priproste ju-žine, so imele njene od gospodinjskega in vrtnega dela zgarane roke mnogo posla. gibale so se sem in tja pred očmi tujke, ki jih je opazovala z čudno pozornostjo.
Čuvajeva žena je nosila namreč na oteklem prstu ene roke prekrasen prstan z mnogožarnim dijatnantom. ki bi ga v takih okoliščinah nihče ne pričakoval.
o slovanskem svetu
Ustanovna skupščina Češkoslovaške Narodne banke
Praga, 22. marca Poslopje zdrave češkoslovaške valute se bliža svoji dograditvi. Temelj za to je položil pokojni dr. Rašin, dograjeno pa je bilo to poslopje dne 21. t. m. z ustanovitvijo Češkoslovaške Narodne banke, ki je imela svojo ustanovno skupščino v Smetanovi dvorani Obecnega doma. Skupščine so se udeležili zastopniki nove vlade, poslanci, senatorji in mnogo delničarjev, ki so zastopali 2483 delnic. Zbor je otvoril finančni minister dr. E n g 1 i š, ki se je v svojem govoru dotaknil raznih pro-
Dr. Viljem Pospišil
guverner češkoslovaške Narodne banke
blemov naše valute ter uvedel v njegov urad guvernerja dr. Viljema Pospišil a, povdarjajoč, da izroča v roke Narodne banke najdragocenejši narodni dragulj — našo češkoslovaško krono, ki ni niti iz zlata, niti iz srebra, pač pa sad dela. Krona ostane tesno spojena z zgodovino naše osvoboditve, pra\r tako, kakor ime dr. Rašina, ki je osamosvojil našo valuto (viharno pritrjevanje) in takorekoč kot njegov zastopnik otvarja to prvo skupščino Narodne banike.
Guverner dr. Pospišil je predlagal ob navdušenem pritrjevanju vse skupščine izraz udanosti prezidentu dr. Masaryku ter se poklonil spominu tvorca češkoslovaške valute dr. Rašina. Ocenil je zasluge dosedanjega vodstva Bančnega urada, podal zgodovino naše valutne politike in končal z obljubo, da bo tudi Narodna banka, ako bo delala dobro gospodarsko in finančno politiko, prav rada skrbela za dobro valuto.
Ko so bile izvršene volitve 6 članov v upravni svet, v katerega bodo še ko-optirane 4 osebe, je guverner dr. Pospišil zaključil zbor z željo, naj bi bil ta afct začetek uspešnega razvoja češkoslovaške gospodarske in državne neodvisnosti._
Češkoslovaško-poljska
vzajemnost
Preteklo sredo sta češkoslov. parlament fn senat razpravljala o pogodbah, sklenjenih s Poljsko, glede obmejnega prometa in zlpàé ureditve raznih pravnih in finančnih Vprašanj. Poljski parlament ie vse te pogodbe že ratificiral lansko leto.
V senatu so o pogodbah referirali senatorji dr. W'rtt, Rozkašny, Krupka in Zimak. Potrebo češkoslov-poljske vzajemnosti je zlasti povdarjal senator dr. V e s e I y. Citiral ie besede prezidenta dr. Masaryka v njegovi pivi poslanici, kjer naglasa, da je skupni interes, da bi postali Češkoslovaška ine Poljska močni in silni, in omenil navdušenje in enoditšnost, s katero sta 1. 1925. sprejela poljski parlament in senat pogodbe sklenjene s Češkoslovaško. Oba naroda Imata istega sovražnika, ki ogroža njiju neodvisnost, za to sta navezana v obrambi proti skupnemu sovražniku drug na drugega, ker se moreta obraniti nevarnosti samo z združenimi silami. Zgodovina priča že v preteklosti, da sta imeli Poljska in Češkoslovaška enako usodo. Izid svetovne vojne ie Prinesel svobodo Čehoslovakom in Poljakom in zgodovina uči, da bo usoda
Poljske in Češkoslovaške enaka tudi v bodočnosti. Ako propade ena teh držav, je zapisana smrti tudi druga. Zato ie v medsebojnem interesu, da se ti dve državi protistransko podpirata, med sabo izpopolnjujeta in storita vse, da se čim najtesneje zbližate. Izvajanja sen. dr. Veselega so bila sprejeta z viharnim aplavzom. Zanimivo je, da se je za čim najtesnejše stike s Poljsko izrekel tudi slovaški klerikalec sen. Kovali k. Zbornica je vse predloge enodušno odobrila, na kar ie predsednik V.Klofač v daljšem govoru izTazil prepričanje, da bodo sklenjene pogodbe poglobile prijateljske zveze med Poljsko in Češkoslovaško, izmed katerih ima vsaka živlienski interes, da bi bili vbe dovolj silni in mogočni, da bi mogli ohraniti svojo politično neodvisnost fn si zasigurati srečno in sijajno bodočnost. Ves senat ie izvajanja svojega predsednika spremljal z navdušenim ploskanjem.
V parlamentu ie bil referent o pogodbah s Poljsko posl. P r o k e š. V svoiem poročilu je zlasti podčrtal točko 3. pogodbe nanašajočo se na zaščito narodnostnih manjšin. V Češkoslovaški živi okroglo 70.000 Poljakov, v Poljski pa okrog 60.000 Čeho-slovakov. Šolska statistika dokazuje, da je za kulturne potrebe Poljakov v Češkoslovaški veliko bolj poskrbljeno, kakor za kulturne potrebe Čehoslovakov na Poljskem. V bodoče se bo to izravnalo. Pogodba v zaščito narodnostnih manišin velja 12 let in jo ie mogoče odpovedati pol leta pred potekom te dobe. Nemški poslanec Patzel se ie pritoževal, ker se s Poljaki postopa drugače, kakor z Nemci, češ da je PoLtakom dala Češkoslovaška s temi pogodbami kulturno ln politično avtonomijo.
Največjo pozornost v parlamentu je vzbudil govor edinega poljskega poslanca v zbornici dr. Wolfa, ki ie med drugim izjavil: »Priznavam, da bi si kot dober Poljak želel, da bi bila Tešinska Sleziia pripojena Poljski, po veleposlaniški konferenci pa sem se prepričal, da Ima poljsko ljudstvo v Češkoslovaški republiki možnost kulturnega ln gospodarskeea razvoja, da Je tu zaslgurana njegova bodočnost in da mora za to biti lojalno napram češkoslovaški državL
Kar se tiče šolstva Čehoslovakov, ki žive na Poliskem, je govornik za to, da dâ poljska vlada tem Čehoslovakom vse pravice, ker ie to v interesu Poljske same, kateri bodo ti Čehi kot kulturno in gospodarsko jak živelj mogočen faktor v obrambi proti boljševizmu. Končno ie dr. Wolf slovesno izjavil, da bo vedno postopal skupno s češkoslovaškimi vladnimi strankami, kar je izzvalo viharno odobravanje v vsem parlamentu.
Razstava bolgarske umetnosti v Pragi
V Pragi je bila pred kratkim otvorjena prva razstava bolgarskih umetnikov. Bolgarski poslanik D. Mihaljčev je ob tei priliki pripomni! v otvoritvenem govoru, da imajo v Evropi prav čudne pojme o Bolgariji, češ da je to dežela bomb, revolverjev in nožev. Razstava pa je najboljši dokaz zdravega napredka bolgarske duševne kulture. Štirideset umetnikov je razstavilo nad 500 kipov in slik. Posebno dvoTano so napolnile plemenite sohe Andreja Nikolova, dela izredno lepe in ostre linije. Dve dvorani sta polni karikatur. Karikaturisti imajo menda zelo dosti gradiva radi političnega položaja. V tem oddelku kraljuje A Božmov. V ostalem so zastopane vse vrste slik: pokrajine, ljudstvo, zgodovina in vojska. Bolgarski poslanik je pou dar al v otvoritvenem govoru češke in ruske vplive v bolgarski umetnosti. Prvi se kažejo v obilici narodnih motivov, drugi pa v socijalnem protestu, kateri približuje nekdanjemu realizmu tudi najnovejše bolgarske impresiioniste. Praški župan dr. Baxa je svečano prevzel pokroviteljstvo nad bolgarsko razstavo. Ob otvoritvi so bili navzoči razen vodilnih slovanskih politikov, umetnikov in učenjakov, tudi zastopniki inozemskih držav, prezidentov kancler dr. Ša-mal in španska infantirja EvlaKja.
kacij je izdala praška založba »Plamja« <40 knjig).
Zanimive so tudi številke javnih knjižnic, ki govorijo o priljubljenosti posameznih pisateljev. Najbolj sta priljubljena Lev N. Tolstoj In Dostojevskij. Potem sledijo: Oorkij, A. N. Tolstoj, Jack London, general Kras-nov (avtor znanih protiboljševiških romanov), Mereâkovskij, Romain Rolland, na zadnjem mestu je pa — Cehov. Sic transit gk>ria mundi! Življenje se je izpremenilo in sedai veliajo dmgi kriteriji tudi pri čitajočem občinstvu.
— Slovanske vesti iz Poljske. Statistika pravi, da je 1. 1924. na Poljskem izhajalo 1348 perijodičnih izdanj, med njimi 310 v nepoljskih jezikih (161 je bilo židovskih, 65 nemških, 56 maloruskih, 12 ruskih, 7 be» loruskih, 4 litavska); poljskih dnevnikov je izhajalo 154. — Slavist Aleksander Bruck» ner, eden najduhovitejših slavistov novejše dobe, ki je nedavno slavil 701etnico, je napisal etimološki slovar poljskega jezika, čigar prvi zvezek je že izšel; ves slovar bo obsegal 50 pol. — V Varšavi je imel februarja meseca arhitekt Štefan Šiler za» nimivo predavanje o »kulturi starih Pomor» janskih Slovanov od Visle do Labe v luči njihovega stavbarstva.« Dokazoval je, da je kultura zapadnih Slovanov znatno nad» kriljevala germansko kulturo; sicer so sta»
re lesene stavbe uničene, ali po nemških in latinskih kronikah moremo soditi, da je slovanska arhitektura imela svoj lastni stil in izražala čisto slovansko kulturo; zato je tehnična stavbarska terminologija čisto slovanska, dočim je v nemščini često vzeta iz latinščine ali celo iz slovanskih narečij. Sledovi stare slovanske arhitekture so se ohranili v nekaterih poljskih vaških cer» kvicah. — Jako lepo napredujejo slovanski odnošaji med Poljsko in Čehi. Dne 21. mar» ca se je pod pokroviteljstvom predsednika poljskega državnega zbora (»Sejma«) Rata» ja in predsednika senata Tvompčinjskega vršila svečana akademija na čast čeških pisateljev Julija Zeyerja in Svatopluka Če» cha, ki jo je priredilo »Udruženje Mladih Slovanov na Poljskem«. V Pragi pa je iz» šel nov prevod dela poljskega pisatelja Adolfa Dvgasinjskega »V pustinji«. O pri» liki Sokolskega zl-ta v Pragi se bo vršil tam tudi sestanek biblijotekarjev in bibli» jofilov, ki se ga udeleže tudi Poljaki; re» dakcija »Przewadnika Bibljograficznega«, ki izhaja v Lwovu, priredi tedaj posebno šte» vilko. — Poljski listi z žalostjo poročajo, da namerava katoliška cerkvena oblast n« Nemškem ukiniti teološki seminar, ki so ga doslej lužiški Srbi imeli v Pragi (že od 1. 1728., torej 200 let) in ki je mnogo pripo» mogel, da so lužiški Srbi vztrajali v Slo» vanstvu v zvezi s Čehi.
Radio
Nemoteno brezžično telefoniranje
Senzacijonalen Izum jugoslovenskega to-ženjerja v Ameriki
Ameriški listi obsežno obravnavajo izum jugoslovenskega inženjerja Ljubomira Ska» le na polju radiotehnike. Inž. Skali se je po dolgem intenzivnem študiju posrečilo dognati novo metodo brezžične telefonije, bi neomejenemu številu radiofonskih od» dajnih postaj omogoča istočasno oddaja» nje, četudi uporablja več postaj isto valov» co dolžino.
Ruska knjiga
Od 8. do 10. t. m. se ie vršila v Pragi zanimiva razstava novih ruskih, ukrajinskih in beloruskih knjig. Podatke o delovanju sovjetske državne založbe smo že priobčili v »Jutru«. V inozemstvu pa je lani izšlo 618 ruskih knjig in časopisov. V dolgi vrsti 33ih glavnih središč ruskega založništva .ie na prvem mestu Berlin (184 naslovov), Praga (112), Paris (72), Riga (62) in Karbin na Dalnjem Vzhodu (27). V Beogradu je izšlo 23 knjig, v Sofiji 20, v Newyorku 17, v Varšavi 10, v Novem Sadu 9. V splošnem naraščajo ruske založbe na Balkanu, v baltiških državah in na čehoslovaškem. Največ publi-
Inž. Skala je svoj izum že demonstriral pred komisijo ameriških strokovnjakov in ga po uspešni produkciji dal patentirati. Ameriški listi označujejo izum kot senza« cijonalno rešitev problema vseobčega brez» žičnega telefonskega prometa in mu za uspeh prerokujejo milijonsko bogastvo.
Izumitelj je rodom iz Požege in je star 28 let. Študiral je realno gimnazijo v Za» grebu, tehniko pa v Pragi, nakar se je po» dal v Ameriko in izpopolnil svoj študij na tehnični visoki šoli v Bervinu pri Čikagi. Osnovne ideje svoje metode je koncipiral že v Evropi, jih nato v Ameriki tri leta neumorno izpopolnjeval in zdaj končno po treh letih stopil z gotovim uspehom pred javnost.
Brezžični kino
Par let je minilo, kar se ie prvikrat praktično posrečilo prenašati potom elektromagnetnih valov glasove v daljavo in danes govorimo že o radiofaniji kakor o vsakdanji neobhodno potrebni kulturni instituciji
Čez par let pa bomo govorili že tudi o brezžičnem kinu. In v tei le rubriki bo tedaj mogoče poleg radiofonskega programa napisano tudi: Radio kino — Berlin v torek tega in tega: »Pat ta Patachon«. Ali kaj podobnega.
To niso nikake utopije in kdor zasleduje izredno hitro dozorevanje problema brezžičnega prenašanja slik in gledanja na daljavo (radiovizije), bo moral priznati, da je radio kino dejstvo bližnie bodočnosti. Delo, ki ga imajo opraviti znanstveniki, ki se z radiovizljo pečajo, tiči po njihovih izjavah le še v tem, kako prikrojiti radiovizljo za praktično uporabo, da bo kakor radiofonija, postala vsakomur dosegljiva.
Prenašanje slik električnim potom v da-
ljavo ni kaka najnovejša iznajdba, ampak se že več let praktično uporablja. Tako so v Ameriki, na Francoskem, Angleškem in v Nemčiji postavljeni aparati za oddajanje in prejemanje slik in podpisov. Stari sistem pa. ki ie tu v rabi. zahteva, da sta кгата, mëd katerima se prenašanje vrši, žično zvezana med seboi, kar seveda celo napravo jako podraži. Prenašanje slik se vrši precej počasi, ker morajo oddajni aparati, sliko točko za točko spreminjati v odgovarjajoče, jačje ali slabeiše utripe električnega toka, ki v prelomnem aparatu reproduciraio sliko na podlagi katere so v oddajnem aparatu nastali.
Razvoj prenašanja slik je šel za tem, da se prenes izvrši kolikor mogoče hitro; torej da takoj ko sliko, ki io hočemo prenesti iz kraia A v kraj B. denemo v kraju A v oddajni aparat, je ista že reproducirana v prejemnem aparatu kraia B. Težkoče, ki jih ie bilo v ta namen treba premagati so se zdele prvotno nepremostljive, danes pa smo temu cilju že zelo blizu. Prenašanje po žicah v večie razdalje, pa se ie pri tako hitrem tempu pokazalo za neporabno. Kakor ni mogoče telefonirati po žicah na velike razdalje, ker izgubi glas toliko na svoji naravnosti, da postane nerazumljiv, tako tudi pri žičnem prenašanju slik postanejo iste nejasne in vsled tega neuporabne. V obeh primerih Pa žično zvezo z uspehom nadomestijo elekramagnetml valovi, ki tudi na največje razdalje prenašajo glasove in slike brez najmanjših deformacij.
Največje uspehe na polju brezžičnega prenašanja slik je dosegel profesor Eduard Belita v svoiem laboratoriju v Malmaisonu pri Parizu.
Bellina je povabila dunajska radiofonska družba na Dunaju, da bo uredil med Dunajem ta Gradcem brezžično prenašanje slik po svojem sistemu. Slike bodo oddajali na že obstoječih radiofonskih oddajnih postajah na Dunaju odnosno v Gradcu. Prvi poskusi se vrše za enkrat še med staro in novo dunajsko oddajno postajo na razdaljo ca 10 km. Ko bodo aparati brezhibno delovali se bo začelo s prenašanjem med Dunajem m Gradcem.
V četrtek je imel profesor Bellin pred mikrofonom dunajske oddajne postaje jako tateresantno predavanje, kjer je izvajal: Številni znanstveniki, ie deial. so znašali kamen na kamen, ni iih mogoče imenovati po imenih, ker jih ie preveč. Dveh pa ne smemo zamolčati in to sta: Caselli, ki ie prvi pokazal pot in Korn. ki je prvi prenašal fotografije po žicah. Ves problem prenašanja lahko skrčimo v tri točke:
1.	Mirujočo fotografijo prenašamo v daljavo, kjer se zopet tvori slika, točko za točko po odgovarjaoči množini svetlobe. Trajanje Prenosa igTa vlogo le v finančnem pogledu.
2.	Pred oddajni aparat se postavi gotov predmet, ki ga je v istem trenutku že viditi na prejemni postaji, brez vsakršnega posredovanja fotografije. Trajanje prenosa je tu odločiino in ne sme biti daljše od desetinke sekunde. Ko slika nastaja, začne že tudi Izginjati in pusti v očesu vtis kratkega trajanja. Prvi primer imenujemo telegraiiio, drugi pa gledanje na daljavo.
3.	Tretji primer leži med prvima: prenos kinofilima. Ta primer bo bržčas postal največje praktične važnosti.
Pri poskusih, ki se bodo vršili s pomočjo radiofonske družbe, se bo uporabljal aparat za prenos pisave, kakor tudi aparat za prenos fotografij.
Pri prvem aparatu se napiše telegram s posebnim črnilom na papir, prevlečen s še-lakom. tako da se pojavi pisava na papirju kot relief. Telegram se pritrdi na valj. ki se vrti a obenem premika v vzdolžni smeri. Po valju narahlo drsa fina konica in kadar zadene na pisavo, prekine električen tok. kar vpliva na oddaino postajo, ki ta učinek v obliki elektromagnetnih valov izžari. V prejemnem aparatu se nahaja občutljiv gal-vanotmeter z zrcalcem. Na to zrcalce vpada ostro omeien žarek močne luči. Elektromagnetni valovi oddaine postaje vzbujajo v prejemnem aparatu električne toke. ki po svoji iakosti močneie ali slabeie odklonijo galvanometer z zrcalcem. Žarek, ki se odbija od tako nihajočega zrcalca. pada na zaslombo s špranjo, skozi špranjo na kombinacijo leč. ki ga kot svetlobno točko vžge na fotografski papir, ki ie zopet na valju vrtečem se natančno z isto hitrostjo kakor val na oddajni postaji Tako nastane na fotografskem papirju verna slika pisave, k; jo oddajata.
Pri prenosu fotografij ie treba predmet fotografirati na pigment papir, ki se zopet tako preparira, da se pojavi slika na njem kot relief. Po tem reliefu enako drsa fina konica, ki ie pritriena na membrani mikrofona. Vsaka izboklina ali udrtina reliefa se orenese kot tresliai na membrano mikrofona. ki kakor pri govoru modulira valove, ki jih izžarja oddajana postaia. Prejemni aparat je podoben prvemu, ima pa mesto zaslonke svetlobni filter, ki povzroča, da pridejo na fotografskem papirju preiemnega aparata, do izraza vse fine svetlobne ni-anse.
Ako ie pisava majhna, je na podlagi prenašanja slik že danes mogoče znatno znižati pristojbino pri vsakem telegramu. Prejemniku telegrama tudi ni treba eventualnega naknadnejft podpisa, ker ie telegram popolnoma podoben originalu. Posebnega pomena bo postalo prenašanje pisave in slik tam, kier je treba od oddaljene osebe dobiti važen podpis, n. pr. na dalnieir, vzhodu, kier je bilo to žičnim potom doslei sploh nemogoče.
Vprašanje absolutne tajnosti, ki je pri brezžičnem prenosu iako kočljiva zadeva, je tudi zadovoliivo rešeno.
Tudi poskusi z brezžičnim kino. s katerim se Bellin intenzivno peča. so že v veliki meri uspeli. On računa, da ie treba vsak kvadratni milimeter posameznih sličic filma razdeliti v 100 posameznih elementov slike, da bo na prejemni postali reproduciran film dovolj iasen.
S posebnim aparatom, ki ga ie sam kon-stuiral, ie dojita!, da zadostuje za kak svetlobni pojav le en štiristotisoči de! sekunde, da ga naše oko že zazna in obdrži vtis de-setinko sekunde, s čemer ie dana možnost brezžične kinematografije. Tu vporablia Bellin svo'o fotoelektrfčno celico, ki jo je konstruiral že leta 1906 za svoie poskuse v Braunschweign.
Trenutno dela profesor Bellin z Ho!we-ckom. v svojem laboratoriju, na enostavnem in cenem prejemnem aparatu, ki bo omogočil vsakemu radioamaterju tudi radio kino. — to se pravi, da boš lahko sprejemal reprodukcije filmov. Bellin ie mnenja, da se bo brezžični kino neprimerno hitreje razvijal kakor to večina liudi misli in tudi problem neposrednega gledanja na daljavo, bo po njegovem mnenju kmalu rešen.
Radio v Kamniku
Koželova sprejemna postaja v čitalniški restavraciji je 17. t. m. dopoldne po 10. uri sprejela ves potek seje Zveze narodov v Ženevi. Sprejem se je vršil preko Curiha (valovna dolžina: 515 m); govori so se čuli jasno in razločno, tako da bi bilo možno vsak posamezni «ovor stenografirati. Go« vori, ki se niso vršili v francoščini, so bili takoj potom tolmačev prevedeni v franco» ščino. Po vsakem govoru je bilo živahno ploskanje. Cul se je tudi češki govor vrlo razločno.
Celovec in Inomost dobita oddajni postaji
Generalni ravnatelj avstrijske radio prometne družbe Czeija ie na zadnji seji izjavil, da dobita Celovec in Inomost še letos vmesni radiofonski oddajni postaji. Oddajni postaji sta že naročeni in sicer bo eno dobavila Telefunken, drugo pa Ameriška Westrn Elektric.
so najboljše ln najcenejše kajti trpežnost enega para nogavic z žigom- in znamke (rdečo, modro ali zlato)
kliuc
"«t
je Ista kot trpežnost štirih drugih parov. 93-t '
КввИе In irailaile se!
Toda videti je bilo, da sicer še zelo mlada in dokaj lepa čuvajka koketnosti ni prezirala.
—	Prelep prstan imate, gospa, je nenadoma rekla popotnica.
Izgovorila je te besede, ko da hoče z njimi napraviti veselje ženski, ki ji je postregla. Vendar je njen glas zvenel čudno in njen pogled se je pomudil na pohvaljenem dragulju. Odtod se je vspel ta pogled do obraza čuvarice. ki je od ponosa zardela.
—	Moj mož mi ga je dal za poroko, je zaupala. Neumnost, kaj ne!... Toda vedel je, da sem si ga tako želela!... Tak prstan je kaj drag.
V preprosti ničemernosti je stegnila roko. da bi tujka občudovala prstan bolj od blizu.
_Da, je odgovorila dama nepričakovano resno, ta-le je moral mnogo veljati. ..	_.,„..
Odvrnila je oci, popila pozirek caja, si znova ogledala stanovanje, se zazrla skozi ozko okno na tračnice in naglo
vprašala.	...........
—	Gospa, ali ste bila ze priča kakšm
železniški nesreči?
Čuvarica je odkimala.
—	Ena se je tu res zgodila, nekaj časa pred mojo poroko; toda jaz takrat nisem bila zraven, je odgovorila.
—	Ali je bil vaš mož tistikrat tu, je vprašala dama.
—	Da... Saj je on prvi negoval ranjence. Baje jih je bilo mnogo.
—	Res, mnogo, je šepetala tujka in bolestno nagubančila obraz. Jaz sem bila tudi med njimi.
Čuvajka jo je zavzeta pogledala.
—	Vi tudi med njimi? Vi ste bila ranjena?
Neznanka je zaprla oči, doživliaioč brezdvomno spet strašne vizije ob nezgodi ali bolečine, ki so ji sledile. Nato je spet razprla veke in se dotaknila s pogledom čuvajke.
—	Da, je potrdila, pri tisti nesreči sem izgubila levo roko.
Z isto kretnjo kot ravnokar žena, ki ji je pustila občudovati diamant, je zdaj tujka stegnila orokavičeno levico, ki je bila tako popolno izdelana, da bi nihče ne mogel opaziti, da je umetna.
—	Iz kavčuka je. je razložila z malo trpkim glasom. Ona druga se je resnično izgubila... ker je niso na noben način mogli najti... Gospa, poskusite si predstavljati to strahoto: sunek, one-svestitev, padec v temino, potem prebujenje sredi stokanja, zbujenje v bolečino ... s krvavo štulo namesto roke..
Mehanično je položila na oči svojo edino živo roko.
—	Umrla nisem, je nadaljevala z daljnim glasom. Kirurgi so me rešili... izgubila pa sem roko... in z njo prstane, kfjih je nosila... Zlasti eden je...
Vnovič je njen pogled zdrknil na odi-jamanteno in tresočo se roko prestrašene čuvajke.
—	Oh. saj mi ni nič žal zanj, je nadaljevala tujka. Toda, če bi njega ne bilo, bi morda še imela roko... Vi me gledate, gospa? To je vendar enostavno. Zdi se, da sem bila, ko so me našli, zakopana pod ostanki vagona... Samo levica, kateri je bila odtrgana roka, je molela izpod podrtin... Ni/в je našli več... Morda sunek... ali pa tat, da se je lažje polastil prstanov? Tega mu ne morem odpustiti. Ali bi se ne bil mogel zadovoljiti z diamanti in meni pustiti roko...
Mar je videla, kako se je v očeh čuvarice polagoma jedrila strahota? Končala je z drobnim nasmeškom:
—	En nasvet... Gotovo katerikrat potujete? Pustite prstan doma. Vidite, lahko bi vam prinesel nesrečo.
Dež je ponehal. Solnčni žarek se je prelomil v šipi in padel na tlak iz rdečih ploščic. Tujka ie izpraznila skodelico do dna in se dvignila, smejoč se mladi ženi.
—	Ali sem vas prestrašila? Ne bila bi vam smela orioovedovati te strahote...
Mar vam vaš mož ni nič pravil o tem?
Izčrpana od razburjenja je čuvajka obupno zmajala z glavo.
—	Ne? je dejala posetnica še vedno z nasmehom. No, dobro, mu boste zdaj lahko povedala zgodbo o moji roki... Pa saj mu je najbrž že znana, ker je stregel ranjencem... Zbogom, gospa! Zelo prijazna ste bila, da ste me zavarovala pred ploho.
Odprla je torbico, vzela iz nje drobno denarnico in se obotavljala.
S splašeno kretnjo je čuvarka odklonila darilo.
—	Ne, ne... ni potreba... Nočem ničesar, je mukoma zamrmrala.
Toda tujka je le silila in ji šiloma stisnila v roko bankovec.
—	Da, da... Hočem, da se boste spominjaii mojega poseta. Kupila si boste kaj... Morda še en prstan, ker jih imate tako rada.
Po teh besedah je neznanka odšla. Mlada žena ni imela moči, da bi jo pospremila.
Cula je. kako se ie avtomobil odpeljal. Nato se je sesedla na stol. strahoma gledala na prstan in ga s tresočimi se prsti zaman skušala sneti. —
Ko se je vrnil mož, je vstala, vsa bleda.
—	Peter, ie jecljala, kje si vzel ta pr-
stan? Neka dama je prišla... neka dama z odtrgano roko... In ga je videla... Ali razumeš?
Mislil je, da je znorela. Nalahno jo je stisnil k sebi in jo izpraševal. Povedala mu je o posetu, o gospejinih spominih na katastrofo — potem o sumnjah.
Zdajci se je usmiljeno in obenem ogorčeno nasmehnil.
—	O. neumnica... neumnical... Ali si mislila, da je to gospejin obroč? Mar sem se ti zdel zmožen takega deiania? .. Saj je ta prstan ponarejen, ubožica moja. Kar pojdi z njim k draguljarju, pa ti bo povedal... Nisem bil dovolj bogat, da bi ti bil kupil pravega...
—	Res? je vprašala še s tresočim se glasom.
Potem se ie na prstan, ki jo je pripravil v tako velik strah, ozrla z razočaranim pogledom.----P. K-n.
Od petka dalje
GUNNOR TOLNAES in KARINA BELL v filmu „DEKLE DUNAJA"
KINO IDEAL
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama
Začetek ob 20. uri.
fetrtck. 25.: «Pygmalion». Izv. petek, 26.: «Ana Christie». D. Sobota, 27.: ob 16.: «Če pride čarodej». Otroška predstava društva Atena. Izv.
Ljubljanska opera
Začetek ob pol 20 url
etrtek, 25.: ob 15.: «Manon». Gostuje ga. Ada Poljakova. Izv. Petek, 26.: Zaprto.
Sobota, 27.: Koncert ge. Ade Poljakove. Izv.
Mariborsko gledališče
•jfrtek, 25.: ob 15.: «Cigani». Ljudska pred stava. Ob znižanih cenah. Ob 20.: «Evan» jclnik». B. (Kuponi.)
Šentjakobski gledališki oder
Sobota, 27.: «Nebesa na zemlji». Ob 20.
Današnja dramska predstava. Danes na praznik 25. t. m. ie v ljubljanski drami samo tr.a predstava, ob 20. zvečer se vprizori iiawova komedija »Pygmalion«, kl je bila «rejeta z velikim odobravanjem. V tej komediji Igrajo glavne vloge sa. Nablocka ter I.evar in Rogoz.
Ibsenov »John Gabriel Borkman« v Ijub-Oa:iski dramL Naši publiki, ki ie doslej vedno pokazala, da se zanima za Ibseira, bo oiovo vstreženo s premljero enega izmed jjhoîj dramatičnih Ibsenovih del. z dramo John Gabriiel Borkman«. ki bo še pred ■eHkonočnimi prazniki prvič vprizorjen na ovenskem odru. Zasedba je sledeča: Borkman — Levar. Gunliilda — Marija Vera — Saričeva, gospa Wilton — Nablocka, -jda — Vida. Foldal — Lipah, Erhard — Jan. Režira Marija Vera, scenograf Ivan avpoiič. Dramo je prevel g. Fran Al-keclit
Prihodnja operna premiera s«. pole v
ljubljanski operi v nedeljo, dne 28. t. m. Na vrsti jc Catallanijeva opera »WaHy«. Ope-a »\VaKy« koje dejatiie se vrši v Tirolskih .paii je stalno na repertoarju velikih gledališč posebno Italijanskih. Nedeliska premt-a je sploh prva vprîzoritev te opere v rasi državi Vsebino fn kratek popis dela še rir>bv"imo.
Koncert openu» pevke Ade Poljakove.
Po dvakratne® gostovanju v naši operi, v operah »Boheme« m »Manon« nastopi go-■■pa Poljakova v soboto zvečer ob osmih dramskem gledališču s koncertnim pro-amom, ki ie sestavlien tz svetovne Iite-iture skoro vseh narodov, v prvi vrsti pa bogate ruske glasbene literature. Gospa iiTčtnica poje vsa pesmi, ki so na sporedu, originalnem jeziku. Občinstvo opozarjamo. da se vrši ta koncert v dramskem gledališču rad; njegove dobre akustičnosti. Predprodaja vstopnic za koncerte ie od da-e- naprej pri dnevni blagajni v operi. Cene j v a dne operne.
Gostovanje odllčue umetnice Ade Poljakove v operi »Manon«. Danes v četrtek poldne cb 15. uri gostuje v ljubljanski peri gospa Ada Poljakova, umetnica ev-opskega slovesa. Ројг vlogo »Massnetove opere »Manon«. Predstava se vrši kot po-idanska liudska operna predstaav pri mižanih cenah ta to vsled tega, ker žeH dati uprava izvenlhibljanski javnosti, ki edno poseča popoldanske operne predsta-ш pa širšemu ljubljanskemu občinstvu priliko, da čuje to odlično rusko umetnico. :opnice za popoldansko operno predsta-so v predprodajl pri dnevni blagajni v cri. Cene znižane._
Gledališče v Ljubljani
Shavwv «Pygmalion» je v Ljubljani že an; igrala ga je izvrstna ruska družba in rajni Boris Putjata je predstavljal profesor« »kc ga čudaka Higginsa, ga. Marševa pa Elizo.
slovenščini je bila «Pygmalicmova» nre« imera v soboto. Prevod z angleškimi dialek» enimi in argotskimi izrazi na slovenščino problematska naloga G. Fran Albrecht storil vse, kar mu je bilo mogoče in tudi amaturgi so še na skušnjah iskali origi» flalu čim bolje odgovarjajočih ljudskih izra« »t in izgovorov. H umom osti in pestrosti nglnala pa prevod kajpada ne more doseči. V peterih, tehniško izvrstnih prav kratkih j an jih je Shaw napisal duhovito šalo, pol« ironije in satire Da je mogoče v par mesecih iz sirove pocestnice brez civiliza» je in celo brez spodobne govorice vzgojiti soko kultivirano damo, ki očarja najbolj izhrano angleško družbo, je pač Shawova lomediografska zlobnost. Na odru je vse« Ukor zdo efektna in zabavna Pvgmalion, ciperski kralj ta kipar, se je zaljubil v lastni šip in Afrodita mu je kip oživila, da se je njim oženii Shawov jezikoslovec Higgins utvari iz poulične ženske smeti damo, ki smatra angleški highlif za pravo vojvo» njo; Higgins se zaljubi v Blizo in jo vza« ffe za ženo, hkratu pa se ob nežni taktni fenki iznebi lastnih učenjaških odurnosti in P'ofe sorskih razvad. V bodoče se bo pač »edcl in izražal kakor polkovnik gentleman i
Pickertoo, glavni Elizin vzgojitelj. Na Elizi sta klesala torej Higgins in Pickcrton, a Pickerton je igral še Afroditino ulogo.
Predstava je bila v splošnem dobra, upri« zoritev okusna, tempo pravilno nagel in živ. Le glede sprejemnice Higginsovo matere bi pripomnil: dama gotovo ne sprejema izza svoje pisalne mize, nego sedi gostom na le« vi ali vsaj na fotelju vis»a»vis. Ako se je sprejem režiral po knjigi (ki je nisem čitai), potem je pač tudi lady Higgins kuriozna čtdakinja. Njen vzgled za našo družbo ne sme veljati.
Glavno ulogo je predstavljal g. režiser Rogoz živo, temperamentno in simpatič« no. Želel bi si pa pri umetniku vendar več značilnih črt na Higginsu, ki ni le original in grobijan, nego je tudi znanstvenik in do» fcra duša. Njegovo nemanirnost in režavost, večno držanje rok v žepu in obešanje preko sedežev in miz bi si želel prekinjano s po» tezami, ki izražajo najvažnejše: njegovo duševnost in učenost. Nasprotno si pa pred» stavljam užaljenost Higginsovo (po plesu doma) ponosnejšo, a manj jokavo. Kogo» zova uloga je brez dvoma najtežja, in ne dvomim, da jo pri reprizah po premierski izvrstni skici še poglobi in izpopolni.
Glavna ženska uloga je Eliza g. N a b 1 o» c k e. Bila je imenitna zlasti od 2. dejanja dalje. V 1. dejanju sem jo slabo razumel, ker jc bilo ansamblsko 1. dejanje vobče naj» manje posrečeno. Nablocka pa prinaša (po plesu doma) v dolgem očitanju Higginsu preveč nemoduliranega krika, a premalo ču» stva. Izvrstna je na posetu in v zadnjem dejanju. Vobče ji priporočam, naj se gla» sovno moderira. izborno svojo kreacijo brez dvoma še produševi in izdela.
Smetarja Dvolittleja, govornika shawov» skega grenkega humorja in cinizma, je prav dobro igral g. Le v ar. S svojim argotskim in dialektičnim izražanjem in tonom je pu» bliko najbolje zabaval. A Dovlittle je pač pristno londonska rastlina. Lcvar je podal relativno najbolj originalno figuro. Ki je našla vseobče priznanje. Polkovnik Picker» ton je našel v g. Gregorinu dobrega in» terpreta.
Izmed ostalih je omeniti še distingvirano Higginsovo mater g. Marije Vere in gospodinjo ge. Medvedove. Vsi drugi imajo neznatne ulogice. Vendar naj ne po» zabim gdč. Vide Juvanove. Gospod, ki odhaja iz damske družbe v salonu, pa naj se v bodoče pri vratih okrene in po» kioni. Dasi je pri nas nekdo pri neki igri kot gost položil svoj slamnik na chaise Ion» gve, bi mu tega v nobeni dobri družbi ne odpustili, Ker včasih zaide v našo dramo kak tujec, mora kritik opozoriti tudi na to stran.	F. G.
Beograjska drama
Zadnja dva meseca je nudila beograjska drama tri važnejše novitete, katerih vsaka ima svoj poseben značaj in pomen. Počet» kom januarja je bila vprizorjena drama St. Stefanoviča «Smrt Uroša V.», v proslavo stoletnice srbske drame. V času narodnega preporoda, ko je Vuk Karadžič s svojim de» lom gradil temelje nove srbske književnosti in kulture, je bil Novi Sad srbsko kulturno središče. Krog lista «Srbski Letopis», usta» novljenega 1. 1825., so ee zbirali mladi, za narod m književnost vneti Srbi, med njimi tudi mlad dijak in pesnik Stefan Stefanovič. Rojen je bil 1. 1806. ali 1807. v Novem Sadu, študiral je pa v Segedinu in Budimpešti Ne» navadno kmalu, komaj 19 let star, se je, bržkone pod vplivom nemške književnosti in posebno Shakespeareja, lotil drame in napi» sal tragedijo «Smrt Uroša Petega», ki je bila prvič vprizorjena v Novem Sadu 1. 1825. Ste« fanovič je tedaj sam igral vlogo kraljeviča Marka. Komaj dobro leto po tej vprizoritvi je pisec L 1826. ali početkom 1. 1827. pod» legel sušici, star jedva 20 let Beograjska drama je letos z vprizoritvijo njegove trage« dije proslavila 100 letnico nove srbàe drame.
Stefanovič je zajel snov za svoje delo iz srbske prošlosti, v luči narodne pesmi ter je prikrojil gotova historična dejstva po lastni potrebi. Ogrela ga je nesrečna usoda Duša= novega sina, cara Uroša, zadnjega Nema» niča, ki zaradi svoje dobrote in skrajne pa« sfvnosti izgubi prestol in življenje. Sila, ki mu spodnese tla in ga ubije, je njegov varuh, kralj Vukašin, po moči hrepeneča, surova natura, ki priznava edinega boga: oblast, kraljestvo na zemlji, sebe. Stefanovič je očr« tal Uroša kot slabotno, nežno, lepote živ« Ijenja in ljubezni žejno dušo. in je na koncu nekako opravičil njegovo slabost z žrtvijo za človeško pravico. V sanjah se mu namreč prikaže oče Dušan, ki mu razodene, da nima miru v svojem posmrtnem snu, ker je ubil svojega očeta, da je doeegel prestol. Edina žrtev, ki ga odreši, je Uroš. In tako gre Uroš kot junak v smrt. pripravljen, da se žrtvuje za posmrtno srečo svojega očeta, junak v smislu onstran človeškega, ko pred Bogom opere s svojo smrtjo greh roditelja.
Stefanovičev original je obširno delo, in naravno je bila režija prisiljena marsikaj spojiti in črtati, da doseže večjo enotnost. Toda kljub temn nosi jedro drame pečat
silnega talenta. Tragedija sloni v celoti na historičnem dogodku, oziroma na dogodku samem in po svoji zgradbi ter intenzivnosti ne obseže občečloveškega problema, kakor je pisatelj bržkone hotel. Vendar pa vsebuje gotove prizore (posvetovalna scena in dr.), dialoge in karakterizacije, kjer se razgovori vsa sila mladega pesnika v čistem, tvornem razmahu. Vsled tega je tragedija še danes sveža in dovolj živa, da zainteresira poslu» šalstvo.
Učenci dramskega odseka igralsko»baletne šole so vprizorili Schonherrjevo «Otroško tragedijo», ki jo je režiral in naštudiral Momčilo Miloševič, profesor tega zavoda Pod njegovim vodstvom so vprizorili učenci dramskega odseka tudi koncem lanske se» zone štiri enodejanke Čehova. Lanska pro» dukcija je brez dvoma prekašala letošnjo. Vzrok temu tiči v delu samem. Dočim je Čehov nudil s svojimi realističnimi figurami hvaležno polje za svobodno vstvarjanje ti» pov. je v «Otroški tragediji» igralčeva na« loga, da prikaže problem otroške duše, ki mu niti pisatelj sam ni dal intenzivne, pre» pričujoče oblike in izraza. «Otroška trage» dija» je produkt intelekta; množica tako» zvanih razpoloženj poskuša okrepiti skrom» no fabulo in dati delu barvo, vendar ne za» došča, da bi ublažila celotno literarnost in narejenost, ki sili v mnogih prizorih igralca k teatralnosti. Delo so prikazali trije člani igralsko»baletne šole z ljubeznijo in dobro voljo, dasi so se njihovi talenti morali več» krat boriti s problemom samim, mesto da bi razvili svoje polne tvorne sposobnosti. Edini nositeljici vloge mlajšega brata se je posrečilo ustvariti plastično, sigurno in v
enotni črti razvijajočo se figuro.
•
«Mnogaja Ijeta». Napisal D. S. Nikola» jevič. Izvirna noviteta Zdi se, da je ta naj» novejša srbska drama od vseh letošnjih še najbolj uspela, vendar ne toliko radi svoje umetniške vrednosti, pač pa zaradi vsebine. «Mnogaja Ijeta» je socijalna drama, kjer je Nikolajevič z vso silo svojega zgovornega in veščega peresa udaril po pokvarjenosti in plitkosti današnje, specijelno beograjske družbe. Draga je kritika današnjega kapita» lističnega reda. njegove morale, duševne okrnelosti in vsega drugega zla. Vsled tega je treba presojati dramo z dveh vidikov: Kot umetniški organizem In kot nosilko kri» tike. Kot umetnina je delo. a neenotno, ker je razbito na dvoje svetov, v katerih ne združi dramatični konflikt. Edini osebi, И bi eventualno predstavljali dva nasprotna si pola. sta v drami nemogoči, ker se popol» norna izključujeta in gresta neslišno druga mimo druge.
Član bančnega upravnega odbora, Marja» novič, je najjačji intelektualni zastopnik pri» kazanega kapitalističnega sistema. On sve» tuje iz lica v lice uradniku Milosavljeviču, ki je okradel banko, naj se ustreli. Milosav» Ijevič se res ustreli, toda v resnici ga ne pahne v smrt Marjanovič, sistem, pač pa r.jegov karakter, lastna slabost, lastna de« kudenca. Vsled tako formuliranih značajev se ruši plastika dramatičnega razvoja, mesto drame vznikne pred gledalčevimi očmi sli» ka, popis, kritika, konstatacija. Pisatelj po» življa v drugem dejanju z novimi dogodki dramatičnost, pred nami se odigra ponever» ba oporoke, vendar pokaže že tretje deja» nje, da je tudi ta čin služil le karakteriza» ciji človeka Marjanovič» in nič več. Drama «Mnogaja Ijeta» ostane na ta način le na štiri dele razdeljena ilustractia, paeivna po svoji notranji razporedbi, namenjena očem in ušesu in nekako za začimbo spremljana od filozofičnega razmotrivanja sluge Jovatia — simbola narodne vesti. V kritiki je Ni» kolajevič oster in jedek, pogodi v živec in je neusmiljen ter brez s.rahu. Gledalčeve» mu smehu in mržnji je izpostavil na Izred» no sugestiven način celo vrsto tipov dan?š» nje boljše družbe, oziroma v glavnem na« zore in čuvstvovanja te družabne plasti Njegovi dialogi so bleščeči, domisleki origi» nalni, beseda sočna in točna v izrazu. In vendar se v četrtem dejanju zaveš nekake sitosti in utrujenosti, česar je kriv način kri» tike. ki spominja na pamflet. Za vsemi temi tipi, besedami, dejanji za celim prikazanim družabnim sistemom, ne slutiš srca, vere, človečnosti. V celoti prevladuje žurnalistič» no pojmovanje in kritično predstavljena kreatura ostane gola senzac'ja, brez odble» ska velikega gnjeva, velike želo«;: ali ve« like misli. Igralci imajo * to dramo svoje dobre večere, ker so sli večji del na beo» grajske ulice po svoje пачке in ker gotovo nosijo v srcu kal onih čuvstev proti tipom, ki so jih prinesli na oder.	K.
Psihologija lirike
Pesniki vseh dežel se vabijo, da odgovo» re na sledeča tri vprašanja in pošljejo od» govore na naslov: Mme Rosalf Jakobsen, Hotel de la Paix, Monte»Carlo, da se po» zneje obelodanijo v posebni knjigi. 1. Ali jo v vaših najboljših umotvorih takoj v početku zasnutek povsem jasen, ideja krep» ko očrtana? Oziroma morda vas je najprej zamikala vizija, podoba, melodija, ritem verzov? Mogoče so vam prišli načrt, privid in ritem skupaj, na en mah? 2. Ima li vaša umetnost pozitivno ali negativno osnovo, t. j. ste 9e navdahnili povečini ob srečnih
ali ob nesrečnih trenutkih svojega življe« nja? 3. Govorita li v vaših najboljših umo» tvorih vaša prava, človeška osebnost in na« rava? Ali pa bolj vaše težnje, stremljenje? Izražate li človeka ali pa svoj umetnostni vzor... Gospa predsednica «svetovnega udruženja poetov» je prejela že lepo števi» Io podatkov, Katalonec Joan Arus ji je po« slal celo brošuro. Ali se kdo odzove pri nas?	nk.
Predavani* o moderni umetnosti v LJubljani. Koncem meseca marca se pripelje iz Pariza v Ljubljano srbski književnik g. Rade Dralnac. Imel bo predavanie o moderni umetnosti, ki se sedaj propagira v Parizu. G. Draginac je izdajal v Beogradu tri leta časopis »Hipnos«, okrog katerega so se zbirali mlajši književniki, ki so danes na glasu dobrih pisateljev. Izdal ie tudi štiri zbirke pesmi; dve kn.Jgi se prevajata v francoščino in izhajata v pariški reviji »Monde Novean«. Na podlagi Drainacove ideologije o ekstatičnem snu ie skupina francoskih pisateljev osnovala novo šolo nadrealizma (surrealisme). Sedai se prevaja Drainacovo delo »Skupna žena«, drama v treh dejanjih za italiiansko reviio »Teatro«. prihodnjo sezono pa se bo stvar igrala v Parizu, na odru gledališča »Atelier«. G. Dralnac ie v Parizu sotrudnlk številnih najboljših revij. Umetnostni krogi ga dobro poznajo ta visoko ceni'o. Upati smemo torej, da bo njegovo predavanje za Ljubljano pravcato iznenadenie.
PremlJera ShawovP »Svete Ivane« v Beogradu. Ze parkrat smo omenili, da se beograjsko dramsko gledališče v zadnjem času razveseljivo dviga tudi po repertoarju. Prošli teden se ie vprizorila prvič Shawova »Sveta Ivana«, katere inscenaciio označujejo vsi odri z zadniih letih za dogodek prve vrste. V Zagrebu je bila na sporedu že prej. Beograjsko vprizotitev ie postavil na oder režiser Isailovič. naslovno vlogo je igrala ea Riznlčeva. vlogo Karla VII. pa g. Zlatkovič. Nastopili so dalje še zs■ Bogič. Goštč, Radenkovič. Nikollč In Mliovanovič. dekoracije pa ie oskrbel g. Froman.
Francoska grafika 17. In 18. stoletja v Zagrebu. Udruženje iugoslovenskih umetnikov. sekcija Zagreb, In Francoski Inštitut
v Zagrebu sta priredila pod pokroviteljstvom »L' Assotfatlon Française d' Expansion et d* Echanges Artistiques« francosko razstavo grafike 17. in 18. stoletja Razstava prikazuje 148 kvalitativno vrlo dobrih de! ter dstane odprta do 11. aprila Nahaja se v prostorih Umetniškega paviljona Umetnine so prvovrstna dela Ista razstava ie bila pred časom v Beomdu, odkoder so jo prenesli v Zagreb Morda Io dobimo pozneje tudi v Ljubliano?
Moderni nemški grafik! v Španiji. Nemški grafični umetniki ki so poleg angleški}) danes prvi v tej stroki na kontinentu, so nedavno otvorill prvo razstavo svojih del v Barceloni. Razstava se pozne ie prenese v Madrid in v druga španska mesta
Zagrebško Nar. gledališče ima sedaj na sporedu Gogoljevo komediio »Revizor«. Cejkovskega opero »Onjegm«. Borodinovo opero »Knez Igor«, Begovičevo dramo »Pustolovec pred durmi« in Smetanovo opero »Poliub«
Lengyelova »Antonija« na sarajevskem odru. Sarajevsko gledališče pripravlja sedaj Lengyelovo »Antonijo«, Igro, ki le dosegla lani na Dunaiu s Sari Fedakovo v naslovni vlogi naravnost neverieten uspeh. V Sarajevu bo igrala naslovno vlogo ga. Curči-čeva.
Slovensko-hrvatska gledališka revija v Pragi. Iz Prage poročajo, da začne tamkaj v začetku mala izhajati slovensko-hrvatska gledališka revija Urejal k) bo g. Pavle De-bevec. podpirala pa k) bo gmotno tudi češkoslovaška vlada. Poglavitna naloga revije bo, poglabljati gledališke stike med našo državo ta češkoslovaško republiko.
Smrt naibolišega italijanskega Igralca za komične vloge. Pred kratkim ie preminul v nekem italijanskem sanatorrju veliki italijanski komik Amerigo Cuasti kl Je zadnjih dvajset let nastopal z Igralko Dino Oalli ter je vodil najboljšo italiiansko družbo komičnih fgraloev. Par dni pred smrtjo je dokončal svoie spomine, ki nosijo naslov »Skozi razpoko zavese«.
Tagore opasno bolan. Rabfndranath Ta-gore. veHki bengalski pesnik, ki je bil I. 1914. odlikovan z Noblovo literarno nagrado, ie opasno zbolel. Bati se le. da ne preboli bolezni
Iz glasbenega življenja
Naša glasba v Pragi
Praga, 15. marca.
Koncerti preteklega tedna so nam nudili kar deset novosti. Poleg Stravinskega, Ji« râka, Hindemitha, Milhauda, Schonberga je imel velik uspeh naš Lhotka s svojim kvar« tetom, ki so ga izvajali Zikovci v Smeta» novi dvorani Z jugoslovenskimi narodni» mi motivi prepleteno delo v sodobnem slo» gu je napravilo na poslušalca mogočen vtis. Melodične, ritmične in harmonične finese, duhovita uporaba posameznih instrumentov, predvsem pa narodni kolorit dajejo skladbi toliko življenja, da jo bomo gotovo v krat» kem v Pragi zopet slišali. Pražani so sprejeli delo našega skladatelja s takim na» vdušenjem, da so imele naslednje točke težko stališče; celo sonata za violo priljub« Ijenega Hindemitha ni prišla prav do ve» liave, dasi ravno jo je Čern£ briljantno po» dal. Razveseljivo je, da se Praga za našo glasbo zanima. Tudi večer slovenske sodob» ne 2. t. m. z Lajovicem. Ostercom, Ravni» kom, Savinom in Skerjancem je imel pred polno dvorano »Mozarteum«a« prav lep uspeh.
Slavko Osterc.
Koncert Glasbenega društva Intelektualcev v Zagrebu. Društvo intelektualcev v Zagrebu ie priredilo pred dnevi v prostorih Hrv. glasbenega zavoda koncert slovanske narodne glasbe v spomin ustanovitve Clril-Metodove bratovščine v Kijevu. Na sporedu so bile Izključno slovanske skladbe Poljakov. Rusov, Cehoslovakov. Jugoslove-nov ta Bolgarov. Koncert ie pokazal, da le jugoslovenska vokalna muzlka zelo čvrsta. V prvi vrsti stoji Slovan Mokraniac s svojimi Rukoveti. Močno žilo vokalnega skladatelja očituje naš Anton Laiovic. ki je bil zastopan na prireditvi s »Kišo«. dalje Krsto Odak z »Rapsodijo« ien Gotovac z »Jado-vanko«. Pevski zbor Je vodil glasbenik Matz, pred koncertom pa ie predaval o vseslovenskem pokretu ta o ideologiji C1-rilo-Metodske bratovščine v Kiievu publia cist dr. Osih.
Koncert hrvatske romantike, Hrv. glasbeni zavod v Zagrebu ie priredil s sodelovanjem znanega tria Mandl-Maršič-Zepič koncert skladateljev hrv. romantike. Na sporedu so bile kompozicije Zaica. Lisin-skega. Vancaša in Eisenhutha. Namen koncerta ie bil podati poslušalcem vpogled v
početke hrvatske simfonične glasbe. V uvodnem govoru ie naglašal skladatelj dr. Šlrola. da je najti že v polovici prošlega stoletja ned Hrvati klice simfonične imi-zlke. Nato te trio Izvedel program, najprej Zajčeve »Poésie musical«, simfonično sliko v štirih stavkih, potem Llslnskega »Večer«, nato Vancaševe »Tri slovanske Plese« ta končno rapsodijo »Slava« od Eisenhutha. Skladbe ie izvaial orkester Hrv. glasbenega zavoda pod vodstvom rektoria zagrebške glasbene akademije g. Lhotke.
Iz dunaiskega glasbenega ilvllenia: Casais In Stravinski! Na Dunaiu so imeli zadnji čas dva izredna glasbena dogodka: na lavnih koncertnih produkcllah sta nastopila (ločeno seveda) sloviti španski virtuoz na čelo, Pablo Casais in rusk! komponiôt Igor Stravinsklj. Casalsova igra ie klasična v pravem pomenu besede ta dale poslušalcu zavest absolutno veljavnega ln pravilnega. Kmalu za Casalsom, ki te priredil dva koncerta, je Pri?el na Dunaj Igor St-avin-skij, znani neoklaslcist moderne r.uztke. Dasi dunajski publiki skoro popolnoma neznan. ie vendar dosegel Izreden uspeh. Nastopi obeh umetnikov so bili za Dunaičane velik! glasbeni dogodki Casais ie odpotoval z D ima ta na koncert v Prago, Stravinsklj pa v Zagreb.
Zagrebška filharmonija bo Imela svoj prihodnji koncert dne 28 marca Na programu so skladbe: Odlomek Iz »Mojstrov-pevcev« (Wagner). Muhvičeva simfonična pesnitev »Matija Gubec« ter Catkovskega »Peta simfonija«. Dirigira! bo novi ravnatelj zagrebške opere g. Rukavina.
Tatvina Stravinskega »Slavca« v milanski Scali Ravnatelju mllansk e Scale Toscaniniju ie pred nekal dnevi ukradel neznana tat partituro Stravinskega opere »Slavec«. Direkcija gledališča ie razpisala na partituro tisoč lir nagrade, fn rokopis se je res naše! v neki milanski trgovini z mu-zikalijaml. Proda! jo je trgovcu neki bedni študent za — petdeset lir.
Iz novega ruskega glasbenega življenja. Rusko državno založništvo v Moskvi je v zadnem času publlciralo več novih muzikalij. Med njimi so tudi: Aleksandra Kreina simfonija št. 2. Miaskovskeea Četrta simfonija. A. Gedlka Simfonija štev. 3 ter Glièrov balet »Chrysis«. Dalje izhajati v Moskvi sedaj dve novi reviji za glasbo. Prvi ie ime »Muzyka i revolucia«. drugi pa »Muzlka i oktabr«. V tisku ie izšla tudi Ponomarkova kantata za soli, zbor in orkester »Deka-bristi«. — Ljeningradu bo dne 25. marca premijera Schillingsove opere »Monna Lisa«.
Marija Jeritza se vrača v domovino. Nemški listi poročalo, da se ie slovita pevka Marija Jeritza vkrcala v Ameriki na parnik ln da se vrača v domovino. Na Dunaju nastopi predvidoma v aprilu. Pela bo v operah: Deklica z zlatega Zapada, Lohen-grin. Tosca ta Mrtve oči
Naša novejša arhitektura
govora arh. prof. Rada Kregarja otvoritvi II. raastave arhitekture v Jakopičevem parvEJonn dne 21. marca.) Do oevobojenja nismo tmeli Slovenci v oaiovinl skoro nobenega pravega arhl. sle ia. Ves poeetl stavbne strelke eo vršili redki damafil stavbeniki v umetniškem «ira pa tuji arhitekti, veČinama Nemci ta Cehi.
Pni sloveneM arMtefct, W Je projektiral LJuUUaai pomembneje» stavbe (Hcej, hl-Kleiamarer £ Bamberga ta druge ft&Tbe Je bfl arhitekt Fabiani, profe-** na dunajski Tehnični visoki šoli. TI stavbi sta tadd prvt M napenredujet! Krro dofoo У slovenski arhitekturi. Licej ^ebuje te znake povsem novega umetni-S's«a nazfe-aojo, M v marsičem spominja na konetrukttvtaem. {al, da ni imel tthitefkt FaManl Cešče priložnosti oblikovati zunanje lice našega mesta.
Po oevobojenjn se Je vrntl te Cefike r famovtno umetnik svetovnega glasa, arhitekt Plečnik, kl si Je prtdctoïl etoves že Donajn ▼ dobi eeeesije. Nato so ga po. icail na U m etno ^obrtno Solo v Prago, kjer je postal taik» prfljebijen im potreben, Izvršuje Se danes vsa večja arbttektnr-dela za čeSko vlado. Jugoslovenska vla-Je pakifcaie prof. Flečsfka v domovino
ter ga nastavila za rednega profesorja na UubUamsfci univerzi. Tu vodi sedaj oddelek za arhitekturo. Iz njegove Sole imamo Slovenci že več mladih arhitektov. Med njimi je vredno omenoti posebno F a t u r ja in H usa Oba poučujeta na Tehnični srednji Soli v Ljubljami Ln skozi njiju prehaja umetniški vpliv arhitekta Plečnika tudi na ta zavod.	4
Prof. Plečnik je v svojih delih izrazit klasicist, toda tolike individualne moči, da se njegova dela močno razlikujejo od del drugih arhitektov. Zadnji njegovi deli sta Dam duhovnih vaj in Cerkev v Šiški. Kljub močno povdarjenem klasicizmu no. sita obe stavbi na sebi izrazite poteze mo-derne dobe.
Skoro Istočasno kot arh. Plečnik, se Je vrnil v domovtao tudi arhitekt V u r n i k. Prišei Je z Dunaja ln je bil imenovan za profesorja arhiteteture na tehnični fakul. teti ljubljanske univerze. Fatur, Hus ln Rorman eo bili tudi njegovi učenci. Tako Je vplival tudi Vuraik na ta nara. ščaj. Njegov vpliv je posebno tehten v dekorativnem oziru.
V mnogo večji meri pa se je preobrazil pouk na Tehnični srednji šoli pod vplivom novih Idej moderne stavbne umetnosti. Do močnejšega Izraza je prišel posebno vpliv nemàkega ekspresijonizma. Ta nem àM ekspresijonipem se je v uporabi in vr-
sti materijala ter po enostavno poudarjenih konstrukcijah vedno bolj približeval smeri, M je prišla do popotnega izraza v Rusiji ter se je od tam razširila po svetu.
Prvi, ki je seznanil Slovence s to novo umetnostjo^ je Avgust Černigoj. Priredil je lansko leto prvo konstruktivistično razstavo v prostorih Tehnične srednje Sole. Ker Je černigoj pravzaprav slikar, se je Izgubljal v eksperimente, ki ga niso mogli pripeljati do praktičnih rezultatov, černigoj je bil na Tehnični srednji šoli v Ljubljani nekaj časa aslsitent za prosto, ročno dekorativno risanje. Kljub kratki dobi (poučevaJ je samo en semester) pa Je bil njegov vpliv na učence Izredno velik.
Letošnje šolsko leto je končal Študije na dunajski Umetniški akademiji pod arhitektom dr. Behrensom arh. S p 1 n б I 6, prejšnji absolvent ljubljanske Tehnične srednje Sole.
Profesor Behrene, eden najbolj znanih nemških arhitektov, jo bil dolgo Casa Izrazit zastopnik nemškega romamticizma, pozneje pa ekspreeijonlzma. Sele zadnja leta je krenil tudi on v konstruktivistično smer. V tem duhu je tudi vzgajal svoje učence.
černigojeve ideje, Študije In poskusi so bili večalimanj teoretične vrednote. Arh. Sptnčič pa je spoznal praktično uporabo teh idej v Soli prof. Behrenea.
Ce se oprime takih stvari arhitekt Beh-rensovega kova, potem že ne smemo tajiti, da niso ti nazori v umetnosti upravičeni, važni ln potrebni.
Današnje mišljenje ee bistveno razliku. Je od naziranj, ki so vladala prejšnje čase. Obenem s splošnim mišljenjem pa je dobila novo Hce tudi umetnost ln z njo arhitektura
Za modernega arhitekta je Izredno važno, da ume oblikovati ta zasnovati tnže-njereke zgradbe, mostove, jezove, vodne elektrotehnične in druge naprave. Stavbe srednjeveških institucij: cerkve, kraljevske palače, gradovi — vse to je dames Izgubilo pomen, ki ga Je nekoč tmelo. Umetnost današnje dobe ne more in ne sme biti luksus. Ona je življenjska potreba vseh. Doba sentimentalne Banjavosti, bohem-stva, romanticizma je minula Na mesto nekdanjega bohema stopa nov človek, umetnik jasnih Idej, zavednega stremljenja in pozitivnega dela.
To novo umetnostno naziranje je rodilo povsem novo smer v umetnosti z novim načinom Izražanja, konstruktlvlasm. Do najjačjega Izraba se je razvila ta smer umetniškega oblikovanja v panogah, temelječih na kolektivnem delu. Konstruktlvl-stl uporabljajo različen materljal, v prvi vrsti pa upoštevajo in cenijo njegovo praktičnost, uporabnost ta koristnost.
Razlika med staro ln novo umetnostjo je bistvena ta globoka klasična umetnost učinkuje statično. Vse sile življenjai izražene v umotvoru, so v ravnovesju. Življenje se izraža v uporabljenih oblikah posnetih po živih bitjih. Oblika živega bitja funkcija njegovega telesnega dela izraža življenje, materljal pa ostaja mrtev. Njegov obseg, barva hi drugo Je Sele sekundarnega pomena V klasični umetnosti za-doM materljal Izraz življenja Sele s formo živega bitja. Barva oživi Sele združena i njegovo obliko.
Sodobna, konstruktlvietična umetnost pa je dinamična Stle, delujoče v umotvoru, tvorijo nekak vrtilni moment življenje umotvora počiva na življenju materijala, barve in oblike. Konstruktivnem torej izraža življenje z gibanjem, lzvtrajočem 'u medsebojne lege ln funkcije elementov, njih velikosti, mase itd.
Simetrija, proporclja ta harmonija — vse to ovira življenje v njegovem Izražanju. Konstruktivtzem ee jim radi tega Izogiba Estetika konstruktlvizma leži v prvi vrsti v koristnosti predmeta, v upravičenosti konstrukcije do posameznih delov, ki morajo biti vidni ter v ekonomiji produkcije. Individualno delo ee umika ekonomičnim nalogam, kolektivnim evrham, ki ustvarja zopet nove upe.
Gospodarstvo
Socijalna politika
Socijalno delo žene v Švici
V današnji dobi socdataih reform ie od-kazana ženi važna vloga. Zato le prav, da
si ogledamo, kako izpolnjuje to vlogo žena v drugih naprednejših državah. Za zgled naj nam služi Švica, kjer je socijalno skrbstvo zelo razvito.
Mogoče se v nobeni drugi panogi javnega življenja niso izvršie v zadnjih letih tolike izpreimembe, kaikor v javnem ali zasebnem socijalnem skrbstvu. Stale m predsodki propadajo, novo socijatoo skrbstvo ne temelji več zgolj na sočutju in usmiljenju, ampak predvsem na razumeva, nju m pravičnosti. Vedno boS prodTa v svetu naičeio, da Je vsak posameznik važen sestaven del človeške družbe ta da moreta država ln občina saimo proepevati, ako Je vsakemu posamezniku dana možnost, da živi človeka dostojno življenje. Kot eno najvažnejših sredstev za dosego tega cilja se dames ne smatra samo zdrav-îj e nje socijalnih pomanjkljivosti in bolezni, ampak predvsem njihovo preprečevanje. Za to delo pa je potrebna tudi sistematična vzgoja ljudi, ki se mu hočejo posvetiti.
Tej vzgcol Je n. pr. v Švici namenjena ženska socialna šola v Curihu, ki vzgaja v dveletnih tečajih mlade žene za delo v vseh panogah javnega življenja, potrebno za socijalno blagostanje ljudstva. V tej šoli se màade ženske seznanjajo s socijalno _ zdravstvenimi, socijalno - potočnimi narodno - gospodarskimi ta pedagoškimi vprašanji na podlagi tekom let prid bljenih izkušenj ter se pripravljajo za svoje bodoče poklice. Ta šola jih usposablja za spoznavanje pomanjkljivost sedanjega soci-jalnega življenja ter Jim vzgaja voljo, pomaga*;, kjer je mogoče. Poklici, katerim se kasneje posvete, so prav tako različni kakor je radično življenje samo. V obsežnem delokrogu socijalmega skrbstva dobi lahko vsaka osebnost primerno mesto, na katerem lahko popolnoma izrabe svtje moči.	é
Ciojenke z močno razvitimi materinskimi čustvi se posvečajo skrbstvu za deco v ustanovah, kjer d bivajo matere brezplačne nasve e, ter v raznih otroških domovih in zavetiščih Njihova naloga je. nadomestiti mali deci po možnosti domači dom in skrbno materinsko ljubezen. Lahko si predstavljamo, kaj pomeni za matere zavest, da se njihova deteta nahadajo v zanesljivi im prijazni oskrbi, ako Je njim samim nemogoče skrbeti zanje. Otroci, ki so po končanem šolskem pouku vsled zaposlenosti staršev prepuščeni sami sebi, dobivajo zaščito v zavetiščih, kjer Je zanje poskrbljeno v telesnem ta duševnem ozi-ru. V teh zavetiščih todedujejo svoje šoiske naloge, dobivajo večerjo, pomagajo tudi samd pri gospodinjstvu v kuhinji ta na vrtu med petjem, smehom ta IgTO. In ko se vrnejo zvečer domov, prinesejo s seboj v mračna stanovanja nekoliko tega veselja
tudi k staršem, kj jih tarejo skrbi vsakdanjega življenja.
V poletju med šolskimi počitnicami vrše gqjemke ženske socijaine šole svoje delo v počitniških domovih za deco ffl mlade deklice. Ti počitniški domovi so namenjeni predvsem mestnim otrokom, ki si ob tečni hrani ta na svežem »raku z pet okrepe svoje rahlo zdravje. Slični domovi so ustanovljeni tudi za mlade trgovske ta pisarniške uslužbenke, k: leto in d">n pre'h-e med š irfanà stenami im ki se Jim v njih nud! prilika spoznavati, da sta svet in življenje kfsjub vsemu lepa in vesela.
Težje in resnejše je delo absolventk ženske socijaine šole v zavodih za nravno ogrožena in pokvarjena dekleta. Tu Je treba zdraviti, kar je pokvarilo življenje, za kair je treba imeti mnogo razumevanja ta ljubezni ter tudi mnogo znanja. Treba Je mnogo duševne ta telesne odporne sile napram bolestnim nzpremembam razpolože-ia oskrbovamk, treba je vedno nanovo kazati pravo pot ta ojačevatl čustva mjralne odgovornosti. Delo v teh zavodih zahteva mnogo obzirnosti napram oskrbo va лкат. saj je bre-zdvnmno, da večina izmed njih nI bolj kriva kakor drugi ljudje in da Je trpela večje pomanjkanje kakor drugi. Po ljubezni in razumevanju so stremele vse. ker iu pa niso našle, so svojemu stremljenju zados+Me na kakršenkoli drug način.
Mnoge gojenke ženske socjalne šole se posvete najhujšemu ljudskemu sovražniku, pobijanju socijaine bolezni tuberkuloze. Neumorne so v obiskovanju b taikov v tesnh in mračnih stanovanjih, v breasolnč-nih ulicah, pri čemer se bore proti nevednosti ta malomrrnosti. Dostikrat neprijaiz-no sprejete se iim končno večinoma le posreči, pridobiti zaupanje bolnikov ta s tem tudi možnost, storiti kaj v njihovo korist.
Delokrog gojenk ženske socijaine šole pa ni omejen samo na mesta, ampak se razteza tudi na krneisko prebivalstvo, kjer je prav tako nevednost dostikrat vzrok raznim socijalnim zlom. Dela Je povsod dovolj. Mnoge se posvete skrbi za mladoletne del.'vke, ki J h obiskujejo in Jim pomagajo na njihovih domov;h, druge so v službi mladinskega varuištva, sirottajskih uradov, ubožne preskrbe itd.
To je samo majhna slika socijalnega dela švicarske *ene, vendar pa zadostuje kot dokaz, da k juto znatnemu napredku zadnj.h let socijalno skrbstvo pri nas še mnogo zaostaja za onim v zapadnih državah. Da izvršimo svoje tozadevne dolžnosti, bi ne bilo potrebno samo sistematično sodelovanje države in občine, ampak tudi širše i a vn osti Pri nas obsroje žal še premnoga socijalna vprašanja, s katerimi se do danes širša iavnost sploš še ni resno bavila, četudi jih ima vsak dan pred očmi in če tudi je od rešitve teh vprašanj odvisen normalni razvoj vsega javnega življenja sploh. Inozemski zgledi nam kažejo pot, ravnaj mo se po njih!
FilateHja
Pogosti Članki o naših znamkah v hrvat» ekih in tudi nemških listih, posebno pa v bratislavski »Donaupustc, pričajo, da zani«> manje tudi zunaj raste ta z zanimanjem se» veda tudi cene znamk, posebno pa redkejše epecijalne stvari. Na celi črti je namreč zmagala podrobna obdelava naših znamk, ker jih drugače sploh ni mogoče zbirati. Kako daleč pa sega zanimanje, priča zadnji članek v »Donaupost« o različnih velikostih pol, katerega objavlja angleški zbiralec E. W. Flovd iz Manchestra, ki ima gotovo krasno zbirko naših znamk v celih polan. Kupil jih je seveda zelo poceni, ker domači filatelisti še vedno ne morejo pojmiti, da imajp tudi domače stvari v tujini kako ve» Ijavo. K polam se še povrnemo, ker je njih obdelavo treba še znatno popraviti in izpo» polniti.
Naša nova znamka za 2 Din črno*škriija» ste barve je izšla, v tisku so pa tudi še vred« nosti po 4, 8 in 10 Din.
Lindenbergova kolajna za I. /925. je naja večje odlikovanje na kontinentu za zasluž» ne filateliste in raziskovalce. Letos jo je podelil berlinski fil. klub severoameriškemu strokovnjaku Charlesu Lathropu Backu v Leakwoodu. Ker je berlinski fil. klub s to kolajno res odlikoval samo resnično zasluž» ne delavce, nava amo dosedanje odlikovan» ce. Prvi je kolajno dobil Nemec Teodor Haas (1848.—194.) 1. 1906., ko je bilo to odlikovanje ustanovljeno, za svojo knjigo »Lehrbuch der Briefmarkenkunde«. Istočas» no so bili z njo odlikovani tudi Italijan dr. Emilio Diena kot najboljši poznavalec sta» roitalijanskih znamk, Francoz dr. A. Le» grand (1820.—1912.), ki spada med največje zbiralce, in pa Anglež E. D. Baeon, kustos slavne zbirke angleškega kralja Jurija V. Naslednjega leta je bil odlikovan Belgijec Louis François Hanciau (1835.—1924.), pi» sec večine monografij, ki so izšle pri I. B. Moensu. Leta 1908. jo je sprejel E. B. Evans, izdajatelj prvega velikega strokov« nega časopisa »Stanley Gibbons Monthly Journal«, 1. 1919. je šla zopet na Angleško, kjer je bil z njo odlikovan predsednik britanske »Royal Philatélie Society« M. P. Castle. Istega leta je prišlo prvič to veli« ko odlikovanje tudi v Avstrijo, in sicer za premnoga velika dela o avstro«ogrskih zçamkah in ž:g:h. katera Je napisal H«ns Kropf. Leta 1910. ie bila podeljena Pierru Mahéju (1833,—1913.), kustosu sedaj raz. bite Ferrarijeve zbirke. L. 1911. jo je dobil za svoje sodelovanje pri Senfovem katalogu tajni svetnik dr Franc Kaickhof. Ze njim sledi 1. 1912. baron Axel de Reuterskiold v Courvillu pri Lausanne!. Ik je z Mirabeau, jem izda! krasno delo o švicarskih znani« k ah. šele leta 1913. je bil z njo od» likovan Slovenec, katerega strokovnjaki po pravici imenu ieio starešino filatelistlčne vede. namreč dvorni svetnik Viktor Zupan, čič (1838,—1919 ). ki je napisal mnogo spe. cijalnih razprav m zbral največjo stroko».
no knjižico. Ta se eedaj nahaja v london» skem britanskem q zeju. V Južno Ameriko je popotovala 1. 1914., ko je bil z njo odli» kovan dr. Jozé Marco del Pont (umrl 1917.). Ker je med vojsko društveno življenje po» čivalo, berlinski .'ilatelistični klub tudi ko» lajne ni podeljeval. Šele 1. 1920. je zopet z njo odlikoval Nemca A. E. Glasewalda, za» služnega trgovca, 'biralca, preizkuševalca in pisatelja. Tudi 1. 1923. je bil z njo odliko« van zopet Nemec, major Pavel Orth, zna» ni specijalist za staro Nemčijo in nemške kolonije. Ker gre v tretje rado in ker Nem« ci sami ne morejo ali nočei vpeljati inter« nacijonalnosti, katero sami najbolj pridigu» jejo drugim, v svoje organizacije, so jo tu« di L 1923. podelili Nemcu dr. Herbertu Muncku v Berlinu, ki jo pa za svoje ogrom» no delo pri Kohlovi priročni knjigi tudi po« polnoma zasluži. Kolajna je delo medaljer» ja Maksa pl. Kawaczynskega in ima na sprednji strani doprsno podobo ustanovi» telja Lindenherga, splošno priznanega sta« rešine nemških fil. znanstvenikov, zadaj pa berlinski grb. nad njim sovo na knjigi in pa nemâki napis v latinici: »Za izredne zasluge na polju filatelije.« Izmed članov berlinskega kluba izvoljeni odbor izbere od« likovance, katerih je bilo do sedaj šele šestnajst Lastniki tega najstarejšega odh» kovanja se po pravici imenujejo prvaki med raziskovalci in pisatelji v fil. stroki.
Velika razprodaja krasnih špecijalnih zbirk, posebno avstrijskih in ogrskih znamk, se vrši od 12. do 17. aprila v Curihu pri tvrdki E. Luder»Edelmann & Co., Bahn» hofstr. 76. Med znamkami, ki pridejo na dražbo, se nahaja tudi najlepši nerabljeni ciirobrasti Merkur, zelo mnogo redkih ži» gov, Andrejevih križev in drug'h splošno iskanih znamk. Razen Avstrije. Ogrske in Švice je tudi stara Srbija prav dobro za» stopana: oranžr.a 10 p, dunajskega in beo» grajskega tiska in 40 p, modra iz 1. 1866. in tudi redka rumena za 3 Din iz 1. 1914., n« katero posebno opozarjamo, ker se gotovo rilno podraži. Prav poceni bodo pa najbrž dve zbirki s po 196 oziroma 87 komadi raz» nih srbskih znamk od 1866.—1914. I. po Yvertovem katalogu vredni po 2232 oziroma 323 francoskih frankov.
Razstave v Frankfurtu a. M., ki traja od 28. t. m. do 5. aprila, se udeleži tudi g. Vilim Gregorčič iz Zagreba s svojo specijalno zbirko bosenskih znamk in z zbirko znamk, ki so urejene po vsebini slik. Razstavi tudi še zbirko raznih 2 fil. madžarskih, ki pred» očujejo historijat te zr.amke z ozirom na iz» premembe ob prevratu. Izloži pa tudi A. Kcmič iz Broda svojo speciialno zbirko Ju« goslavije. Ker se vse zbirke odlikujejo v strokovnem In materijalnem »zini. bodo bo. tovo vzh,idile veliko zanimanje pr) nemških zbiralcih in dosegle zasluženo priznanje Če misli tudi kak slovenski zbiralec poslati »vo» jo zbirko na izložbo, naj nas obvesti.
Iz Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani
V	torek se Je vršila seja obrtnega odseka Zbornice za trgovino, obrt to industrijo v Ljubljani, na kateri so se obravnavala važna vprašamja. ki ee tičejo obrtništva. Odsek Je razpravljal o ustanovitvi Državne obrtne banke. Zakon Je MS v sfkupSčinl it sprejet, toda Se ne Izalasovan. Zborničnim zahtevam po ustanovitvi flrtjalk v LJubljani ta Mariboru se al ugodilo. Treba Je zato, da se vsaj v Statutu dobe Jamstva, da bo banka služila pravtono tudi Interesom slo venskega obrtn+Stva Odsek Je sklenîl. da zbornica prosi ministra dr Kralača, da bi vsaj pri sestavi banVtnlh statutov vpošte. val interese slovenskega obrtništva.
Na dnevne.tn redu Je bil nadalje načrt novega zakona o pobijanju draginje. Odsek Je sklenil, da se zahteva od ministra za so. cijalno potttrko. naj se načrt tega zagona ne predloži Narodni sfcapïfi™ ta da se sedaj vellavnl zakon za pobijanje draginje čim prej tik in e.
Ker je minister dr. Krajač telavil v Na. rodni skupščini, da pripravila nekatere no. ve zakone, na katerih Je Interestrano naše gospodarstvo. Je obrtni odsek sklenil, da se predlo».! mtatetrstvu trgovine ta indu, strije osnutek novega gostMnlčarskega za. kona, kaikor pa je Izdelala zbornica »t>ora. zumno z Zvezo gostiln ičarskih zadrug. Obrtni predptsi za gostiln ičarstvo morajo biti tafcl. da bodo ustrezali zahtevam, ka. kor jih stavi javno<st na gostilničarsko obrt ta da bodo ntidill tudi podlago na uspešen razvoj ta povzdigo gostMnlčarstva ta tuj-pkega prometa.
V	razpravi so bila važna obrtnopravna vpraianja. m«l temi vprašanje poostritve ueposobljenostnlh pogojev za sodavičarsko obrt, zopetne uvedbe omelenth stavbnih koncesij, monopol irtranja elektro - tasta, lactjsklb del s strani nekaterih elektrarn. Obrtni odsek Ja koti f tio z odobravanjem vzel na znanje intervencijo zbornice pri ministrstvu trgovine ta industrije in pri poslanskih klubih radi prfkralšanja Stoveni je ri kreditih za strokovno Šolstvo in obrt no pospeševanje v proračunu za 1. 1926 /27 ter korake. Id Jih Je zbornica ukrenila, da se obrtništvu olajša udeležba na državnih dobavah.
Prodaja zaplenjene svile. Dne 27. t. m. se bo prodaJo v A - magactau Ljubljanske carinarnice razno zaplem1«no bla^o Pred. metnl oglas Je v Zbornici za trgovino, obrt ta industrijo v LJubljani na vpogled.
Naša zajčjereja in razstava v Mariboru
Gospodarstvo našega malega človeka je tako urejeno in upravljano, da se naš mali človek sam v mnogero oziru ne zaveda, kak« šne neizrabljene koristi in dobrine vsebuje njegovo delo. Čut gospodarskega udejstvo« vanja г racijonelnimi uspehi je v našem člo veku daleko premalo razvit. Ravno razsta« ve, ki naj podajo sliko posamezne panoge, imajo ta vzgojno»gospodarski namen.
Prvo začjorejsko društvo za Slovenijo v Mariboru je priredilo v dneh od 19. do 21. marca v Mariboru razstavo domačih zajcev in izdelkov iz zajčjega krznarstva. Razsta« va je bila brezdvomno največja te vrste v Sloveniji. S tem je bil storjen velik korak
v	napredovanju te panoge, ki ima še lepo bodočnost. Zajčjereja v Sloveniji ne zaosta ja toliko v kvalitativnem oziiru za drugimi državami, nego razširjenost rejenja doma« dih zajčjih pasem je v šiTših in manj pre« možnih slojih šele v povojih.
Poleg te popularizacije potrebuje zajčje« reja v naših krajih dobro razvito in stro« kovno izvežbano krznarstvo strojenja, stri. žtnja in barvanja zajčjih kož. Rešitev tega vprašanja bo za aktivno stran gospodarske, ga življenja našega človeka eminentne važ. nosti. S tem se bo v veliki meri znižal uvoz tuje kožuhovine in krznarskih izdelkov.
Na razstavi je bilo razstavljenih okrog 100 zajcev, ki so reprezentirali nad 20 raz« ličnih čistokrvnih zajčjih pasem, ki jih go« jijo večinoma v mariborski okolici. V šte« vi' razstavljenih pasem ni zaostajala mari« borska prav nič za lanskoletno zajčjerejsko razstavo v Gradcu. Nekateri eksemplari so bili tako lepi, da bi sigurno vzbudili tudi na inozemskih razstavah največjo pozornost. Naj omenim samo nekatere pasme, kakor hermeline. holandce. iaponce. staro prizna, ne srebrniake, angorske. belgijske pasme; veliki chinchila in renski lisec sta hila za mariborske kro^e novost. Zelo mtereeanten in poučen je bil oddelek razstave, v kate» rem so bili razstavi jen'" izdelki iz zajčje ko« že, volne in usnja, kakor n. pr. preproge, oi reme za divan, plašči iz zajčje kožuho«
vi	ne.
Otvoritvi razstave, ki je bila zelo dobro posečana. je prisostvoval tudi oblastni re« ferent g. inž. Z'danSek. Razstava je v veliki meri dosegla svoi namen in ie hila »firma, tiven znak tihega in marljivega dela naših zajčje"'cev.
Krt je kmetijstvu koristen
Ali je krt kmetijstvu Škodljiv? 0 tem vprašanju premišljuje marsikateri kmetovalec. Nevednemu kmetovalcu te to vprašanje prav lahko. Nje«ov oče Je smatral kr;a za največjega škodljivca na polju. T1 rmsii verrat rudi sn kot naslednik tn trdo veruje očetovem mnentu.
Da se krt. fea v kmetijstvu preko ris na živalica, zatira s strani nalatšč povabi i enih takozvanih kr to I ovce v. temu je kriva nevednost ljudi, ki ве poznajo krtovega poštenega življenja.
Krt Je jako požrešna žival: гге nru v slast vse, kar |e živega. Dokazam Je, da se krt rastlinskih korenin ne dotakne. Da pa se tako sovra« med nekaitertmj kmetovalci. le kriva k r 11 c a.
Krtica rije precej podobno ko krt In dela oerotnno škodo na njivah, travnikih, sadnih vrtov b bi v sadnih drevesnicah. To §kod4ivko taiajo kmetovalci Iz nevednosti često za samico od krta.
Krtine od krrtce so nekoliko manjše (n tudi nižje. Pr«. ki Jo krtica narije. a tako rročno zrahljana kakor pri pravih krtinah.
Pri krtu najdemo 44 zob. ki mo «hižlfn ca trganje mesa. Krtica ima samo 16 sob.
ki pa so prikrojeni samo za glodanje ali sekanje, kakor to opazimo pri drugih glodalcih, na pr. pri zajcu. Krilca ima okroglo debelo glavo ta top gobec: nšesa se težko vidijo. Krta ne bom opisal, ker ga Itak pozna vsakdo.
Krt napravi kmetovalcu na travnkih ta paftn'kth res mnogo dela. posebno pomladi, vendar vsak napredni gospodar da gotovo svoje travnike 'n dostopne pašnike temeljito pobranati. Z brans njem se vse krtine izravnam, obenem pa se travniki tako rekoč zagnojijo z rahlo prezeblo zemfljo. Uverjen sem. da bt se pri nas, posebno pri manjših posestnkih, na spomlad sploh ne napravilo na travniku koristno bramnje, *e b! 'ega ne zahteval omenjena" strokov njak krt
Pustimo toraj krta v miru na polju, ne dajmo se zapeljati taikozvanim krtolov-c e m. ki s sladko besedo zapeMuiejo kmetovalce. Naše bogate dame si bod1 pa že zbrale bolije n toplejše zimske plašče, kakor so iz kož uibocega krta.
Srezki ck nom Zdolšek.
Tržna coročila
Novosadska blagovna borza (24. t. m.). Pšenica: baSka, 3 vagon! 275—2S0. Tu r6Ci ca: baSka. za april, 3 vag tir.; baéka. za april mai. 3 vag. 117: sremska, za maj, pariteta Ruma, 15 vagonov 120 Sladkorna pesa: baSka. v Jntaetlb vrečah, btto'ntto, 2 vagona 145. Fižol: baškl. beli. 1 vagon 140. Tendenca mlačna.
Zagrebški tedenski sejem (24. t m.) Do. gosn goveje živine zelo slab. dočim Je b'1o svinj precej. Promet slab, ker kupci čaka. Io na let.nl selern, ki se bo vr§11 26. t. m Cene pokazujejo spremembe samo pri teletih. ki so se podražila za 50 par, ta pri svinjah, ki so se pocenile za 50 par pri kg. Cene za ke žive teže: voli t. 10—10.75. П 8—9 50, III 7—8. bosanski II. 7—8. III 6 do 6.50. krave 6.50—8, HI. 4—5. Junci I 10 do 12. II. S—10, Junlee II. 7—8, teleta 8 do 10 (zaMana t2—14). svinje, domače, mesne 12—13, pitane 14—14 50. sremske 18.75 d« 14.50 (zaklane, domače 15—15.50, zaklane, eremsike 16—16.75). prasd do 1 leta 10—12, nad 1 letom 11—13 Din. Krma: seno I. 100 do 125. II. 75 stisnjeno 100. otava ta lucer-na 125—150. slama 75—100 Din za 100 kg.
Dunajski svinjski sejem (23. t m.). Do. gon 13.465 svinj. Iz Jugoslavije Jih Je bilo od tega 962 Debele svinje, prvovrstne, so ee podražile za 15 grošev, druge vrste s Izjemo starih svinj pa za 5 dc 10 grošev pri kg. Mesne svtale pa eo nasprotno nazadovale za 5 grošev pri kg. Za kg žive teže nottraio: debele svinje I. 2.25—2.35 (Izlemno 2.40). srednje 2.10—2.25, kmečke t 90—2 25, stare 1.90—2.05, mesne 1.75 do 2.10 šilinga
Dunajska borza za kmetijske produkte (23 t. m.) Ameriški tečaji so bffl zopet slabši. Pšenica se je pocenila za preko 2 centa. Na dunajsko tržišče ameriška iflaba tendenca v pšenici ni posebno vplivala. Promet na Dunaju Je majhen. Notirajo vključno blagovnoprometnl daveT* brez carine za 100 Irg v Silmgih: pšenica: do. meča 40—40.50. madžarska potiska 43 do 45.50; rž: merchfeMska 26.75—27.25; tur. ščlca: 19.50—20.50; oves: doana« 27.75 do 28.75.
Opozorilo hmeljarjem. Prejeli srno: žal Je mnogo hmeljarjev M3o talko neprevidnih. da so prodali svoj hmelj kupcem, ki ga niso hoteli aH niso mogli plačati TI knpc| so računali na to. da bodo s pričakovanimi veirkžirni dobički lahka plačal! brez denarja kupljeno blago Ker cene hmelja padajo, imajo špekulanti s hmeljem velike is gube, tairo da se Je bati marsfka terega poloma. Lahkovernim prodajalcem Je priporočati, da še pravočasno izterjajo kupnino za svoj hmelj.
= Neuspeh vinske razstave Zagrebškega zbora. Iz Zagreba poročajo- Uprava Zagrebškega zbora Je bila priredila v STOjih prostorih vinsko izložbo, ki Je zelo slabo uspela Vzrok neuspehu je v zelo majhnem zamimanjn kupcev spričo padlega konzitma vina v državi. Na izvoz Je pri današnjih prilikah seveda še manj miši iti. Bilo pa Je zanimanje za to izložbo, И se namerava vršiti vsako leto ob teim času, tudi s strani producentov Izredno majhno.
= Nakup sivih plemenskih bikov. Držav, na kom+slja bo nakupovala enobarvne sive bike v EJtarostl 1 do 2 let ta slver 26. t. m. v Ortneku ta 27. t m. v Veliki Loki Za-četrik vsakokrat ob pol 9 zjutraj. Prodajalci naj pripeljejo res samo prvovrstne bike. Razven živinskega potnega lista morajo prodajalci prinesti s seboi od občine izstavi leno potrdilo, da se pečajo samo s pdledelstvom ln da so dotičnega btka sami vzredili
_ Redni občni zbori: «Elektra». d d. v Ljubi iand. čne 7. suprtla ob 16 v sobi generalnega ravnatelja Ljubljanske kreditna banke: Prometna banka. d. d. v Ljubljani, dne 8. aprila ob 16. v uradnih prostorih v LJubljani (med drugim se bo sklepalo o zvišanju delniške glavnice od 3.750.000 na 10.000.000 Din); Kreditno društvo Mestne hranilnice ljubljanske dne 12 aprRa ob 15. v posvetovalnici Mestne hranilnice v Ljub. tjani: .Merkur», trgovsko - industrijska d d v Ljubiianl, dne 12 aprila ob 16. v posvetovalnici tiskarne «Merkur»; Obrtna banka v Ljubljani dne 15. aprila ob pol 11.
v posvetovalnici Zbornice za trgovino, obrt ln industrijo v LJubljani. _ V trgovinski register so se vpisale »
Sloveniji naslednje tvrdke: Harlander i Kovačlč, trgovina z mešanim blagom na Jesenicah; Toma Bujas ta drug, trgov In a z vinom na debelo v Ljubljani; Fran Le. ben & Co,- d z o. z,, trgovina s specerij. sktm blagom, kolonijalnim! ta poljekin! pridelki na drobno v LJubljani: J. Hutter & drug, tekstilne tvornice v Mariboru; Hr{ bar & Ko., slamnikarstvo v Mengšu; Aloj. zlj Vavpotič. d. z o. z., pekarstvo Itd. т Šmarel pri Kamniku; Jugoslovanska tvor. niča nepremočljivih predmetov E'singer ia sinovi, d z o. z v 2alcu. — Izbrisali sta s? tvrdki: Jadransko - Podunarska banka, po. družnica v Celju; Rupena & Co., lesna ia ogljarska industrija v Mirni peči (ker je podjetje opustilo).
V zadružni register so 6e vpisale r Sloveniji naslednje zadruge: Kmetijske za. druga v Cerkljah, r. z z o. z.; »Mali šte. ditelj» v Ljubljani, r. z. z o. z.; Splošm zavarovalna zadruga v LJubllani. r. z z & p. Izbrisali sta se: Živinorejska zadruga v Seri (likvidacija končana) ta Kmetijsko društvo za topliško občino v Toplicah (1'. kvidacija končana).
= Likvidaciji V likvidaciji se nahajata Dravogradska rafinerija mineralnega olja d. z o. z. v Mariboru, ta štajerska Indu strljska družba z a z. v Mariboru Upnik! se pozivajo na prijavo eventualnih terja, ter.
_ Konkurz je razglašen o imovini Ka. roffine Dolenčeve, trgovka v Ljubljani Prvi zbor upnikov pri ljubljanskem deSelnen- so. dišču bo 31. t. m. ob 10.
_ Otvoritev praškega pomladnega vele. sejma Je biJa v nedeljo 21 t m. Razstavlja; cev Je okrog 2500 Kakor poroča veleeejm. skl urad. Je bilo že takoj prvega dne 65 0(M posetnikov Kako se bodo razvijale kupčiji, se po prvem dnevu Se ne da ceniti
= Francosko hmeljsko poročilo. Iz Stras, bourga nam pišejo: Zaradi pomanjkanji vsakega povpraševanja cene stalno padajo. Hmelj ee ponuja že po 1800 do 2100 proti 2200 do 2500 francoskim frankom za 50 kç pred trenil tedni Površina hmeljsklh пе-sadev se Ja zvišala oonekod za bllau 25 T. — J. L.
Borze
24. marca.
Ljubljana, (Prve številke porpraSevnsfa,
A ■
ključkl) Vrednote: investicijsko 72 do 76, Vojna škoda 0—290. zastavni to komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 200—204, ljubljanska kreditna 190—0. Mer. katitllna 100—102 (102), Praštediona 8C3 do 870, Slavenska 44—0 Kreditni 165—175, Strojne 10«—104. Trbovlje 348—355, Vevč« 100—0, Stavbna 70—80, Sešlr 115—120. -Blago: V blagu nobenega zaVrljučka. V lesu malo povpraševanje ta malo po. nudb V premogu eame ponudbe; nespre menjeno. Gradbeni materija 1: ne. spremenjeno.
ZAGREB. Na efektnem tržišču Je bi. lo danee malo živahnejše v bančnih vrei notah. Več zaključkov Je bflo v Eskompt-ni, Jugo ta Praštedloni po nespremenjenih tečajih. Industrtjeke vrednote so zanemsr. jene. Vojna škoda Je dalje slabša. Te?*; promptnemn blagu Je nazadoval za nada'J. ne 2—3 točke; zaključena Je bila po 285 do 287. Za april se Je trgovala po 288. — Ka deviznem tržišču je bila danee tendes-ca čvrstejJa zaradi večjega povpraševanja. Narodna banka je pokrivaJla povpraševanje v poeamepnib čekih. Skupni promet 11 milijonov Din. Notirale eo devize: Dur.aJ 800.75—804.75, ček 800.65—804 65, Berila 1351.9—1355.9, Italija Izplačilo 227.93 do 229.18. čdk teto, Londoji izplačilo 276.11 do 277.11 ček isto, New Torts ček 56.726 do 57.026, Pa-riz 201—203. Praga 168.183 do 169.183, ček tsto, Švica 1093.55—1097.Г,5, ček 1098.54—1097.54; valute: dolar »6.09 do56.39; efekti: bančni: Eskomptna 115 do 118.5, Jugo 107—107.5, Ljubljanska kreditna 190—0. Praštediona 862.5—867.5, Narodna 3900—0; industrijski: Tsie 60.50 do 62, Slavonija 42—43. Trbovlje 350—355, Vevče 100—0. Danica, zaključek 60; držav. nI: investicijsko 75.5—76, agrarne 43.5 do 44.50. Vojna škoda, promptna 283.5—281, zs marc 284—186, za april 285—287.
BEOGRAD Devize: Dunaj 802—802.2', Berlin 1353 25—1354. Budimpešta. 0.0797 do 0.07985, Bukarešta 23.5—24. Italija 22S 2" do 228.4. Ixjndon 276 5—276.55, New Yori 56.81—56.83. Pariz 199—200 Praga 16S.55 do 168.6, svica 1094.75—1095
CURIH. Beograd 9.135, Berlin 123.G625, New YoTk 519.50 London 25.26 ena šestna.'-Fttaka. Pariz 18.10. Milan 20.8875. Pr?î» 15.39, Budimpešta 0 00728125. Bukarešta 215, Sofija 3.7425, Dunaj 73.225.
TRST. Devize- Beograd 43 75—43.90, DnnaJ 350—353. Prag? 73 75—74.30, Pari! 86.75—87.25 London 120 92—121. New York 24.80—24.90 Cnrib 479—481 Valute: di-narji 43.50-43.90. dolarji 24 70—24.85. 2'J zlatih frankov 94—97. zlata lira 479.92
DUNAJ Beograd 12.4525—12.4925, Berlin 168 53—169.03. Budimpešta 99.15—99.45. Bukarešta 2 9275—2.9475 LondOD 34.4225 do 34.5225 Milan 28.43—28 53, New York 707 45 do 710.25. Pariz 24.6S—24 73. Sofija 5.09 dO 5.13. Varšava 88.25—88.95. Curih 136.21 do 136 71. Valute: dinar« 12.42—12.48. dolarji 706.15—711.15.
Deviza Beograd na estalih borzah: v Pragi 59.575. v Berlinu 7.S85, v Londonu (popoldne) 276.
Vremensko pomočilo
Meteoro'oîfr îsvod « UuWem 24 тжгл 1<да
Vif:n'i baromptra 304 8 «
Kraj
opazovani»
Ca	Jerom.	Temeer.	ftei. «is 93 v 0/0
7	7h62	U	87
8	7658	10	87
14	76f5	2 8	74
21	764 0	22	8?
8.	765 6	1-0	91
8.	765-3	3-0	l0
8.	7639	1-0	90
8.	762-4	10-0	83
7	7592	HO	64
7	766-0	40	—
Smet vetra m brzina v m	Obla: nos: 0—10
mirno	10
mtrno	10
S 1J	10
NE 03	10
NEN 7	10
SE 5	10
NW 13	10
ESE 13	8
mirno	9
E 13	0
Vrsta padavine
oi oeazovanu • ram t*o 7 ti rt
t
LJuHJana
(dvorec)
Zagreb . Beograd . Sarajevo . Skopi je . Dubrovnik
Prag» . .	__
V Ljubljani Je povprečni barometer vlSji kot včeraj ra 12 mm.
Solnre v/hai» ob .V5S 'ah i a <>h 1Л-17. 'una .гча ob 13 22 'abaja ob 3 50
Dunajska vremenska napoved za četrtek; Boljše vreme dalj časa zagotovljeno.
dež, sneg 53
sneg 4.0 dež 2.0 sneg 3.0 dež 0.1 0 0
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjtl znesek Din
Ženltve, dopisovanje ter oglasi «trogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I*—, Najmanjši snasak Din 10-—ч
Gledališki oder Nar. čitalnice v Šiški
nuritori na praznik, dne 25.
;. m. Tucičevo dramo
«Golgoto»
prcdprodaj» vstopnic т Čitalnici.	75(18
Društvo zoboteh-bî'kov za Slovenijo
, LJubljani, rabi «e 'lane kakor tudi vse Se оет£1а-avne tobotebuike n» sto] VIU. redni
občni zbor
ki se vrài v nedeljo 28. t. m tuSno ob 14. uri v re-itavraciji botela «Slon, i «biiainim dnevnim redom. '	7463
Kolo jugosl. sester v Ljubljani
bo Imelo svoj
peti redni občni zbor
T nedeljo 28. marca ob 3. tri popoldne v Nar. doma. — Najvljudneje vabimo k rlelribi vse mnogobrojne članice.	7586
Hrušica!
Zveza slov. vojakov
It svetovne vojne, podružnica
Bizovik, Hrušica in Štepanja vas
priredi na pratnik, dno 25. čiarca in na cvetno nedeljo dne 28. marca 1926 v društvenem domu v Hruiici v počaft bratom, padlim v ivetovnl vojni Igro Junaki, veina tragedija v 3 deja-nnh. Spisal tov. Ivan Matiji-. Prvo dejanje se vrâi r Ljubljani pri kadru, dru-fo v Galiciji, tretje na Doberdobu. Zaietek pri obeh predstavah toêno ob 4. uri popoldne. Otrokom pod 14 [.: starim vstop nI dovoljen. Za igro vlada veliko tanimanje, ker je nova in ie prviô IgTa пл nafiem o im. — K obilni ndeleibi vabi odbor.	7608
Društvo «Soča» v Ljubljani
tarnanja, d» radi velikonočnih praznikov odpade predavanje dne 27. t. m. in 3. aprila t. 1. Prihodnje predavanje se vrSi tedaj ln. aprilA. Ta večer preda-ra univ prof g. dr. Rado KnSelj, ki predava o povsem novi ln telo Interesantni temi In lif.er: «Cetaropapi-«ea na vzhodu ln njegove «apa.lne oblike» na kar ie danes opozarjamo naSe čl*-ne ln prijatelje. — Odbor 7848
Izvežbana natakarica
z dobrimi izpričevali, se sprejme takoj v hotel Strn-kelj.	7673
Železostrugarje in stroj, ključavničarje
m I a J i e, sprejme tovarna Norton, gradba strojev in aparatov, Ljubljana Vil, Sv. Jerneja cesta 5.	7642
Več mizarjev
prvovrstnih, za (ino forni-rano pohištvo, sprejme A. Amann, tovarna pohištva, Triič.	6942
Plačilna natakarica
dobro itveïbana bo!;fia moi se takoj sprejme. Naalov v upravi «Jutra».	763»
Vajence
sprejme tovarna «Norton», eradba strojev In aparatov, Ljubljana VII, Sv. Jerneja cesta 6.	7640
Delavci
za izdelavo cementnih Izdelkov se iščejo. Kje, pove uprava «Jutra».	.7636
Mlajši šofer
za majhen avto, v večjem kraju blizu Ljubljane, ee sprejme takoj. Oglasiti se pri tvrdki A. Lampret v Ljubljani, Dunajska o. 22.
761«
<dOC0! Vajenca
sorelme takoj Maksim JeSek
Stvljarskl mojster, Poljan-ila cesta 12.	7558
Izprašanega kurjača
sprejme takoj Ivan Seunlg, Tacen pod Šmarno goro.
7545
Vajenca
to brivsko obrt sprejme ta^ koj Albin Šinkovec, brivee, Vič.	7523
Pisarniška moč
prvovrstna to samostojna T
ilovenski in nemikl bore-ipoBdenei, ee takoj sprejme Ponudbe z navedbo zahtev ta npr. «Jutra» pod Mfro «1000 K».	7321
Velika zavarovalna družba
potrebuje za zavarovanje p-Jti toči ta Štajersko In Prekmurje agllne zastopnike Poiudbe na opravo «Jutra» pod «Dober zaslužek 14».
7500
Zavarovalna družba
!We za svoj llvljenskl oddelek v Ljubljani spretne In veSče akvizlterje pod najmočnejšimi pogoji. Ponudbe pod «Življenje» na upr. «Jutra».	7409
Gospodinja
»lajSa, veSča vseh gospodinjskih del, se takoj sprej-tr« v bliîioi Maribora. — Dop:=e na ujrravo «Jutra» ▼ Mariboru pod Šifro «Stal-oo mesto».	7488
Gospodično
zanesljivo. pridno, nepokvarjeno, čedno, ali dekle z dežele sprejme sodnijsko ločen starejši posestnik, trgovec In obrtnik z otroci. Ponudbe z navedbo plače in dosedanjega opravila na up-avo «Jutra» pod značko «PoSteno gospodinjstvo».
7620
Vajenec
za mesarsko obrt, poštenih starSev, se takoj sprejme. Naalov pove uprava «Jutra» 7618
Postranski zaslužek
Gospoda ali gospodično, ki zna perfektno igrati klavir, Uče za vsako nedeljo in praznik hotel na Blejskem gradu.	760»
Gozdni čuvaj
zanesljiv In vesten, se sprejme. Deputatno stanovanje in zemljišče na razpolago. Ponudbe na иргато «Jutra» pod iifro «Gozdni čnvaj».
7566
Pekovski vajenec
priden ln poSten, ne pod 15 let star, se sprejme. Naslov v upravi «Jutra». 7594
Prodajalka
delikatesne stroke, poltena
in dobra moč, se sprejme. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «15. april ali maj».
7441
Primerno nagrado
dobi oni, ki mi preskrbi mesto pri kakšni filmski družbi. Več pismeno. Cenj. ponudbe na upravo «Jutra» pod mačko «Film». 7626
Starejša kuharica
prvovrstna gospodinja, išče službe v fino hišo ali ? .materij. Prevzame tudi samostojno vodstvo v kuhinji kot gospodinja ali pa gre k samski dobro situirani osebi Nastop službe po dogovora. Naslov pove uprava «Jutra» 7624
Kot skladiščnik
pisarniški ali boljši trg. elu^a, ve8č vsepra špedlcij-skeea in carinskega (ixr dekl.) poslovanja, ièêem 11 n ! b o. Cenj. ponudbe na npr «Jutra» pod iifro. «Sposoben 1020».	7586
Natakarica
doma i gostilne, pridna im po&tena, išče mesta natakarice na Gorenjskem ali v mariborski okolici. Ponudbe ee prosi na upravo «Jntra» pod glfro «Gorenjka». 7592
Trg. pomočnik
dobro izveftban r mannfak-
turn! in Špecerijski stroki, ieli primpmecra mesta — Kaaiov: Rudolf Znlder. Cesta na Brezje St. 80. Po-
brelje, Maribor.	7в54
English
Kdo bi poučeval » rvrho izpopolnitve v konvertarlji in korespondenci? — Oferte pod «America» na opravo «Jutra».	7428
Slamniki
po najnovejših originalnih pariških ln dunajskih modelih od 50 din naprej. — Preoblikovanje slamnikov točno ln šolnino v domači delavnici. Svileni klobuki pod lastno ceno pri U. Jeglič, modistinja. Slom-Skova ulica 27.	7135
Kurjača
za centralno kurjavo sprejme s 1. aprilom t. L splošna bolniea v Mariboru. — siuika Je začasno pogodbena. Oziralo se bo samo na prosilce, ki eo stari od 25 do 40 let, samskega stanu, trezne in zanesljive. kateri so bili ie pri eentralnih kurilnih pečeh zaposleni. — Prednoet imajo oni, kateri so sposobni izvriiti n.anjSa popravila pri vodovodu, električni napeljavi In kiju-čavoicah. Začetna plača do 550 Din mesečno, proeta hrana in stanovanje, razsvetljava, kurjava in pranje perila. Ponudbe, predvsem osebne, sprejema uprava splošne bolnice Maribor v uradnih nrah.	7653
Učenka
poštena ln zanesljiva, ee sprejme v tr«. mešanega blaga na deiell. Prednost Imajo one, katere so ee le util». Ponudb« pod značko «Nastop takoj» na podruf-nlco «Jutra» v Maribora.
7665
Verziranega detajlista
išče večja manu'akturna trgovina v Ljubljani. — Ponu-'be na upravo «Jutra» pod šifro «Prodajalec».
7451
Vajenca
»prejme Gustav P n c, kle-farski mojster, Sp. Siika-
Ljubljana.	7652
Llkarica
Popolnoma Izveib&na, ki bi '"'lila na dom likat, M i-" Ponudbe pod značko «Ukarica» na npr. «Jutra» 7432
Mesarski pomočnik
" sprejme. — Naslov pove •prava «Jutra».	7271
Vsak intellgent
». Mežiški In Dravski doll-■d ter okrajih Slovenjrra-lier ln Šoštanj lahko tholj-št eksistenco s posredovalca iivljenekib zavarovanj r- Izr»do visoka provizija! P-tmdhe na naslov: Poštni »«dal 6, Preval je. 7064 1
tflčeio*
Prodajalka
s primerno Šolsko izobra»-bo. z delcie, ieli premeniti službo v Špecerijsko ali v trgovino z mešanim blagom. Sluibo bi nastopila takoj. Cenjene ponudbe je poslati na npr «Jutra» pod Šifre «PoStena št. 4527». 755!
Brivski pomočnik
izurjen lasničar, išče slut-bo ta takoj in kjerkoli. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod mačko «24 let star».
7526
Železničar v pokoju
zdrav in krepak, prevzame sluibo vratarja, sluge ali pa oskrbništvo večjega posestva Naslov pove uprava «Jutra».	7498
Skušen vinogradnik
specljalist s praktično i*-ohratbo. poročen, išče slo-Ibo oskrbnika na kaken vinogradniškem večjem posestvu Gre tudi kot logar na večje gotdno posestvo. Naelov pove oprava «Jutra» 7063
Gospodična
samostojna knjtgevodklnja, dobra koreepondentlnja ia hitra stroje piska, »če primerne slnibe. Cenj. dopise na npr «Jutra» pod šifro ~ 80» j	7874
Vulkanizira 'i:.
parna
Ljubljani. Rimska cesta U.
270
Štampilje
izdeluje S. Petan v Maribora, nasproti glvanega kolodvora.	71-»
Mizarska delavnica
s kompletnim orodjem, M da pod ugodnimi pogoji v najem. Naalov pove uprava «Jutra».	7445
Brivnica
na prometnem kraja v Ljulv Ijani «e proda. Naalov pov« uprava «Jutra».	7570
Pekarijo
s stanovanjem dam 2 leti zastonj t vsem inventarjem onemul kdor posodi 50.000 Din. Nahaja se n» prometnem kraja. Pismene ponad-be na upravo «Jutra» pod značko «Zastonj 4160».
7584
Pekarna
s* išče v najem, event. и kupi. Ponudbe pod značko «Pekarna 1894» na upravo «Jutra».	' 7603
Dinamo
na vrtilni tok, 11.4 KW, 1 kompletna stikalna plošča s vsemi Inštrumenti, 1 elek-troštevec in 1 transforma^ tor ee proda radi opustitve električne centrale. Naslov pove uprava «Jutra». 7641
Pletilnl stroj
16/35 «Wedtrmann» ln tri stojala za pletilne stroje proda po priloinostnl ceni Aleksander Stibilj, Celje, Spodnja Hudinja št. 64.
7579
Bodečo žico
Socinkano, rabljeno, prodam 'mslov pove uprava «Jutra»
7580
Špecerijsko opravo
popolnoma novo, prodam. — Naalov pove oprava «Jutra»
7580/a
3 fotoaparate
dva 13 X 18, eden 9 X 12, moško kolo, kanarčke in llščka (Itlgllca), po Bitki ceni prodam. Naalov pove oprava «Jutra».	7113
Knjige
Prodajo ee lepo vezane: Platen «Die nene Heflmetho-de. (2 knjigi), Bilt «Daa nene Naturhellverfahren» (3 knjige). — Cenjen» ponudbe pod «Lepe knjige» na upr. «Jntra».	7587
Motor
popolnoma nov, na vrtilni
tok 220/880 v., 3 K. W.,
1420 obratov, ngodno proda Joief Kriinar, meear In prekajevaleo, Strallite pri Kranja.	7581
Prodam knjižnico
slovenskih leposlovnih knjig (med njimi te več v knji-gotritvu razprodanih), nekaj nemikih knjig in veliko mizo i> trdega lesa, ki •• da raztegniU. — Naalov pove oprava «Jutra». 7573
Kredenco
ta jedUnico po oliki eenl proda J. Sajovio, Skofja nUea it. 18, dvorišče.
7575
PREMOG-CEBIN
Wolfova 1/П. Telefon: 56.
481/1
Radio
aparate ln dele oajceneje pri J Goreč — palača Lj kreditne banke	25-a
Drva
odpadke od iage ln parke-tov. kratko iagane. dostavlja na dom po znižani ceni parna Saga V Scagnetti, Ljubljana	63
Ročni voziček
na dveh koleelh (ciza), popolnoma nov, se ceno proda Naslov pove uprava «Jutra» 7503
Gonilni jermeni
Ia izdelek inozemske tvrdke Cari Budischowsky & Sdhne, Wien. zastopstvo ln zaloga Rudolf D e r ! a j v Ljubljani, Kolodvorska ol. St 28	4045
Pisalni stroj
s cirilskimi pismenkami, popolnoma nov, je napro<Uj — Ponudbe na direkcijo 1к stov konzorcija «Jutra» v Ljubljani.	7615
Po telo nizki ceni in pod zelo ugodnimi pogoji ee proda nerabljen, skoro popolnoma v novem stanja B tonski
tovorni avto
znamke «Benz». Pismene ponudbe na upravo «Jutra» pod «D. 8. 35».	7670
Zelss-Tessar
9 X 12. Rollschl. zaklopka 1 : 4.5 te» 1/28П0 «k., nov, 7ПОО Din s pritiklinaml ee proda ta samo 3000 Din. — Ae» Lavrenčič, Pratakova ■lie* llfflL	7667
2 krasni spalnici
•na črešnjeva ln ena hra-•tova. obe maaivnl, politi-ranl, • peiho ln hrastova, črno politirana
jedilnica
naprodaj. — Naalov pove oprava «Jutra».	7600
«Slovenski Narod»
letniki 1916—1925, se prodajo. Pismena vprašanja na opravo «Jutra» pod mačko «Narod».	7605
Pisarniška oprema
telo malo rabljena, se proti gotovini takoj proda. — Le reeni kupci pridejo v poStev. Gena zelo «godna. Naslov pove opran «Jntra» 7606
Pohištvo
Proda se nekaj starega, dobro ohranjenega pohištva v Ilirski ulici It. 22, pritličje, vrata 4.	7«ГГ
Stenska ura
dobra, oaprodaj v Dalmatinovi olicl 11/Ш. 7519
Nova spalnica
moderna, te po nizki eenl proda. Naalov pove oprava «Jntra».	7507
Moderna spalnica
iz češnjevega lesa. Jedilnica it orehovega leea, kompletna kuhinjska oprava, se poceni proda radi selitve. — Naelov pove uprava «Jutra» 7633
Fotoaparat 9 X 12
dvojni anastigmat, dobro ohranjen, se proda. Cena 1000 Din. F. Strekelj, Ljubljana, Opekarska c. 22.
Lokal
na jako prometnem kraja v LJubljani, « d d a m za daljšo dobo. Ponudbe pod «Pred Škofijo» na upravo «Jutra».	7574
Delikates. trgovina
v Ljubljani, dobro vpeljana ee radi dragega podjetja ngodno proda. Lokal je celo pripraven za specerijsko trgovino ali mlekarno, ker ni v bliilni enakih trgovin Ponodbe na upravo «Jutra» pod «8t. 20».	7651
Proda se:
pisalna miz^, polica za akte, kopalna banja in vei podob Naslov pove uprava «Jutra» 7684
Motorno kolo
«D»-rad, 8 HP, v dobrem stanja se ngodno proda. Miha Radanovič, Breiice.
7582
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah
Cerne, juvelir
Ljubljana, Wolfova ulica 8 64
Pomarančne lupine
šahe. vsako mnoiino ko-poje Pojasnila daje Anton Kane sinova. Židovska al 116
B. S. A.
priklopni voziček, model 0, knpim. Ponodbe i navedbo eene na upravo «Jutra» pod «A. A.»	7520
Bukova drva
veako mnoiino, ponadite i navedbo cene dralbl «Ilirija», » Ljubljani, Kralja Petra trg 8.	6632
Kupim fotogr. aparat
10 X 15. Opie In ceno na uprav» «Jntra» pod iifro «Foto 4000».	7537
Poiorl	Pozor!
Za stare
molke obleke, čevlje, perilo in pohištvo plačam boljte kakor vsak dragi. Dopisnica tadostuje, da pridem oa dom. Drame, Ljubljana, GaUusovo nabrežje 29 7440
Gostilniške stole
ie rabljene, a dobro ohranjene, knpim. Naelov pove uprava «Jutra».	7427
Zlatnike
lOkronske plačam po 100 in 20kronake po 200 Din. Količine boljSel — Poštni predal 6, Prevalje. 7065
Pisalni stroj
samo raamke Dnderwood, v dobrem stanju, ln telesna blagajna It. 8 se kupita. Pismene ponodbe na upr «Jutra» pod iifro «undenrood 18». 7671
Jedilnica
dobro ohranjena, u kupi. Ponodbe na opravo «Jutra» pod mačko «Jedilnica 6».
7647
Otroški voziček
dobro ohranjen, prodam. — Naslov pove oprava «Jotrs» 7542
Telefonski aparat
se poceni proda. — Naslov pove oprava «Jutra».
7660
Pisalno mizo
starinsko, i vloSki b) veliko mitnico, proda Vloletta Rossmanit, grad Badvanje pri Maribora.	7656
V	eselje in 5956
A nimo pri
R	adio
T	elefonskih
Д	paratih
obstoji v dobrem sprejemanju, katero ie mogoče edino s pomočio
„Varta"
akumulatorjev.
Iz konkurzne mase
se proda manufaktorso, galanterijsko blago ln oprema po skrajno nizki ceni. — Ponodbe na upravo «Jutra» pod «Zelo poceni». 7627
Eleganten Phaeton
(Kotecbierphaetoo), leetsede-zen break ln pelpokrltl phaeton. vse v najboljšem stanju, prodam. Naelov v opravi «Jutra».	7622
Trajne vrtne rastline
(Peramiee) In grmlčje ter Španski bezeg i« ograje oddaja vrt oa Poljanski o. It. 12.	T623
50 m bukovih drv
lepih ln mblb, se poeenl proda aH zamenja ta kako drago blago. — Ljubljana, Dolenjska oest» 6. 7«32
Model za cementne cevi
v premera 15 en se kop I. Ponodbe oa opravo «Jntra» pod lUro «Cevi». 7635
Tovorni avto
se kopi. Ponodbe na upr. «Jntra» pod «Avto 4085».
7502
Otroški voziček
prlpraveo ta letanj», dobro ohranjen, se kapi. Oferte na trgovino pri «Solnca», Pogačarjev trg.	7561
Majhno posestvo
idealno, « 6 sobami, event. s pohištvom, se proda. — Hoče št. 46 pri Mariboru.
7149
Posestvo
izvanredno lepo, v bliiini Dobrnskih toplic, je po nizki ceni proti gotovini naprodaj — Pojasnila daje posestnik Maks Kraus, ženske toplice, Dobrna pri Oe-IJa.	6979
Kupim hišo
v Ljubljani do 200.000 Din. Ponudbe na upravo «Jutra» pod Iifro «Vrt zaželjen».
7663
Enonadstropna hiša
s trgovino, lepimi lokali, poslopjem na dvorišču in velikim vrtom, se takoj po ugodni ceni proda. Pojasnila daje: E. A o d r e i 11, Slovenjgradee.	7577
Mlin
▼ lepem, prometnem, do-biSkanoenem kraju, na stalni vodi, i majhnim posestvom, z lepim stanovanjem » vsem inventarjem, vse v dobrem stanju, kupim *a ceno 50—200.000 Din. — Anton Sporar, Zagreb, Via-6ka ulica 69.	7617
Mlin
hiSa, 14 oralov posestva ta
112.500 Din
posestvo
70 oralov gozda In poslopja se proda — Pojasnila daje Petek, Maribor, Tatten-bachova 19.	7599
„Posest"
Realltetna pisarna družba z o. z. v Ljubljani Sv. Petra cesta št. 24
proda: ГО80, enodružinsko, dobro ohranjeno, 4 sobe, elektrika, vodovod, lep vrt, 20 minut od centra — 80.000 Din; HIGO, visokopritlično, lep ograjen vrt, 3 sobe, elektrika, vodovod, parketi, v mestu. 135.000 Din: VILI elično hišo, 4 sobe, lep vrt, v Zeleni jami — 100.000 Din; VILO, visokopritlično, komfortno, 8 sob, v Spodnji Sliki — 180.000 Din; VILO, novotidano, na Mir-Ju, 6 sob, lep vrt — Din 200.000; HISO, novozidano, enodra-iinsko, 5 sob, elektrika, vodovod, vrt, predmestje 100.000 Din; H180 pritlično, za obrt, trgovino, krasen vrt, lepo stanovanje, na Tria-ški cesti, 110.000 Din; HISO v Roini dolini, 3 stanovanja, velik vrt — Din 80.000;
TRGOVINO, BRIVNICO, lepa hiša, 4 orale posestva, v večjem krajn Dolenjske, 73.000 Din; GOSTILNO v trgu Savinjske doline, enonadstropna hiša, gospodarska poslopja, 2 orala zemljišča, 125.000 Din; STAVBISCA pod Rolnikom
po 820, 1000—1900 m1; PARCELE v Sp. SiSki po 466. 486, 624 m», à 20 5; PARCELO 664 m« v Rotni
Dolini ta 7500 Din; RAZNE hiSe vile, trgovine, gostilne, kmečka, graščinska posestva najugodneje «POSEST» Izdaja lastno glasilo ter oglaiaje prodaje brezplačno.	7621
Gospod
se sprejme na hrano in stanovanje v lepo sobo s električno razsvetljavo v sredini mesta. Naelov pove npr. «Jutra».	"CI4
Soliden gospod
išče zračno sobo. opremljeno ali prazno. Najraje s kopalnico. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Dr. A K.»	7429
Večjo sobo
event. 2 manjši za uporabo pisarne, в posebnim vhodom iSčem za takoj Najraje v Poljanskem oUraju — Ponudbe na upravo «Jutra» pod »Pisarna 3».	7259
Stanovanje
obstoječe iz 4 ali 5 sob. iščem za takoj ali pozneje. Najemnina se plača 1—2 leti naprej. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Stanovanje 3».	7258
Dve sobi
oddam 2 gospodoma v Me-rosodni ulici l/I — Zabjak.
7595
Mesečno sobo
prazno, s posebnim vhodom, iščem s 1. aprilom. Plačam 350—100 Din. Ponudbe na upravo «Jutra» pod mačko «Soba 42».	7650
Soliden uradnik
iiče sobo z vhodom iz stopnie. Ponudbe pod Šifro «Dobro plača 3» ua upravo «Jutra».	7658
Sobo
s posebnim vhodom in hrano USt-m v bližini hotela Union. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Snažno 9».
7644
Dve stanovanji
po 4 in 5 sob v Ljubljani odda «Posredovalec», Sv. Petra cesta 23/1.	7666
1000 Din
mesečne najemnine plačam za stanovanje 2 sob s pritl-klin&mi. Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Mirna stranka 4184».	7625
Soba
se odda s 1. aprilom	boljšemu gospodu. Naslov	pove aprava «Jutra».	7''"^
Sostanovalka
se sprejme v sobo z elek^ trično razsvetljavo in posebnim vhodom. Naalov in kdaj se lahko ogleda pove uprava «Jutra».	7681
Sostanovalec
se sprejme v sobo s posebnim vhodom, s brano aU brez. Naslov pove uprava «Jutra».	7637
Stanovanje
obstoječe lz 2 sob, kuhinje in pritiklin išče zakoopki par bret otrok. — Ponudbe pod «Snažno 4197» na upr «Jutra».	7638
Sostanovalca
sprejmem na stanovanje in hrano. Naslov pove aprava «Jutra».	7683
Opremljena soba
velika, s električno razsvetljavo, ee odda sakon-skemn para. Naslov pov« uprava «Jutra».	7278
Mesečno sobo
oddam s 5. aprilom 8 solidnim gospodičnam. Več po dogovoru Sv. Jakoba trg Itev. 8, pritličje.
7611
Manjšo stanovanje
se takoj ali s 1. aprilom odda v Stožicah. Naslov v upravi «Jutra».	75C8
Semenski krompir
lep, tbran, na vagone 1» manjše mnoiine razpošilja po 1 Din kg Marija Stell-wag, Brlljtn, Koto mesto.
7659
Skladišče
s tremi oddelki, te odda v Ribji ollel 1.	7628
Lokal
primeren ta manjšo mehanično delavnico, se iiče. — Ponodbe na opravo «Jntra» pod «Prostor 240». 7541
Trgovino
* meianim blagom, telo dobro Idočo, prodam radi bolem!. Pogoji izredno ugodni Potreben kapital od 20 do 40.000 Din. Ponudbe na upravo «Jutra» pod mačko «Hitre 4100».	7535
Trgovski lokal
z opremo ia stanovanjem da v najem v sredini trga na prometni točki Strmlek, Vransko pri Celja. 7406
Lokal oddam
v centru LJubljane, 2 velika prostora. Izložba. Ponodbe oa «pravo «Jutra» pod «Hajpronetoejla ulica» 7664
Proti nagradi
iščem lokal. Ponodbe pod «Center Ljubljane» na npr. •Jotra».	7665
Stavbno parcelo
prvovrstno, t obsegu cirka 3000 m1, na najlepšem kraja na Mirju prodamo, eventuelno tri parcele po pribliino 1000 m>, i» sicer najvišjemu ponudnika. Pismene aH ustne ponudbe je poslati do 10. aprila t. 1. «Čebelarskemu društvu ta eioveuijo» v Ljubljani (v rok« ravnatelju Mesarja, Jugoslovanska knjigarna, I. nadstropje), ki di tudi vse podrobne Informacije. 7612
Posestvo
na Pljavlgoric.t, obstoječe ia velike hile. gospodar poslopja, hleva, vetanega ko-tolca ter 25 oralov njiv, travnikov, lepega zaraščenega gotda, se pod obodnimi pogoji proda Poitve se pri lastnika v LJubljani, Mestni trg И. 24 fpri hilnlel).	7576
Enodružinsko hišico
t velikim vrtom, v predmestju prodam. Informacije se dobe na Vidovdanski c. It. 16.	7591
Hiša v Sp. Šiški
z delavnico in lepim vrtom se proda. Plačilni pogoji ugodnL — Lepo stanovanje kupca takoj na razpolago. Zve se v Splošnem kreditnem društvu v Ljubljani, Aleksaadrova cesta itev 5.
7667
Zidanica, vinograd in travnik
v Sv. Krito pri LHijl. se prodajo. — Pojasnila pri Bplolnem kreditnem društva v Ljubljani, Aleksandrova ceeta 5.	7668
Krasno posestvo
z vsemi gospodarskimi poslopji. vsled drailnsklh razmer naprodaj pe telo nizki ceni. Posestvo leii ob cesti 30 minut od Celja. Kaslev * u nravi «Jntra». 7538
Dve veliki sobi
primerni za pisarno, se od-dasta v sredini mesta v najem. Ponudbe pod značko «Pisarniški prostori» na upravo «Jutra».	7569
Stanovanje v Celju
ob Savinji, obstoječe it 1 sobe tn kuhinje s pritikll-nami, se zamenja z enakim v Ljubljani. Cenjene ponudbe na podružnico Jutra v Celju.	7571
Stanovanje
blizu kolodvora, obstoječe Iz 2 sob. kuhinje in ртШ-klin. zamenjam z enakim. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Solnčno».	7572
Svetla sobica
s separatnim vhodom, se v sredini mesta odda. Naslov v opravi «Jutra». 7598
Gospa
Inteligentna ln simpatična, srednjih let. ieli diskretnega znanja z gospodom, ki se počuti osamljenega kakor jat Dopisi se prosijo pod «Maj 26» na upravo «Jutra».	7593
Soliden gospod
išče tračno sobo, event. s celo oskrbo. Tndi v predmestju. Cenj. ponudbe pod «10. april» na upr. «Jutra» 7601
Stanovanje
1 sobe in kuhinje s pritiklinaml na Viču, zamenjam za enako stanovanje ali pa ta praino sobo v Ljnb-fjanl. Ponudbe na upravo «Jntra» pod «Vlč-Ljublja-na>.	7474
Prazno sobo
i I č e m s 15. aprilom ali posneje v mesto. Ponudhe pod «Inienjer» na opravo «Jntra».	7560
Sobo
separirano, išče nradnik s 15. aprilom Ponndbe t navedbo eene pod «Stalen 45» na osravo «Jotra». 7672
Inkast. podjetje
v Ljubljani, brezkonkurenč-no in zelo dobičkanosno, se radi družinskih razmer proda Potreben kapital Din 200.000. Reflcktanti te prosijo, da sporoče svoj naslov na upravo «Jutra» pod «Industrija 4038». 7443
Kateri gospod
bi posodil drž uradnici za Vi ali H leta 4000 Din po 15% Dopise pod «Iskrena hvaležnost» Da upr «Jutra» 7211
Dnizabn'ca
za dobro idočo trgovino z mešanim blagom, se išče. Potreben kapital 20.000 Din Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Dobra bodočnost».
7648
7000 Din posojila
iščem za 8 mesece proti visokim obrestim In garanciji. — Ponudbe pod iifro «Nujno 99» na upr. «Jutra» 7629
'V '
Prerokovanje
Ako hočete izvedeti svojo bodočnost, obrnite se na znamenitega egtpt grafolo-ga, kateri Vam pove bo* dočnost. Dobil sem mnogo zahvalnih pisem it raznih mest, ki sem jih poselil v Evropi. — Naslov stanovanja: Ben Ali, hotel «Soča», soba 16. — Stranke sprejemam od 9.—1. in od 2.-8 ure — tudi ob praznikih 6522
Mladenič
inteligenten, prijetne zunanjosti, ijubeznjiv, želi znanja z istotako mladenko lepe zunanjosti. Dopise pot «Zdaj bo za naj nebečki raj» na upravo «Jutra».
7669
Samostojen trgovec
in poseetnik blizu Ljublja^ ne, dobro situiran, Iiče znanja z gospodično od 18 do 26 let staro, kl je vešča trgovetva in gospodinjstva Dopise na upravo «Jutra» pod šifro «Dobra trgovina» 7590
Samostojna
obrtnica ieli tnanja z gospodom. Pogoj obrtnik aU dri. uslužbenec. Ponudbe pod «Zadovoljnost» na podružnice «Jutra» v Mariboru.	7567
Gospodična
srednjih let, v dri. tlotbi, ieli znanja z dobrosrčnim
gospodom. Vdovci z enim otrokom niso izključeni. — Dopise na upravo «Jatra» pod «Velikonočni zvonovi» 7596
Dva mala grešnika
ielita znanja z dvema enakima grešnicama. Odgovor zagotovljen. — Dopise na upravo «Jutra» pod mačko «Iznenadenost».	7564
Gospa
stara 30 let, nesrečna v kono, liée sebi enake opore. — Resne ponodbe na upravo «Jutra» pod iifro «Rešitelj 4160».	7610
Gospod
ieli tnanja z lepo, boljšo gospodično v svrho poznejšega skupnega potovanja. Diskrecija zajamčena. Natančne ponudbe e polnim naslovom, če mogoče s sliko, na opravo «Jutra» pod «Trgovec 48».	7550
Izobražena gospica
simpatična, samostojna, veselega značaja, stara 27 let, ieli tnanja t inteligentnim gospodom v svrho lenitve. Dopise pod «Pomanjkanje manstva» na upravo «Jutra» 7549
Vdovec
brez otrok, Btar 40 let, s lepim premoienjem in trgovino z meianim blagom, oddaljeno 1 uro od Ljubljane, se ieli takoj poročiti z mladenko srednjih let, trgovsko naobraieno, s primernim premoienjem. vdove bret otrok niso izključene. — Naslov se Izve v upravi «Jutra».	7603
Cello
izvrsten, star, itlgran, se po nitki ceni proda. Istotam tndi B klarinet. — Naslov pove uprava «Jutra» 7518
Koncertne citre
zelo dobro ohranjene, izdelek tvrdke Siebenbtlner v SchSnbachu, C S R., napol palitander, s dvojnim odmevnikom in 5 zvenčle, mehanika prebiralnice, z notami in Ensleinovo šolo vred poceni naprodaj. — Ogled v slaščičarni Rebea-schegg v Celja, Glavni trg.
7578
Lubasova
harmonika
dobro ohranjena, te radi smrti po nizki ceni proda. Naslov pove uprava «Jutra» 7604
Kratek klavir
telo dobro ohranjen, te po eenl proda. — Naslov pove oprava «Jutra».	7661
Orkestron
električni avtomat, dobro ohranjen, se ceno proda. Naslov pove aprava «Jutra» 7662
Revizije, bilance
in vpeljavo praktičnega knjigovodstva oskrbuje prvovrsten strokovnjak Zmeren honorar! Najboljše reference Pohvalna priznanja! — Naslov pove uprava «Jutra».
7533
Vino
porjavelo, motno, zavreto, kakor tudi dub po sodu se popravi. Naslov pove upr «Jutra» Priložiti je znamko za 1 Din.	7457
Poziva s g. N. B.
da takoj vrne dne 20. t. m. zvečer zamenjnno suknjo v restavr. «Ljubljanski dvor», tej restavraciji, kjer dobi svojo suknjo. Osebo pozna g. restavTatcr	7643
Oddam večji lokal.
Istotam se po ugodni ceni proda
pianino
Naslov pove uprava «Jutra» 7645
Otroka
vsake starosti, sprejme starejša go*pa brez otrok v dobro oskrbo proti sigurni plači. Naslov pove uprava «Jutra».	75S9
Rogaška Slatina
najbolj renomirano zdravilišče proti boleznim želodca, čreves, mehurja, žolft-nih kamnov, srca, ledvic in jeter. Izven glavne sezone izredno nizke cene. — Zahtevajte prospekte! 123
Obrtniku ali vinskemu trgovcu
oddam v najem na periferiji mesta (izven mestne nžitninske linije) veliko pokrito verando z nporabo dvorigča. Na razpolago tudi vinska klet e 3 sodi za 100 hI vina in stanovanje. Event. tudi postilniôkl lokal s koncesijo v mestu. — Janko Predovič, Ljubljana, Ambrožev trg 7. 74S6 ——I .................
Radio-klinika
fi o p r a v 1 j a sestave, de-e, slufialke in akumulatorje — Polnitev akumulatorjev J Goreč, Ljblj kreditna banka	25-a П
,H» À M ^ À
ттт&тшц
«Jutrov» roman
katerega skozinskoi пдк-ta ▼sebina. orttpleteii* • fantastičnimi rapletljaji o«l četka d« kon.** ki prinašajo navdušenima čit»f«-|ju t ! nt ni ni m razmotri-▼аојнт v«ak nij ргр-ип»» čenja. k. mu te olndi razočaranj«- ID k.instt-rn.4»-i]M ш zojft presenečenju tako. fia so čitatelji nestrpno pričakovali vnako nadaljevanje romana, iizšel in *e do-tiva pr« opravi «Jutra» v Ljubljani
Vsi ki so ga čitali in oni, ki niso imeli te prilike, naj si ga takoj niroče za domače knjižnice. Joli zabavati Vas ne nore nobena knjUaî
Vezana stane Broširana t'»
55 Uto 45 Din
istisaiisiiisiKitata
^јј^
Priporočamo novo iidajo
Mo RersniKovIli
romanov t
Cyclamen
BroS. 22 Din, vez. 27 Din, poŠt 1*25 Din
Agitator
BroJ. 18 Din, vez. 23 Din, pošt 1-25 Din
Izdala jih je
Tiskovna zadruga v Ljubljani
asiaflisaisassiiiiiii
aparati in potrebščine _____ po nizkih cenah v zalogi
drogeri'a ANTON KANC sinovi,
Ljubljana, Židovska ulica Ste». 1.
Aparati v trgovini na ogled I — Zahtevajte cenik za ostale potrebščine.	143-a
prašek za pecivo, vanilin sladkor
ADRIA
Edino pravi in zanesljivi,
~ L. Mikuš
LJUBLJANA, Mestni trg 15
izdelovatelj dežnikov
Na drobno I	Na debelo I
Zaloga sprehajalnih paEio Stari dežnik! se osnovo eretbleU:o.
PARK-HOTEL LAURANA (Abbazia)
Prvorazredna hiša novo češkoslovaško ravnateljstvo, krasen pogled na morje Cena
,en pension* od Lit 45-— do 75 —. 130-a	Ravnateli: Frant Vàlek
(Zvestoba do groba)
ki so ga .Jutrovi" čitaielji čitaH z izredno napetim zanimanjem
je izšel
Naroča se ga v upravi „Jntra1 v Ljubi.anl, Prešernova ul. 4
Broširan stane ............ Din 45.—
Vezan v polplatno.........Din 55 —
Vezan v platno ........... Din 65'—
Kaj piše kritik o knjigi:
Roman je poln divne stare romantike, k ie ni več v moderni literaturi Toda modri njen cvet še vedno dehti, še vedno se pri takšnem čtivu orose nežne oči, in tudi debelokožnejši bralec ne more knjige odožiti neprebrane. Slovenski prevod bos v Idanašnii dobi, ko je tako malo zare dobrega čtiva, trikrat dobrodošel „tembolj, ker je za obširno, pa zelo okusno iza delano in bogato ilustrirano knjigo cen-prav nizka.
Prijatelji dobre knjige, naročite si jo in ispopolnite svoje domače knjižnice!
v
Ženevska debata v Londonu
Angleška zbornica Izglasovala z 326 glasovi proti 136 zaupnico zunanjemu ministru. — Chamberlainov besedni dvoboj z Maodonaldom In Lloydom Georgem. — Zveza naro. dov «pr№ežnlca% ki Jo vzdržuje nekaj velesil*.
b London, 23. marca.
ženevska debata, M se le začela danes ob Štirih popoldne v spodnfl zbornici, bi b!la morala po tatene.tjah Lloyd Georsevlh liberalcev tn Maodonaklovlh eocljalistov kon čati z odrtopom zunanjega ministra Cham-berlatna, a se je v resnici završala z njegovo sijajno zm-ago in z zaupnico Balwlino-vemu kabinetu Debatam Je prisostvovalo nenavadno velSko občinstva, prisotni so bili tudi vsi tuji poslaniki razen zastopnika Ze-dlnjenlh držav.
Lloyd Georgev naskok.
Voditelj liberalne etranke Lloyd George Je onozarjal na navdušeni sprejem, ki ga je ves britanski narod priredil Ch&mber-lalnu po porratku ia Locarna. Vse stranke so И bile tedaj edine v hvali zunanjega ministra. Toda po svojem govoru v Btrming-hamu je Chamberlain zašel na krhra pota hi liberalna stranka mu Je takoj prerokovala polom. Chamberlain se nI zmenil za opozorilo, zato je ženevsko zasedanje končalo z žaloigro. Odgovornost zadeva podpisnike locarnsklh pogodh.
Glavna napaka zunanjega mintetra le, da se je v nepravem trenutku zavezaJ napram Franciji in tako izzval razburjenje od ekvatorja do tečajev Enaka napaka, k! je svoj čas zaikrtvtla neuspeh konference v Genovi, ko sta Nemčija In Rusija sklenili separatni patet v Rapallu, se je ponovila tudi v ženevi, vsled česar je odpovedal stroj Zveze narodov.
Z Nemčijo se Je postopalo nelojalno, ker je ris© že v Locarnu obvestili, da bo njen sirejem v Zvezo narodov avtomatično spro •žil tudi zahteve drugih držav. Poljska, ki je kljubovala sklepom Zveze narodov v vprašanju Vilne, ne zasluži, da bi postala stalna članica Žvezlnega Sveta in tudi ne, da bi zavz^a mesto švedske. Vendar priznava- Lloyd George, da se je na sedanjem zasedanju obnašala Poljska dobro in taktno. nrevdnrao in dostojanstveno. f Chamberlain p'o«ka Lloyd Georgeu.) Nastop Syorlske je bil plemenit in švedski zunanji rrinister Unden Je bil tisti, ki je v ženevi zastopal anjleško javno mnenje, ne pa an-p-lrški zunanji minister. Nato je Lloyd George orozarjal na nepovoljen dojem, ki so ."a dogodki v Ženevi izzvali pri ameri-
i-'!x> javnem mnenju in je pozval vlado, п-лј koncentrira aneleško znnamjo politiko nn rešitev ogrožene Zveze narodov. Da iz-r:-i nezaupanje Chamberlatnu. je Lloyd Ппгт^е predlagal, da se plača zunanjega rr:i!4t.ra zniža za 100 funtov êterîmgov. (Pleskanje pri opoziciji.)
Chamberlalnova obramba.
Lloyd George me je opisoval po časopisja.» tako je dejal Chamberlain, «ne kot «clctkarja. ampak kot norca in nezmožnega človeka. Ni hotel počakati mojega po-vrnt.ka iz ženeve, da razširi po ameriških listih to svojo aprloristlčno sodbo o mojem delu. Izmišljotina je trditev, da bi bil jaz obljubil v Parizu Briandu, da bom podpiral poljsko zahtevo, čudno je, da trdi so-narodnjak to, česar si sami Neimcl niti po- ,
noviti ne upajo.ï Chamberlain vrača sedaj Lloydu Georgeu milo za drago, češ: Lloyd Georgeva povojna politika je doživela po. lam, ker se ta preveč spreminja, da bi mo. gel vzbujati zaupanje. Lloyd Georgeu se je posrečilo napraviti iz starih prijateljev nove sovražnike, s tem da je iz bivših sovražnikov naredil nove prijatelje. Jaz pa sem obnovil angleško - francoski sporazum in sem s tem ustvaril trden temelj za obsežno spravo z Nemčijo. Napram očitku, da sem bil nelojalen z Nemčijo, se sklicujem na včerajšnji Stresemamnov govor. Strese, mann more biti merodajen sodnik v vpra-šanju. ali je bil Llovd George ali jaz bolj lojalen. (Veliko odobravanje.)
Chamberlain je nato prebral navodila, ki mu jih je dala vlada za ženevsko zasedanje. Po njih je moral predvsem delati na to. da se omogod Nemčiji vstop v Zvezo narodov in sprejem v Zvezln Svet. O izpre-membah v sestavi Sveta bi se smelo sklepati saimo s sodelovanjem Nemčije. Ped. pirati je moral špansko zahtevo po stalnem sedežu, dočim naj bi se želja Brazilije odklonila. a za Poljsko bi prišel v poštev sa. mo začasni sedež. Chamberlain je zatrjeval. da se je teb navodil strogo tržal In da nI njegova krivda, če Je uspeh Izostal. Nato je Izjavil, da je neutemeljena trditev, da ima Nemčija pravico biti sprejeta v ne-izpremenjenl Svet Zveze narodov. Take zahteve ni Nemčija nikoli stavila In t.ega JI tudi nihče nI obljubil.
Govot je končal tako-le: «Odločitev je sedaj v rokah poslancev, če bodo glasovali proti meni. ml bo os+ala tolažba, ko bom odhajal, da pu?čaim za seboj stvari v boljšem stanju, nego sem jih našel, ko sem prevzel svoio nalogo.»
Ostra kritika Macdonaldova.
V imenu delavske stranke Je nato Izjavil Macdonald. da še svoj živi dan ni slišal bolj domišljavega govora. Zdi se, da Chamberlain že šest tednov ni čital nobenega angleškega časopisa. Njegova prva napaka je bila, da je uredil vprašanje evropskega miru. ki bi ga morala zasiguratl Zveza narodov, potom zasebne pogodbe velesil, kar je v resnici locarnski pa!kt. S tem je Izzval pri drugih državah vtis, da je Zveza narodov priležnlca. ki jo vzdržuje nekaj velesil. Hinavščlna je. obsojati Brazilijo. Angliji In Franciji bra.ziljski veto morda sploh ni bil taiko neljub. Oni. ki so vodil! nedostojna tajna pogajanja v ženevi, so se oprli e! I bra-zlijslkega veta kot utopljenec slaimice. Dogodki v Ženevi so močno podobni rajanju trgovcev in prekupcev v orijentalskeim bazarju. Glavna napaka Je bila, da ee hočejo ovekovečiti locarnske metode. Macdonald napada talno diplomacijo, M Je doživela v Ženervi polom.
Za nJim so govorili še liberalec John Simon, ministrski predsednik BaVlTvin tn kon servativec Hngh Cedi, nakar Je zbornica a 325 glasovi proti 136 izglasovala Chamberlainu zaupnico s tem, da Je zavrgla nezaupnico. k| Jo Je predlagala opozicija.
Šah
Vidmar porazi! Aljehina
Silno razburljiva in težavna igra.
Včerajšnje XIII. kolo semmerinškega tur« rirja je bilo od vseh dosedanjih najbolj razburljivo. V gigantskem boju je jugoslo» venski velemojster prof. dr. Vidmar med silno napetostjo navzočega občinstva pora» zil prvega favorita, strašnega Aljehina in ga vrgel iz vodstva.
Zanimanje za bitko med tema dvema najmočnejšima igraiccma na semmerin» škem turnirju je bik» naravnost kolosalno. Številno občinstvo se za ostale partije sploh ni zanimalo in dolge ure nepremično cki» biciralo» pri partiji Vidmar : Aljehin. Dr. Vidmar jc igral silno previdno. Otvoril je igro s češko varijanto dam ske »a gambita iu si izbral spočetka sicer krepak, toda de» fenzivni sistem. Sele čez dve url, ravno opoldne, so pričeli prvi spopadi na dam» skem krilu med kmeti. Sledili so kmalu težki zapletljaji, nikdo ni mogel še niti prt» bližno računati, kako se bo končal ta gi< gar.tski boj. Aljehin je prišel ponovno v stisko s časom, naravnost v katastrofalno zadrego pa ob 2. pop., ko se je kriza v igri že pričela razvijati.
Aron Niemcovič
danski prvak, najmočnejši igralec v prvi polovici turnirja, ie bil v XII. kolu pora» žen od našega velemojstra prof. dr. Vid» mar j a.
Da vzdrži svojo pozicijo, je Aljehin žrt« »oval konja in tekača za stolp in je skušal izgubo izravnati z boljšo pozicijo. Toda dr. Vidmar je kmalu opazil njegov načrt, naglo konso!idi»l in pregrupiral svoje postojan« ke okoli kralja in preiel nrova v divji na» pad. Pričel je že resno ogrožati Aljehinovo kraljevo krilo. Aljehinova usoda je bila od» visna od tega, ali prodre s prostim kmetom ir. ga izpremeni v kraljico, še predno bi se približal njegov slabi tekač kralju. Vidmar jc. hotel to za vsa''o ceno preprečiti. Med obema se je razvil v tenj trenutku boj, ka» kršneda Semmering še nI videl. Občinstvo je strme zrlo zdaj v Vidmarja, zdaj v Alje« hir.a. Oba sta prišla ponovno v stisko s ča» мт, vendar pa je postajal Aljehinov polo
žaj od poteze do ooteze slabši. Vidmar gt je naganjal neizprosno lz vseh njegovih po» stojank. Ravno pol ure pred deveto uro zvečer, ko je bilo treba napraviti še tri po» teze, pa je sledil polom. Aljehinov obramb» ni sistem ee je zruši| na vsej črti — dr. Vid mar je izvojeval sijajno zmago. Njegov energični in oprezni nastop, njegove sigur» nost in njegove genijalne. globoko zasnova» ne kombinacije, so vzbudile velikansko po» zornost in občudovanje.
Aleksij Aljehin
ruski konkurent za svetovno šahovsko pr» venstvo, je včeraj v gigantski, silno napeti borbi podlegel dr. Vidmarju, ki je izvoje« val s tem svoj dosedanji najlepši uspeh.
Vsled Aljehinovega poraza je prevzel se» daj samostojno vodstvo dr. Tartakower, ki je včeraj v precizni igri potolkel dr. Vay« do. Spielmann je mogel izvojevati namreč z Retijern samo remis.
Ostale partije so končale sledeče: dr. Tarrasch je potolkel Gilga, Janovski Da» vidsona, Griinfeld Rosellija. Igri Treybal : Michel in Kmoch : Niemcovič sta končali remis, partija Yates : Rubinstein pa je bila prekinjena.
Stanje po XIII. koiu : dr. Tartakower 10, Spielmann 9 in poi, Niemcovič in Aljehin 9, dr. Vidmar 8 in pol. Reti in dr. Tarrasch 7 in pol, R';binsten 7 (1). Griinfeld in Trey« bal 6 in pol, Janovski 6, Gilg in Vavda 5 in pol, Vates 5 (1), Davidson in dr. Michel 4 in pol, Kmoch 3 in pol, Roselli pol.
Danes, v XIII. kolu, igrajo sledeči pari: dr. Michel : Davidson, Griinfeld : Treybal. dr. Tarrasch : Roselli, dr. Vidmar : Gilg, Kmoch : Aljehin, Reti : Niemcovič, dr. Tartakower : Spielmann, Yates : Janovski, Rubinstein : dr. Vavda.
Lovstvo in ribištvo

St® turist ?
Potem Vas bo zanimalo dejstvo da se v Ljubljani dobijo sijajno izdelane, tr- i pežne „gcjzerce" ki Vam ohranijo noge ; zdrave le v špecijalni izcelavnici gojzerc i
J. ВРШЕЗ. Brsg štev. ;
Med poslopje stresujočim, zamolklim buta njem v svoji jekleni ječi zavarovanega raz« srjenega bata, med brnenjem zamašnjaka, ropotanjem strojev in večnim pozvanjanjem glupega telefona smo čisto pozabili odpreti okno, pogledati v svet in v pratiko ter po» zdraviti vijolice, ki so že skoro odevetele, ir. prešernega ščinkavca na poganjajoči bre» sti, ki poje svojo ljubezensko arijo za abon» ma pravkar v stotič, in pozabili sc tudi spomniti, da se bliža Velika noč v vsi svoji svetli solnčni vedrosti in jasnosti, svojem
Moderna tehnika
Kemično zavarovanje setev
loči od odmetnice, se zgodi, da se slednja
zaleti proti prvi, toda tik pred stekleno ste« I	„ , . . . .. , . . ..,
no kot zamaknjena obstane, se vrne na svoj '	Kemična ve emdustrua se bavi v zadnjih
stari prostor in polje s svojo tenkočutno |	desetletjih poleg izrabliania odpadkov '.n
repno plavutjo, registrujoča vsako najmanj. I	stranskih produktov predvsem z vprasa-
šo izpremembo v tokih akvarija. Ce na na» j	niem Poljedelskega značaja t. j. znojenja m
rediš isti poizkus s ščuko, ki ima izžgano !	konservirania V to panogo spada tudi za-
stranico, ki je torej brez tega važnega" or. j	tiranje bolezni na setvah,
gana, se zaleti z vso silo in buti v mejno !	Bo' P™ti bolezenskim glivam s pomoč;o
steno. Tudi njena repna plavut ne kaže več 1	kemičnih sredstev ie že precej star. Leta
nekdanje živahne igre, flotira samo pasivno : 1761 je predlagal Schultliesz v to svrho in ne registrira več curkov in njihovih kva. ! bakrove soli Smotreno delo se ie začelo
pravi morda še lepše: s tegobo v srcu, spo» znali, da je čas pokore in premišljevanja j skoro že notekel in z njim sezona za — j sljuke, ki slove kot pobožne ptice, prve j zrli. in predno smo se prav zavedli, nas jc j prehitela tista nedelja, ki pričenja svoj j evangelij z »judica«. Po starem lovskem ' pravilu, zajetem iz nemških virov, se tudi ; sljuke, ki slove kot pobožnne ptice, prve i vrste, ravnajo po predvelikonočnih nedelj« skih evangelijskih tekstih. Po njih prihaja« j jajo, po njih odhajajo. Tako slove program njihovega romanja:
Reminiscere — jih še ne zbere; a oculi — jih žc rosi; toda taotare — gre pa kar na parel a judica — še kak morda! — Anti palmarum — pa odfrfrarum. Kakor znam, to pravilo res približno vc« ! Ija, dasi je manj vredno kot ono, ki trdi, da se sljuke pojavijo pri nas teden dni pred sv. Jožefom in zginejo teden dni za njim, iz enostavnega vzroka, ker jc sv. Jožef sta« bilen praznik, Velika noč pa premakljiv, ki sega enkrat v zgodnjo, enkrat pa v pozno i pomlad, selivke se pa ravnajo v prvi vrsti ; po klimatičnih razmerah, po vremenu in to» : ploti.	1
Pa kadar že prideš, bodi nam pozdravlje« na ti tajinstvena ptica»lepotica naših po» ndadnih večerov. V kako bogato šareno risano pernato robo je odeta tvojega života sloka oblika, kakor je krasno tvoje veliko, kot noč temno oko! Kdo bi te mogel poza» biti, ki te je pričakoval kdaj na vlažni zele» niči v sencah črnih hoj in smrek ob nji, ko je izzvenel zadnji večerni pozdrav oddalje» nih cerkva po naših gorah in gričih in so se ro mo 'viraatih travnikih dvigale in preli» vale v višino plahe tančičaste megle.
Kdor te je kdaj pričakoval, te pričakuje j zopet, in če te ne more v resnici, te priča« ' kuje v duši, črpa iz spomina in si ustvari j v novič preživel pomladanski večer, ko pri» i vesla nad svitlo j;"K> gori nad vrhovi zaljub» i ljen parček, zavahlja nad njimi, šine kot ; medleča senca v daljino in se izgubi in po» topi v večernem mraku. Z bližnje košenice, ! morda, izpod holma v daljavi ... tu ... ! tam ... zagrni par strelov ... v smrtonosen j pozdrav lovski ljubi :enkl, večerni znanilki ; prihajajoče i .mladi, ki jo oznanja v tiho noč glasen vrisk srečnega strelca prav tedaj, ; ko vre vroče ljubezni kipeča tvoja srčna kri j na zemljo in rdeči z njo hladno roso na ■ m hu m travi.	i
Ej. ti ptica.lepotical Storila si grenko smrt, ali nepričakovano in naglo ... in lepo: sredi v divoti ljubezni in sredi krasote po» mladnega večera, ko ti je svetil lunin srp nad slemeni in ti je zapel zaljubljeno po» grebno pesem lovec, odhajajoč vasovat k svoji ljubici pod okno.
nese rib po reki navzdol, ona jim pove, kje i imajo iskati pritokov in iztokov itd., zlasti [ ker je obojestranska in prinaša ribi dife« rentnih vtisov in občutkov. Verjetno je, da se vrše smotreni pregibki ribe potem, vsaj iz večine, čisto reflektorično in avtoma« tično.
Južna postrv
Dočim ob potočkih, ki se izlivaio v Savo, poznamo malo, rdeče in črnopikosto postr-vico, naši bratje onkraj Julijskih Alp, bivajoči ob smaragdno zeleni Soči. imenujejo postrv velikane, ki doseže, kakor kaže naša slika, za potočno in rečno vodovje Izredno dolžino 1.15 m in težo 20 kg.
Črta-stranica pri ribah
Kakor znano, kažejo rîbe«kostnice na obeh straneh života v smeri od glave do repa potekajočo črto, i.i pa v resnici" ni nikaka nepretrgana prema, ampak smo črta na vi» dez. Ta črta sega včasih celo na repne štr» livke, včasih pa jenia že dosti prej, predno je dospela do repa, ali poteka samo par cen» tiir etrov od glave vzdolž strani, potem pa izgine. Pri nekaterih ribah je bližja hrbte» Djači, pri drugih je pa bližja trebušni sre» dinL So pa tudi ribe, kot na primer ščuka, ki nosijo po več takih, dasi prekinjenih črt drugo nad drugo Luskine, ki nosijo strani» ce na sebi, eo enkrat večje, enkrat pa manjše, kot ostale, včasih so izpremeniene v posebne ščitke, včasih pa so edine luskine na sicer goli ribi. Ta črta »na videz« pa se» stoji v resnici iz samih drobnih cevk, na» rastiih in pritrjenih v smeri črte na vse pri» zadete luskine, tako, da vse skupaj tvorijo opisano, seveda vsepovsod presekano skup» no cevko, ki je vedno napolnjena z ribjo sluzlno, ker je vsaka teh cevk kot vsa koža ribo sploh prevlečena z vršnjico, v kateri »o ugreznjene žleze sluznjice. Na posebnih me» stih pa so pretvorjene stanice te vršnice v posebne čutnice, v katere stopa skozi luk» njico, vodečo skozi luskino v nanjo pritrje» no cevčico droben živec, ki vodi do mogoč» nega živca, potekajočega pod kožo od glave pa do repa, nekako na meji med hrbtno in trebušno muskulaturo (stranski živec). Na glavi sc stranica razprede v tenke cevne vejice, ki se za temenom deloma združijo z onimi, prihajajočimi z druge strani. Izhodi cevk tvorijo takozvane pore na glavi, kakor jih je opaziti prav lahko pri mnogih naših ribah, osobito na ščuki, кјет nekatere dose» žejo velikost ajdovega zrna in še več.
S tem torej, da se vzdolž ribjega života cevčica naslanja na cevčico, tvori več ali manj dobro označeno navidezno črto«stra» nico.
Svoj čas so mislili, da je namen stranice skrbeti za ribjo sluzino. Danes pa vemo, da jc to za ribo važen čut, ki seveda manika drugim živalim in, kajpada, tudi človeku. Da mora biti naprava čut, so sklepali iz te« ga. ker je organ, kot smo videli, v ozkih sti» kih z živčevjem. Da je organ, ki ga potre« bujejo živali, živeče v vodi, tudi ni bilo težko uganit4, a čemu je namenjen, tega ni
Ako primerjamo po zunanji obliki dve enako veliki, našo in soško postrv, ne opazimo posebne razlike, pač pa v barvi Dočim je naša črno ta rdeče nikasta, nima soška postrv rdečih pik In mesto črnih pik je črno marogasta. marmornlrasta. Ako jih preiščemo točno, ugotovimo tudi v zobovju, odnosno v nekaterih kostnih oblikah razliko. Najbolj različen Je tako zvani vomer, to je zakrljeno zobovje na ustnem nebu. Po hftrj rasti soške postrvi in po kostnih oblikah bi sklepaM. da ste to dve popolnoma različni vrsti. Kasnejša opazovanja In pa uspelo križanje, pa ie pokazalo, da obe Izvirati najbrže iz ene pra-poetrvl ki se ie razvijala v dveh različnih smereh. To. kar Je skušal dokazati, — rri rru popolnoma uspelo, — nemški naravoslovec prof. dr. Heckel, ki le bival deH časa v Hercegovini, so pri nas že precej jasno pokazali slučaji ln praktični poteku si: namreč, da so bfia nekatera, danes precej različna bitia nekoč enaka, so se pa radi kasnejšega ločenja in onemogočenega križanja iela razvijati v nasprotnih smereh in tako dobila precej različne oblike. Za primer vzemimo nekatere Jamske žuželke. Nekoč so bile enake, ker pa so bile vsled raznih zemskih preobratov ločene in so živele kasneje pod različnimi živtjenskimi pogoji, so se tudi v oblikah spremenile. Tako ie tudi pri postrvih. One iz dotokov Jadranskega moria so odrezane od svofth sester, ki bivajo v vodovju, ki se Izteka v Črno morie, niso mogle naravnim potom brez človeške pomoči skiroa).
Pred kaklmj dvaisetiirf leti le nestor slov. ribičev prof. Franke nalovil nekai Iker postrvi iz Idrijce, ki se Izliva v Sočo. Ikre so umetnim potom oplodili In Izvaliéné ribice vložili v savske dotoke, kjer so dobro uspevale; toda komaj so nekoliko odrasle, so se na ribicah pokazale preišnic razlike, med njimi in njihovimi starlšl Dočim nilh sestre in dedinje v Soči nimajo rdečih pik. so nove rejenke v dotokih Save oblekle rdeče pikasto In črno lisasto obleko. Črne proge sta-rišev so se pri otrocih, prenešenih v novo vodovje, spremenile v Use. Podobne pojave smo opazili tudi na stare:šth eksemplarih, ki so bili njetl v Soči !n živi preneseni v savsko vodovje. Po par mesecih so se iele pojavljati na soških postrvih rdeče lise. ki so se kasneje oblikovale v pikice. S tem prenosom pa ni bila dosežena samo velika naravoslavna zanimivost, nego tudi precejšen nawedek za gospodarsko stran našega ribarstva. Nova stanovalka se je križala z našo potočnico in prav znatno po-vspešila rast. Pred leti ni bi!o pri nas slišati o postrvih težkih nad 2 kg. kar pa danes m nič posebnega. Iz omen'enega se da
I na z!va k) in kažeio žalibože precejšno ne-
dognali, da ta organ orijentira ribo o smeri, n-glici in moči tokov v vodi. kakor tudi o njenih t'.akovnih odnošajih. V temi, v za» kaljeni vodi v globočini, ob slapovih, v cur« kih, — povsod mora r ba zaznavati, kje se ji odpira ali zapira pot ali prehod, ali kjs in l.daj se bliža nevidnemu uporu, da se mu umakne in ne trči vanj. Če bi ime!: naši brodovi in parniki t tke stranice, bi č::ti!i
na primerno daljino že odpor, ki jim pri» .	„	. , ... .....
haia od ledene gore ali skalne čeri, ki jim i zati z našo potočmeo. Ker nima» istočasne iih zakriva megla ali noč, in nesreč, kot je j	x
dolctela » Titanic«, bi ne poznali. Ce deneš j	shka_nam kaže
v orirnemo velik akvarij ščuko in par drob» i novih postrvi nih ribic za njeno krmo. da jih mparica pri« j lično polovi. "e vrši to čisto lege arti: šču» ; ka se oripravi za naval, se zaleti v trop in : hlastne po izbrani žrtvi. Če pa vložiš med krnice in ščuko stekleno ploščo, ki skupino
stopek, ki bi uničil škodljivca, ne da bi pri tem trpelo staničje rastline. Najti je treba torai sredstva, ki bi kar najbolj energično vplivala na parasita, in čim manj neugodno na pasivno udeleženo rastlino, oz. ra človeka in živino, ki naj bi jim služila za hrano. Predvsem se ie treba ozirati na to. da upliva večina desinficiientov neugodno na kaljenie rastlin, ako ne direktno na klico, pa vsaj neposredno ali posredno na poznejši razvoj in rast. Z gospodarskega stališča se ie treba vprašati. aH odgovarja investicija uspehu? Prof. Oppenheimer v Berlinu navaja sledeče številke:
I* Na snetljivosti (Spitzbrand) znaša letna izgirba krušne pšenice v srednji Evropi povprečno 5 odstotkov: to pomeni za Nemčijo j 100 milijonov mark. Ako bi vso pšenico v i Nemčiji pred setvijo izlirži z odgovarja-; čimi kemikalijami, bi to stalo 30 milijonov i mark; čisti dobiček bi znašal torai v na-' slabšem slučaju 170 milijonov mark. ako ) upoštevamo da bi odpadlo luženie v krajih, ; kjer se snet ne pojavlja, postane račun še j ugodnejši.
; Bolezni, ki nastopajo na kulturah pri nas, j so predvsem snet na pšenici ln koruzi in i znana peronospora na trti: tudi hmelj bo-; ieha pogosto na takozvani rli. Vsem žitom so fusarium - bolezni, ki so Izpostavljene kemičnim vplivom le v slučaju, da se glivice niso vselile v kalček; v tem slučaju ie vsako luženie zarran. edino, kar utegne še pomagati ie ugrevanje na 55 stopini Cel-i zija, kar bi glivico ubilo, žitnega Stanič;a i pa ne bi kvarilo.
j Še hujše so snetne bolezni, ker snetna glivica ne inficira zrna v kali, ampak pride na že razvito rastlino. Zanimivo je, da se razvijajo glivice sneti na česminu In da preidejo šele odtod na pšenico. Cestnin e treba torai v bližini pšenlčnih njiv Iztrebiti; ponekod so zato poskrbeli celo po zakonu.
Uporaba kemikalij se vrši ponajveč ,no-krlm potom, s tem da se namaka ali po-t škropi sems. V zadnjem času uporabljajo i tudi suho iretodo, to ie napraševanje n. pr. I žvepla na trto al! bakrovega karbonata na \ lanene set/e.
j Opazovanja so dognala, da up'Jvajo raz-j lične bakrove soli odločno sporicidno, t. i. : da ubijajo glivice — da pa zmanfšajo plod-'■ nost In zadržulejo razvoj rastlin. ! Hiltner je prvi trporabljal sublimalno j deslnfekcijo proti okužen hi z fusarlum-om 1. 1906 s precel dobrim usoeho.n. Tudi sedaj so še na prvem mesto flvosrebrove soli. četudi sublimât sam Ri popolnoma odgovarjal zahtevam.
Velike severoamerlSte tvrdke propagirajo kompleksne žlvosrebrove soli, v katerih je vezan živo srebrov atom na fenole. Predvsem Hh znači okolnost. da Drl lui en ju sicer izdatno oplivajo na parasite, ne slabijo pa kalnosti In rasti rastlin. Kako deluje taka spojina m odvisna le od vsebnosti živega srebra ampak tudi kakor p. I v s »h kompleksnih organskih soleh od celotne strukture. tako da se odpira s tega vidika agrikultura! ke.niil Izredno prostrano polje. Take kompleksne soli, uporabliene za rastlinsko kemoterapijo so todi v naših krajih znani uspulum In eer.nlsaa.
Za deslnficiranje žita v silosih up »rahljajo z izredno dobrim uspehom buhač, to je rastlina, ki uspeva v naši državi v Dal.na-cH, in ki so k> do zadnjega izvažali v vst kraje sveta. Buhač obvaruje žito Crèves*.! in fusarium-bolezni. Aplikacija se vrši suhim potom: ko žito spravljajo z elevator-jem v silos, ga vprašiio s pulverzirantm bu-hačem. Kako sijajno se ie obneslo to desin-fekUisko sredstvo, priča dejstvo, da so na Japonskem nasadili velikanske plantaže buhača, ki le sedaj uspešno konkurira jugo-slovenskemu pridelku, ki je nečist. Iz buhača izdelujejo tudi caherlin in antimorbin. Kakor čujemo, se ustanavlja baš sedaj tovarna za predalavo te rastline. Prednosti take deslnfekclje so predvsem v tem. da buhač ne kvari žita, ki ostane užitno in brez slabega oknsa, tako da ga pred predelavo v mlinu ali v stopah ni treba zračiti.
v Hmeljarji uporabljajo še vedno sublimât, kl ga tudi držaja priporoča, ker je hmelov kalček trenda odpornejši proti kemičnim upilvom nego žitni Tudi pri desinflclranju trte uporabljajo skoro izključno le žveplo in modro gailco.
Zanimivo je, koliko izda n. pr. severna Amerika za setvena lužila In drugačno uničevanje rastlinskih parasitov. Zedinjene države izdajo letno za uničevanje črva v pa-muku 180—200 milijonov dolarjev, za institute, ki služiio preiskovanju In informacijam v svrho izboljšanja poljskih pridelkov (Bo-ard of Agriculture) 11S milijonov, za uničevanje sneti 76 milijonov itd. To so številke, ki jasno kažeio. koliko važnosti polagajo onstran luže na ozdravljenje njiv. Da pa se vrši napraševanje bakrovega karbonata iz aeroplanov. ie možno zaenkrat pač le v — Ameriki.	F. L. Y.
znanje, imenujejo jo laks, 'aksforelo itd. in še to ne vedo. da se laksovi nahajajo samo v tisti!] vodah, ki se stekajo v Atlantski Ocean Nekateri .io Imenujejo tudi Ameri-kansko postrv. Toliko iim ie pač znano, da so bile v naše vode spuščene tudi tako i rvane šarene postrvi, ki so bile prinesene j iz Amerike, a ne vedo pa tega. da so raz- i lično barvane in da se sPlch ne morejo kri
pradedinjo naših u;eto cd no'eg slikanih dečkov bratov Skrt v Soči. blizu Sv. Luclie.
Reflektorska zrcala
Vecletm poizkusi v elektrotehničnih la boratarijih v severni Ameriki (Westing-house Electric a ud Manufacturing Co.) so privedli do uporabo novega reflektorskega materijala. Dosedaj so uporabljali povečini stekleno zrcalo z oblogo Iz srebra, ki ima slabo stran da je krhko in da popušča obloga pod vpiivom atmosferilij ln motoiskib plinov. Posebno Škodljivo vplivajo že najmanjše sledi žveplovodika na srebro, tako da postane zrcalo motno ali, kakor pravijo, oslepi*. Tudi aluminij, s katerim so delali natančne poizkuse, se ni obnese!; kromovo zrcalo se Je izkazalo kot ceno in polnovredno nadomestilo, v slučaju pa, da se posreči galvanitfna aplikacija, bi bilo kromo-
U ela sta io. ko je zaSa v plitvino, najbrže	i vo zrcal° tadI neprimerno cenejše. Galva-
sledeč plenu. Iste vrste postrvi se nahajajo	i п1бпе obV'^e so se izredno lepo posrečila
tudi v hercegovskih vodah, ki se izlivaio	{ na syinec' baier Jeklo, v Jadransko morje. F. L. Y.
;aston Leroux:
Prikazen v Operi
PREDGOVOR,
katerem pripoveduje pisatelj tega čudnega dela čita-;!u, kako je dognal, da je fantom opere v resnici živel.
Fantom Opere je obstojal. To ni bil, kot so dolgo domnevali, iz-jdek domišljije umetnikov in praznoverja ravnateljev, smešen yor razgretih možganov gospodičen baletk, njihovih mater, vra-jk, garderobnega osobja in hišnice.
Ne, fantom je v resnici bil, z mesom in kostmi, čeprav se je [javljal natanko tako kot pravi fantom, v podobi sence.
Ko sem začel proučevati arhiv Narodne glasbene akademije, un se zavzel ob presenetljivi skladnosti pojavov, ki so jih prikovali fantomu, z neko nadvse skrivnostno, fantastično dramo kmalu sem nehote prišel do misli, da bi se morda dalo zadnje .stvo čisto smiselno razložiti Iz prejšnjega. Dogodki so stari :naj trideset let in ne bi bilo težko najti še danes v plesnem ožku častitljivih, verodostojnih starcev, ki se spominjajo, kot bi i to zgodilo včeraj, v kakih tajinstvenih bi tragičnih okoliščinah je ugrabljena Kristina Daaé, je izginil vikont de Chagny in je bil njegov starejši brat grof Filip, čigar truplo so našli na bregu гега, ki se razprostira v podzemlju pod Opero v smeri Seribe-ovi Toda nobena teh prič ni doslej mešala s to grozno zgodbo ijeslovne osebe fantoma Iz Opere.
Do resnice sem prihajal le počasi, ker so me motile čudne, na pogled naravnost izvenzetneljske dogodbe, na kakršne so eherni trenotek zadele moje poizvedbe. Večkrat sem bil že na tem, kratkomalo opustim brezplodni napor. Navsezadnje pa sem jtnl dokaz, da me slutnje niso varale, fa ves moj trud je bil po-lačan oni dan, ko je postalo popolnoma gotovo, da je bil fantom ere več kot senca.
Tisti dan sem prebil dolge nre v čitanju »Ravnateljevih spolov«, lahkotnega spisa preskeptlčnega Moncharmina, ki ni tekom jjega službovanja v Operi prav ničesar razumel o mračnem ob-išanju fantoma in se mu je na vso moč rogal celo v trenotku, ko je postal prva žrtev čudne finančne operacije, kl se je izvršila čarobni kuverti«.
Obupan sem ravno zapuščal knjižnico, ko srečam na stopnišču ibeznlvega oskrbnika naše Narodne akademije. Čebljal je z malim, ahnim in ljubkim starčkom, katerenm me je radostno predstavil, jspod oskrbnik je poznal moja raziskovanja rn je vedel, s kakšno strpnostjo sem zaman skušal odkriti zavetišče preiskovalnega dnika v glasoviti zadevi Chagny, gospoda Faura. Nihče ni vedel, ie z njhn. če je živ aH mrtev. In glej, njegov prvi korak v arizu po povratkn fz Kanade, kier Je preživel 15 let, je bil v taj-
ništvo Opere, da si izposluje brezplačen sedež. Ta mali starček je bil gospod Faure sam.
Prebila sva v družbi dober del večera ta on ml }e pripovedoval celo zadevo Chagny, kakor jo je razumel svoj čas. V pomanjkanju dokazov je moral pristati na domnevo, da je vikont zblaznel in da Je starejši brat umrl po nesrečnem naključja. Navzlic temo pa je ostal prepričan, da se je odigrala grozna drama med bratoma zaradi Kristine Daaé. Ni mi vedel povedati, kaj se je zgodilo s Kristino m z vikontom. Ko sem mu začel govoriti o fantomu, se je mojim besedam seveda samo smejal Tudi on je zvedel o čudnih pojavih, ki so vzbujali vero v izredno bitje, katero si je izvolilo svoje bivališče v enem izmed najskrivnostnejših kotov Opere, poznal je tudi zgodbo o »kuverti«, toda v vsem tem ni videl ničesar, kar bi moglo ustaviti pozornost uradnega raziskovalca zadeve Chagny. Zatorej je jedva poslušal nekaj trenotkov izpoved neke priče, ki je iz lastnega nagiba prišla potrditi, da je imela priliko naleteti na fantoma. Ta priča ni bil nihče drugi kot oni, H ga je ves Pariz imenoval »Perzijca» in kl so ga dobro poznali vsi operni abonenti.
Lahko si mislite, kako silno me je zanimala ta Perzijčeva zgodba. Hotel sem najti, če je bil še čas, to dragoceno in izvirno pričo. Sreča me je poslužila in uspelo mi je iztakniti ga v njegovem stanovanju v ulici Rivoli, iz katerega se ni ganil od onih dni in kjer je umrl pet mesecev po mojem obisku.
V začetku sem bil nezaupljiv. Ko pa mi je Perzijec z otroško odkritosrčnostjo pripovedoval vse, kar je osebno vedel o fantomu, ko mi je izročil vse dokaze za njegovo bivanje in zlasti čudno korespondenco Kristiane Daaé, ki je bleščeče razsvetila njeno grozovito usodo, ml ni bilo več mogoče dvomiti. Ne, ne! Fantom ni bil bajka.
Pričakujem že vnaprej ugovor, da vsa ta korespondenca morda ni pristna, in da jo je prav lahko izdelal od prve do zadnje črke Človek, čigar domišljija je bila prepojena z zapeljivimi pripovedkami, toda k sreči sem našel razen glasovitega svežnja pisem še diuge vzorce Kristinine pisave. Primerjava me je rešila slehernega omahovanja.
Napravil sem točne poizvedbe tudi o Perzijcu m prepričal sem se, da je pošten in spoštovanja vreden človek, nezmožen spletke, ki naj bi zapeljala sodnLio.
Sicer pa so tega mnenja tudi najodličnejše osebe, ki so prišle v kak stik z zadevo Changy, prijatelji te družine, katerim sem razložil vse svoje zaključke. S te strani sem prejel najplemenitejšo spodbudo. Kot primer naj navedem samo vrstice, ki mi jih Je poslal general D ....
»Gospod,
prosim Vas z vsem povdarkom, da vsekakor objavite uspehe svoje preiskave. Natančno se spominjam, da so nekaj tednov, predno je izginila velika pevka Kristina Daaé in se je odigrala drama, ki je razžalostila celo saint-germainsko predmestje, pripovedovali v plesnem krožku mnogo o fantomu. Te govorice so ponehale šele po tej aferi, kl je priklenila nase splošno po-
Sesasov HOTEL „PESTIBRBICHISCHER НОГ"
Wien, I. Rothenturmatraeae 18 égal (Flelschmarkt)
120 sob modemi komfort, zmerne cene, restavrant (^utro* naročeno.) iHessov hotel „St. Stefan" (KBnlg von Ungarn) Wien, L Schu-^icrstrasse 10. — Tekoča voda ln telefon po sobah. Sobe s kopeljo.
ALUMINIJ
kompletna garnitura 12 kom. kakor na sliki franko dom
iMŽ.^H ____
SUH L "^"MARIBORSF
Proti predplafflfl ali povzetja. Cerkveni zvemnri, armature in surovi odlitki.
Najboljša so 6e vedno
PUCH-kolesa!
Solidne cene! 'lačljivo na obroke!
Ign. Vok
= Ljubljana ===== Novo mesto-
Kle se najbolje. Je kupi brez dvoma znano pri
[n. Zargi
Pri nizki ceni.
1847-a
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 3
Nudi se eenj. odjemalcem rasnega perila, vsakovrstnih nosa-. rokavic, ter veliko Izbiro vezenin, nakltov, très, svile raznih tara-)> oosebno samoveznk Ltd. po priznano nizkih cenah
I<epa velikonočna darila:
kot ročne torbice, manikare, kasete ter različne druge usnjene izdelke, toaletno milo itd. priporoča tvrdka
F. M. SCHMITT, LJUBLJANA,
Pred Škofijo St. 2.	1690 a
Krami dunajski modeli v salonu P. BARBOR1C, Mestni trq it. 7
Velika izbira svilenih klobukov. Slamniki od Din 60-125-a	prej, coetliee, trakovi i. t. d.
Preoblikovan i e slamnikov po najnovejM modi
Cene priznano nizkei	Cene priznano nizke.
zornost Toda če je mogoče, kot to verujem, odkar sem slišal Vaša izvajanja, razložiti dramo s pomočjo fantoma, Vas prosim, gospod, da nam pripovedujete o fantomu. Najsi se ta v početku zdi še tako skrivnosten, vendar je še zmerom bolj razjasniv kot tista mračna povest zlohotnih ljudi o dveh bratih, ki sta se trgala do smrti, čeprav sta se oboževala celo življenje...
Sprejmite itd.____«
Končno sem s svojo zbirko listin v rokah prepotoval prostrano področje fantomovo, ogromni monument, iz katerega je napravil svoje cesarstvo, in vse, kar so videle moje oči, kar je odkril moj duh, je divno potrjevalo Perzijčeva dokazila. Končno je čudovita najdba kronala moje delo.
Vsem je še v spominu, da je zadnjič, ko so razkopavali podzemlje Opere, da zagrebejo fonografirane glasove umetnikov, spravil delavčev kramp na dan mrtveca. Takoj sem se prepričal, da je to uprav fantomov okostnjak. Sam oskrbnik je ta dokaz na mojo prošnjo otipal z lastnimi rokami in vseeno mi je. Če časopisi pripovedujejo, da je bilo to, kar so tu našli, le ena izmed žrtev Komune.
Nesrečniki, ki so bili za časa Komune poklani v kleteh Opere, niso pokopani na tem koncu. Lahko povem, kje se njihovi okostnjaki dado najti, daleč proč od te orjaške kripte, kjer so bile tekom obleganja nakupičene vsakovrstne zaloge živil. Na to sled sem prišel, prav ko sem iskal ostanke fantoma Opere, ki jih ne bi našel brez nezaslišanega slučaja, da so zakopavali žive glasove!
Toda o tem okostnjaku bomo še govorili in povedali, kaj bi se moralo z njim storiti Sedaj je čas, da zaključimo ta zelo potrebni predgovor, z zahvalo vsem tistim, ki so mi prožili izdatno in koristno pomoč in s tem omogočili, da moreva skupaj z bralcem še enkrat v najmanjših podrobnostih preživeti one ure čiste ljubezni in groze, tako gospodu policijskemu komisarju Mifroidu, (ki je bil svoj čas poklican k prvim ugotovitvam po ugrabljenju Kristine Daaé,) nadalje še bivšemu tajniku gospodu Remyju, bivšemu oskrbniku gospodu Mercierju, prejšnjemu pevovodji gospodu Gabrielu in prav posebno še gospe baronici de Castelot-Barbezac. ki je bila nekoč »mala Meg« (nad čemur ne zardeva), najdražestnejša zvezda našega baletnega zbora, starejša hči častivredne gospe Giry — rajnke vratarice fantomove lože.
Bil bi grd nehvaležnež, če se ne bi na pragu te grozne in istinite zgodbe zahvalil tudi sedanjemu ravnateljstvu Opere, ki mi je tako prijazno šlo na roko pri vseh mojih raziskovanjih, predvsem gospodu Messagerju; istotako jako simpatičnemu upravniku gospodu Gabionu in prav ljubeznivemu arhitektu, ki skrbi, da se ohrani spomenik v dobrem stanju, in ki mi je brez obotavljanja ponudil dela Charlesa Garnierja, čeprav je takorekoč vedel, da mu jih ne bom vrnil Nazadnje mi ostaja še, da javno priznam velikodušnost svojega prijatelja in bivšega sotrudnika gospoda J. L. Croze-a, ki ml je dovolil črpati v njegovi divni gledališki knjižnici in izposoditi si nekatere edine izdaje, do katerih mu je bilo toliko.
G. L.

Melikonočni piruhi
»H Tšskotme zadruge v Ljubljani:
Boccaccio, Dekameron. Druga knjiga.
Strani 250 in 39 celostranskih slik
Broš Din 56—, v celo platno vezana Din 72*—, boljša izdaja v polfran-
coski vezavi Din 100 —, poštnina Din 3"—.
(Prva knjiga Dekamerona ima v istih izdajah enake cene).
Mirko Pretnar: M pristanu.
Broš. Din 24 —, v celo platno vezana Din 32*—, poštnina Din 1'50 več.
Ivan Lah: Peaeluh.
Narodna pravljica v šestih dejanjih. Broš. Din 18—, poštnina 75 para.
Zbirke .Oder* 14 zvezek.
H. Sienkiewicz : Potop.
I. del. Zgodovinski roman.
Iz poljščine prevel dr. R. Mole 1926. Strani 598.
Broš Din 110-_, v poi platno vezana Din 124'—, v celo platno Din 134'-
poštnina Din 6-— več.
Kdor oglašujep ta napreduje!
Za velikonočne praznike Praška šunka
«OP različne delikatese kakor i ementalski sir, eardine, različne konzervirane ribe, konjak, rum, čai, čokolada, likerji vseh vrst, buteljska in desertna vina, šampanjec Itd. nudi tvrdka
MikloiiSeva c. 8. FR. KHAM Miklošičeva c. 8.
Za praznike znatno znižane cene. 1789 a
Najcenejše in največje skladišče dvo- ^ koles, motorjev, otroških vozičkov, " ' šivalnih strojev, vsakovrstnih nadomestnih delov, pnevmatike. Posebni
------------oddelek za popolno popravo, emajli-
ranje in poniklanje dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev 1.1 d. — Prodaja na obroke. — Ceniki franko. —
„TRIBUNA*' F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, KarlovSka cesta štev. 4.	U7-a
za poljske železnice, 60 milim, visoke
Ponudbe prosimo na upravo lista 1819-a
v LJUBLJANI
prodaja premog
iz slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, * cel h vagoob po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja ia razpečava na debelo
inozemski premog in koks
vsake vrste In vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški In angleški koks za livarne in domačo npo-rabo, kovaški premog, črni premog ш brikete
Naslov: Prometni zavod za premog, i i ? LinMjaiH
Miklošičeva ceeta štev. IS/I.	ro-t
Edino največje in najmodernejše podjetje te vrste v Sloveniji.
MEZNARIČ RAD©, Maribor, Glavni trg štev. 21
Tel. interurbars 47G Brzojav Meznarič Maribor.
Trgovci, 2shte»aj(i ponudbe.
PEUGEOT
HÂRLËY - DAVIDSON
3 1/2, 7/9, tO/12 HP
dutomobili, moiocikh, bicikli /družn-cjo kvaliteto, ekonomijo, «igui-lost obrata Svetovni rekord najmaniše uporabe ben-
cina v posest 0varne Peugeo Naj «i a novost sltrisedezui speci- »vetovnoznani motociklji za spor' ia poklic, najcenejši v nakupi lni luksuzni au'o spremenljiv v par trenotklh v majhen tovorni voz iteprekosljivi v kvaliteti.Oglejte si najnoveji> model 3 1/! HP N111 ter različni poklicni potniSki automobili 2 malimi vzdrževalnim stroéki	čtte takoj, da imate v početku tezije že Vaš motocikl
3rezkonkuren6ne nabavne cene. Ulavno zastopstvo ta lugosiavijo
O ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva alica 11.	1407 i
i,Eli
ZA KURJE OÙ
Zahtevajte samo orignaln „Smrt Sulje» všnia"i U apotekama in drogerijama 1 zavo 10 Omara. LABORATORIJA LAMICQ,
Beograd Kondina 11	6t-a
Idile ie pol bogastva.
Za uspešno duševno in telesno delo ter za uspeh v življenju sploh, je človeku predpogoj telesno zadovoljstvo. — Ne mučite svoiega telesa pri vsakem koraku Z trdimi usnjatimi oetaml, ker one povzročajo močne potresljaje — Nosite tudi VI PALMA-KAVČUK potplate in pete. Vi se potem ne oodete hoteli ln kakor več odreči ugodnemu in elastičnemu koraku. — Palma-kaučuk pete so trikrat tako izdržljive in še ceneje ke-usnje.	5s s
ZA VELIKO NOČ
Praška šunka kg 33 — Din in raznovrstne mesne zdelke, sli, čajno maslo, kompote, sadne soke, čaj, konjak, rum m raznovrstna žganja in vina priporoča
Шт trgovina in vnotof 6. BREZ lil H
Ljubljana Fiorijanska uiica 1 (križišče
cestne ieiezn'ce pri Sv. Jakobu).	1807-a
Veleimanje grofa Szapary v Murski Soboti	1766 a
odda takoj
500 000 enoletnih akacijevih sadik.
Sadike stanejo franko postaja Murska Sobota 1000 komadov 100 Din. — Pismena naročila spreiema: Ravnateljstvo vele» imaaja Szapary, Murska Sobota.
□
xmf-1OT<nor»yT«Yv^nrmr tirrirnnfrrnntmriimrififn mnrvrr» » mnnt
Telefon 980
pisalni stroj je dosegei svetovni sloves nad 2,000.0u0 strojev v prometu in rabi Zastopstvo-LUDVIG BARAGA. LJUBLJANA
Seienburgova al. 6 IU 27 a	Telefon 980
Morim s t. ton
I3.i9
IVANKA STEGNAR
Ljubljana, Hiшska cesta tO
priporoča na'nove/še svilene klobuke in slamnike.
Vsa popravita točno in do najnižjih cenah
Žalni klobuki vedno v zalogi. ..................................................i чишлншш
STlottnt kamgamt in šeotjote
v veliki izbiri po ugodni ceni
# dobite ш
v obče znani, nad 50 tet obstoječi manuf. trgovini
M. Mi ki и ac .&ri Škofu". Ljubljana Zunanjim naročnikom se pošilja tudi po pošti.
127-a
parcelirana v bližini Kolezije na kateri že stoji nekaj vii v izmen 7509 ms
s© ugodno proda»
(Trnovsko predmestje).
Poizvedbe pri gosp. Jos. Pollaku, trgovcu v Ljubljani, Sv. Petra c. 7.
1791 s
■'j;«:? • '.v*.•	(.•.

Ljubljena naša mam ca m babica, gospa
TEKLA SITTIG
posestsica
je sinoči, dne 23. L m. ob 8. uri, previdena s tolažil sv. vere, stara 94 let, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage nam pokojnice se bo vršil dne 25. marca ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti na domače
pokopališče.
Sv. maše zadušnice so bodo darovale v domači
farni cerkvi.
Radovljica, dne 24. marca 1926.
Žsiufoče hčere, zet in vnuki.
Samo dva dni
R in I il 1.1.
Prodaia vsakovrstnih otroških obleko, plaStev, klobučkov
itd. v irgovini periia
HED ŠARC Ljubljana
Seienburgova ulica Stev. 5
N'c zamudte ogledat' s' izložbo
\f restavracii pod
„Skalco"
Mestni trg št 11.
se ločijo pristna te« pitna vina Preko ulic» Din !•- cenejše. Vsako sredo, soboto in nedelji' od 20. do 24 ure salonski koncert Ob nede I ja h od 9. do 13 ure zaitrkovalm koncert
fâinoveiSa znadba
Ure? kvarienia blaga kemično sna žen i e m vsakovrstno barvanje oblek
Anton Boc
LJubljana
seienburgova ulica 6/1
Gltnce - Vič 46 120-a
Polenovko
namočeno 66°
marinade vseb vrst
po konkurenčnih cenah
morske ln sladkovodne ribe
dobite vsak dan v sje-cijaini trgovini .RIBA'
Grailišče št. 7 Litibliana

* T. RABIČ 'J
j Ljubljana ФЈ ^vorsk^
Semenski kromoir
na va one, lep, zbran, debel, razpošil a fco. vsaka postaja v Sloveniji
JOS. HARTMANA nas!. J. SBIL
Velike LaSče. tes?»
Za Veliko nož
priporoča veliko izbiro različnih točno 1670-a	Izdelanih in tovanvških
= čevljev =
po r.ajn žjih cenah trgovina ANGELA uORSE, t ob! ana, Star trg 15
Filiialka belgijske tvornice
za orožje „Dimoulin" iz Liege (Belgi a)
ima na zalogi v skladišču v Beogradu
1809-s vsakovrstno
lovsko orožje
kateri po kvaliteti in ceni izključuje vsako konkurenco. Knpci vsake puške dobijo
lil
Velikonočno peewe*
kolače, torte, raznovistne povitke in itično zdelate lahko doma, ako vporabite
Dr. A, OETKERJEf
Pecilni prašek Vanilin sladkor Prašek za puding Zmes za kolače
Svetla glava	li*'
Dobi se povsod in v glavni zalogi
Jos. Reich, Maribor
Knjiga receptov brezplačno In poštnine prosto
jjU---- -
'!na Odlikovane Tovarne
[ta lil
e
IV! on za
Isi I
::;! Tkanine
od tvornice
iT Prteaiae I- •"?':./ H Perila i
тззггатаазел»;?
originalno garancijo
belgiiske držav, ustanove. Pišite za velik' ilustrirani katalog na „Belgijsko društvo" Beograd, Hercegovačka ulica Palata Beogr Zadruge.
Oprem
П li
Za QGm
: i I : ! ! ! ! ! : j : : .fnv™*^ V '
jil Dobave llili i III za hotele, restavracije în zdravilišča \
В2ШВГПГ V '
C"
ZAHVALA.
Podpisani se najlepše zahvaljujem „Vzajemni zavarovalnici' v Ljubljani, katera ml je o priliki požara, ki mi ie uničil gospodarsko poslopje z orodjem. klajo in vozovi tako hitro in kulantno ocenila in izplačala popolnoma vso odškodnino brez vsakih odbitkov.
Ta domači zavod vsakemu najtopleje priporočam.
Zalog, dne 10. marca 1926.
FRANC BOLKA,	!78s a
posestnik, gostilničar in mesar v Zalogu, okr. Kamnik.
^ ---———---f
a |;1 OBRNIT! SE NA PODRUŽNICO y ;
v trstu
VIA MAZZINI, 30	* f il
Mestna občina v Slovenski Bi| strici razpisuje mesto
občinsk
Sli
Kostni pogreba! »?e<J





i V•/V'-fï/;
• ••'.«'..O'
V	neizmerni žalosti lavtjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da ie naš iskreno-ijubljem soprog, predobri oče in brat gospod
FRAN ZORE
vitji poštni uradnik
v sredo, dne 24. t. m. ob 4. pop. po daljšem bolehanju nenadoma preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v petek, dne 26 t. m. ob 4. popoldne <z hiše žalosti, Poljanska cesta štev. 17 na pokopališče k Sv. Križu.	1859a
V	Ljubljani, dne 25 marca 1926,
Fani Zore roj. Perčič, soproga, Miro Zore, sin.
Ponudbe do 1. apriia 1921 Reflektira se na boljšo in stroj kovno izobraženo moč. 1723-j
\
S
уттптш
Zahvala.
Povodom smrti iskreno ljubljene soproge ednosno zlate mamike, gospe
JeSisawe
sva bili deležna nešteto izrazov iskrenega sočutja tako da nama ni mogoče zahvaliti se vsakemu posebej Iskieno se zahvaljujeva tem potom vsem, Ki so se naju spomnili ob tem prtbrdkem udarcu trpke usode
Predvsem se zahvaljujeva veleč, duhovščini za častno spremstvo blagopokojmce preč. g. ptiorju Uča^u za prekrasen tolažilen nagiobni govor, nadalj slavnim tukajšnjim korporacijam kot Obrtnemu društvu m skupni obitni zadrugi, Sokolskem" drušivu, njegovi godbi in pevskemu zboru, gasilnemu društvu, občinskemu odboru, zastopnikom žandarmerijske postaje in Orjune, nadalje velecenjenim: gg županom mest Ormož in Ptui, g načelniku okr. zastopa, g. fin. svetniku Pernetu, gg. zastopnikom Ljub'janske kreditne in Obrtnr banke, zastopnikom Trgovske in obrtne zbo niče in Zveze obrtnih dru-šiev, gg. za?top'iikom srezke in oblastne organizacij S D S. ter tisočerim diugim ki so spiemili nepozabno pokomico na njeni zadnji poti in okrasili uieno krsto z neštevilnimi veno.
Posebno se zahvaljujeva tukajšnjemu zdravniku g. dr. Heissu za požrtvovalno skrb, posvečeno pokojnici za časa njene mukcpolne buiezni.
Središče, dne 23. marca 1926.
Žalujoča Jakob in Jurica Zadravec.
1805 a
Alojzij Poiajnko sL naznana v globoki ža osti v svo em >n imenu svojih ottok ter vseh ostalih sorodnikov pretužno vest. da e njegova liubljena so-pioga, predobra mati. stara mati in tašča, gospa
včert ob četrt na 8 zvečer nenadoma za vedno zatisnila svoje blage oči
Nepozabno pokojnico spremimo v četrtek, dne 25. marca ob 5. pop. iz hiše žalosti. Novi Udmat, Društvena ulica 45 na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo brala v latm cerkv Sv Petra v petek, dne 26. marca ob 9. dopoldne.
Prosi se tihega sožalja	1835 a
Novi Udmat, dne 24. marca 1926.

-no najvainejtih odkriti) e îdiavilo proti goiši idtavlino soljo, ki vsebuje jod Znameniti dunajs!-ičeniak vseučtllicni piotef.-or di vitez Wagnet pi lauregg in mnogi drug. zdravniki sklicuiejo ie r idnosna Izkustva in ptlobčujejo mnogoitevilr.-'Bpebe Гако «on pi v Švtcl celi kraji ozdravi^r. d te nepristnosti Je to oopolnoma neškodljiv« ijaéa. ki irvanredw deluje Naie učinkovite rirs-nièke »oh »o odstranile ie na tisoče ljudem uoUo Zahtevajte naš» poročila n zdr*v!ienju n upotaS.. ■caiera odobrava vsak idravmk Mi smo ustanovi i vseh državah zastopstva katera V.,m bodo zasu r xxlala naic opisa, ki Vas bodo gotovo tanimr »Išlte àe daces In dobili boste takoi	176»— |
U) ist DlSrzke, Berlin. Wilmers'I dorf, Brucbsalerstr. 5, Abt 926 I
Zabvaia.
Vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin pok g.
naša iskrena zahvala.
Rodbina Pfeifer'eva.
1846 s
Urejuje dî. Albert tramer, izdaje za Konzorcij «Jutra» Adoli Ribnika*. Z* Narodno tiskamo dd. kot tiskamarj« Fran Jezeràek. 7л šnaeratni del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi » Ljubljani.