X. letnik.
V Gorici, dno 11. septembra 1902.
37. Številka.
LISTEK.
Skopost sc sama kaznuje.
Bila sta mož in žena. Živela sta skromno in ubožno, in njih premoženje je bilo kopica otrok in jedna kokoš. — Lakota je bila marsikdaj gost v tej hiši, tako, da so otroci včasih kar črnevali lakote. Mati je bila jako žalostna nad tako revščino, kajti otroci so kričali: »Mama, dajte kruha, lačni smo!“
Moža je še bolj peklo v srcu. kajti beračit ga je bilo sram, dela pa nikar se ni moglo najti. Ali sila kola lomi, takn je tudi tu primorala stara dva vzeti beraško malho in iti od hiše do hiše. — sak gre svojo pot, mož na desno, žena na levo. Mož prišedši do sv. razpela, povzdigne oči proti križanemu in pravi: „Ti veš, vsemogočni Bog, kako tare mene revščina in kako sem jaz in moji otroci lačni, — a ti si pa še bolj, ker tvoja koža pod rebri je bolj odrta nego moja. Prosim te, pridi jutri k meni na kosilo*1. Jezus pa odgovori s križa: »Kaj mi pa boš dal josti, saj nimaš sam nič 1“ Mož pa mu reče: „Kar imam, s tem ti bom postregel !“ Nato mu Jezus odgovori, da pride o poludvanajstih. Mož se na to potolažen vrne domov. Domov prišedši mu ponudi žena. kar je bila med tem vdobila iz radodarnih rok milosrčnih ljudij, ali on ne vzame ničesar in re2e: »Jej le ti sama in otrokom daj, jaz ni-
sem lačen in zelo lahko mi je pri srcu“. Na to je mož povedal prigodek, kako se mu je pripetilo.
Drugo jutro žena zakolje po moževem ukazu zadnjo kokoš. Naredila je iz nje tri jedila. Eno tretjino kokoši je ocvrla, drugo tretjino je spekla, tretjo tretjino pa je skuhala. Ob devetih pride berač in prosi milodara. Žena vpraša moža, kaj naj mu da, ko vendar nimata nič pri hiši, razun vbite kokoši. Mož ji vkaže dati košček ocvrte kokoši. Ob desetih pride drugi berač in prosi milodara. Tudi temu da žena košček pečene kokoši, kajti mož ji je potrdil upanje, da bode vendar še dovolj za Kristusa.
Ob poludvanajstih pride tretji berač. Ta se vsede za mizo, kajti mož ga je spoznal, da je Kristus, ker je bil svoj prihod naznanil ob poludvanajstih. Nato reče Krist: „Kosilce je sicer majhno, a okusno, pri tem bi trebalo kaj piti“. Ti vsemogočni Bog, pravi kmet, „veš, da nimam nič vina pri hiši“. Krist pa pravi: „Veš kaj, v kleti imaš star zarjavel sod, odpri pipo, mogoče, da kaj priteče. Mož stori po Kristovih besedah. In glej čudež! Najboljše vino, kar ga je svet videl do tistega časa, prinese mož na mizo. Nato pravi Krist: „Ker imamo meso in vino, trebalo bi nam tudi kruha!“ ,,Ti veš, pravi kmet v drugo, ker si vseveden Bog, da nimam niti krajcarja pri hiši, s čimur bi si kruha kupil“. Nato pravi Krist: „V
spalnici imaš staro škrinjo, v njo pogledi, mogoče najdeš noter kak krajcer11. To izrekši gre mož po stopnicah v spalnico; Krist pa zgine. — Ko odpre škrinjo najde jo polno lepih cekinov. Nato pokliče še ženo. Nista vedeia, koliko jih je, ne kaj bi naredila ž njimi. Žena pravi: „Zmeri-mo jih ali pa kaj, ker nimamo nobenega mernika*1. — „Šla bodem k našemu trgovcu in mi bo posodil mnrnik**. Kakor rečeno, tako storjeno. Žena gre in poprosi prodajalničarja naj ji posodi mernik. Prodajalničarju se je čudno zdelo, za kaj pač bode rabila ta žena mernik, ko nima vendar nič za merit. ,,A čakaj**, misli si, s smolo bodem namazal dno in potem bouan videl, kaj so merili. Žena pride vsa vesela domov z mernikom. Toda pri meri je bila skrinja vedno polna, čem bolj so jemali iz nje. Nato vidi mož, da je vsaka mera zastonj in ukaže nesti mernik domov. Žena se za-hvnli trgovcu za njegovo prijaznost in odide domov. Trgovec pogleda na dno mernika in glej zlat cekin je ostal v smoli. Precej si misli, tu je bila kaka cesarska blagajnica okradjena. Hitro naznani gosposki in kmalu na to vidimo mnogo gosposke, ki preiskuje pri našem bogatem revežu denar. — Mož po pravici pove, kako se mu je zgodilo in pustili so ga odslej pri miru.
Trgovec, ki bi bil tudi rad obogatel, j pravi svoji ženi naj tudi ona naredi dru-
gega dne prav veliko kosilo. Naj zakolje vse kokoši, par telet in če je treba tudi vola, da se bode Krist zelo najedel in da mu da mnogo denarja. Nato se odpravi mož h križu, kjer je mož berač prosil Krista naj bi prišel h njemu kost. Krist mu odgovori: „Pridem o poludvanajstih**. Mož se vesel vrne domov, ker v svesti si je bil, da bode tukfy bogastva da mu ga ne bode para.
Druzega dne je vse šumelo in hrumelo po trgovčevi hiši. Vse je cvrčalo, meso v raznovrstnih načinih napravljeno cvrlo se je po kozicah in loncih. Najel je tudi novo kuharico in mnogo dekel in poslov. Ob devetih pride berač in prosi kaj vbogajme. Toda gospodar g:i namesto milodara, odpravi od hiše z psovkami. Ob desetih pride drugi berač in prosi milodara. Tudi tega hudobnež s kletvinami in psovkami od hiše odžene, namesto, da bi ga bogato obdaroval. Ob dvanajstih pride tretji berač. Trgovec se pa razsrdi, da ga ravno danes, ko ima gostijo, ti berači nadlegujejo, zakriči nad beračem. „Vas je li sama strela božja skupaj znesla, da nimam ni miru pri mojem delu danes? Poberi se od hiSe potepuh grdi, capin, berač..Nato preteče nekoliko časa. Pride poldne, Krista le ni. Pride jedna, poldruga ura, — Krista le ni. Čudno se je zdelo trgovcu, kaj bi bilo temu uzrok. Napoti so spet h znamenju in tje prišedši vpraša Krista:
slovensko ljudstvo nafti
vero domof Sj
NA. ZNANJE. - S prvim sep-se jepreselilo,,Slovensko katoliško delavsko društvo v Gorici" v uove prostore v Semeniški ulici štev. 16. — V isti hiši ima od 1. septembra naprej svoje prostore tudi upravništvo primorskega Lista.“ — Toliko na znanje društvenikom delavskega društva in naročnikom „Prim. Lista“.
Liberalci in vera.
Burni časi so nastopili v slovenski domovini Hud boj se bije mpd dvema strankama: Med krščansko, ki se drži Boga in ljudstva, in med protikrščansko, ki tepta cerkvene in božje zapovedi. Liberalci gredo vedno med ljudi z lažjo, da oni ne nasprotujejo veri, ampak samo »klerikalcem**. Toda to je laž, gola laž.
Boj liberalcev gre proti veri.
„Slovenski Narod** je o »rimskem klerikalizmu** napisal dolgo vrsto članko? v katerih pobija temeljne resnice krščanstva. Natisnili so dolgo vrsto bogokletnih člankov, v katerih kar naravnost taje nauke o presveti Trojici, o učlovečenju drugo božje osebe, o časti prečiste Device in Matere božje Marije, o preBv. Rešnjem Telesu, o božji ustanovitvi sv. katoliške cerkve, o vrhovni oblasti rimskih papežev in drugo.
Liberalna stranka, kateri se prištevajo tudi goriški naprednjaki, je brez ugovora pustila, da se ti bogokletni članki širijo na njeno odgovornost iy pod njeno firmo. Ker so na liberalne liste, ki tako pišejo ali to podpirajo oziroma k temu molčijo, naročeni ljudje, ki se zunanje še prištevajo h katoliški veri, jo presvetli ljubljanski knezoškof izdal pastirski list.
Kaj pravi škof o takih časopisih pišočih in beročih.
Vidite, piše, da je to popoln odpad od krščanske vere, saj ni več kristjan, kdor taji resnico, da je Jezus Kristus pravi Bog. Iv >liko je to zločinstvo! Torej ni čudno, da „vse odpadnikood krščanske vere in vse posamezne krivoverce, in one, ki jim verujejo, jih sprejemajo, podpirajo in kakorkoli branijo*1, kaznuje sv. cerkev z največ im izobčenjem. Provda-rite dobro, d-i cerkvena kazen zadene ne le odpadnike same, ampak tudi vse one, ki jih podpirajo in branijo.
Kaj pa tiste, ki nauke odpadnikov od vere širijo, branijo, dokazujejo? Kdor jih bere, izpostavi se nevarnosti, da jih veruje, krščansko vero izgubi in sam odpadnik postane. To bi bila pa največja nesreča, katera bi te na zemlji mogla zadeli, saj je ni večje dobrote od svete katoliške vere, katero nam je sam Sin Božji razodel in s svojim življenjem kot Božjo izpričali
Ali torej ne grešiš smrtno zoper ljubezen do samega sebe, ako čitas časopise, v katerih odpadniki svojo nauke širijo in dokazujejo z namenom, izpodbiti sveto katoliško cerkev ? Ali se ne izpostaviš v največjo nevarnost, da sam odpadeš? Ali ne g,-ešiš smrtno že zoper bližnjega, ako take liste tiskaš, naročuješ in drugim čitati daješ? Saj se moraš prištevati najbolj nevarnim zapeljivcem in pohujšljivcem!
Kaj ukazuje sv. cerkev glede slabih časopisov ?
Ker vas pa skrbna mati sv. cerkev, piše nadalje škof, od te za življenje in smrt največje nesreče obvarovati želi, zato je ona take liste čitati še posebej prepovedala in sicer z besedami: »Dnev-niki, listi in v gotovih obrokih izdavane
knjižice, ki vero in nravno življenje namenoma in trajni napadajo, naj so imajo kot prepovedane ne le po naravnem, ampak (udi po cerkvenem pravu. Škofje naj poskrbe, da o nevarnosti in škodljivosti takega berila, kjer je potrebno, o pravem času opomnijo1*. Tako sv. Oče papež Leo XIII. (Constitutio „0ffici et munerum** Vlil, 21.)
Ne naročujte in ne berite slabih časopisov!
Jaz sem naročilu sv. Očeta poknren in vas svarim, vi pa kot pokorni otroci svete cerkve moje svarilo sprejmite, lista »Slovenski Narod1* in drugih njemu sličnih ne naročujte, ne čitajte in ne širite, da ne bote grdi uporniki zoper sv. cerkev, zoper Kristusa, božjega njenega ustanovitelja, in zoper L»oga in si ne naprtite na dušo novega smrtnega greha.
Tako ljubljanski škof piše o slabih časopisih. Proč torej s slabimi časopisi, ven ž njimi iz družin, ven iz društev! Nihče ne more dvema gospodoma Blažiti, ne more biti zvest sin katoliške cerkve Tn naročati, brati protiverske, liberalne časopise, ki taje temeljne resnice katoliške vere!
Dr. Tuma in kmet.
Po dokončanih volitvah našla je narodna-napredna stranka zopet, srce za kmeta. Nje glasilo vedno in vedno pomiluje ubogega kmeta, da je volil proti-liberalne zastopnike v deželni zbor. Kako pa liberalni matadorji res skrbe za kmeta, kaka malo jim je mari za njegov blagor, dokazuje naslednji slučaj, ki ga jo priobčila »Gorica*1.
Izpod Čavna. — Vedno bolj se razcvita delovanje dr. Tume za blagor našega naroda. Njegova nesebičnost in
njegovo plodovito vzbujanje pravnega čuta med našim narodom se posebno jaBno kaže v obsežnem zastopanju žid. firme Karpeles na Duhaju. Ta firma je začela pretečeno zimo po Goriškem kupovati hraste za železnične pragove. Agenti te lirme so bili Jakša, Šinigoj in Marinčič. Mnogo posestnikov je prodalo le-tem -jnnogo hrastov. Po vipavski dolini pod Čavnom je večinoma g. Marinčič sklepal dotične pogodbe in vodil kupčijo. Ne vemo ali meseca marca ali aprila pa je po neznani nezgodi dr. Tuma prevzel plačevanje prodanih pragov. Posameznim prodajalcem je pisal, da naj po Marinčiču kupljone pragove pripeljejo na kolodvor v Gorico, v njegovi pisarnici pa naj so oglase, kjer prejmejo plačilo. — Kmetje so speljali pragove po naročilu, toda plačila niso prejeli po obljubi. Začel se je besedni boj med strankami, Tumo in Marinčičem. Slišimo, da v tem preganjanja je dr. Tuma zahteval od Marinčič-a za 2000 kron menjico pri Trgovsko-obrtni zadrugi, katero je kot porok podpisal brat imenovanega Marinčiča. Podpisala pa sta to menjico no v uradu zadruge, ampak v dr. Tumovi pisarnici. Marinčič ni prejel cple svote, ampak pri izplačevanju si je dr. Tama pridržal kar naprej 150 kron za —?
Brata Marinčič sta podpisala dve pravni menjici, misleč da se bo glasila vsaka na 1000 kron; toda pozneje je prišlo na dan, da je T. v vsako postavil 2000 kron. Ne vemo zakaj je nepričakovano hitro Marinčič dobil tožbo, da mora zadrugi vrniti izposojeno glavnico. Pri sodni obravnavi se pod prisego dana Tumova izpoved ne vjema s trditvijo Marinčiča in »Zadruge**. Dr. Tuma s svojim poseganjem v to kupčijo se nam kaže v čudni luči glede njegovega delovanja za blagor slovenskega kmeta. Obilni pa so uspehi vzbujanja pravnega čuta,
Izdajatelj in odgovorni vrednik: Ivan Bajt v Gorici.	Tiska	»Narodna	tiskarna“ (odgov. J. Marušič) v Gorici.
Izhaja vsaki četrtek ob 11. uti dopoldne. Rokopisi sc ne vračajo. Nefraiikovana pisma se ne sprejemajo.
Cena listu znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za m a n j premožne za celo leto 3 krone, /a pol leta K I SO Za Nemčijo je cena listu 5 K, za diuge dežele izven Avstrije fi K.
Rokopise sprejem' uredništvo v Gorici, dvorišče sv Hilarija štev. 7.
Naročnino in naznanila sprejema upravništvo v Gorici, Semeniška ulica št. 9. Posamezne številke se prodajajo v toba-karnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kallšču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Como) št. M po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah, in sicer: če se tlsk.i enkrat H vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi'.
t— 1
kajti bile so že in obetajo se še hujše pravde r tej kupčiji. Marinčič žuga dr. Tumu da ga poišče drugdje, prodajalci pragov tožarijo Marinčiča, sploh cel kolobar pravnih obravnav se razvija okoli osebe dr. Tume in njegovega delovanja. Moža krivijo da je on s svojimi pismi provzročil, da so kmetje v veliki nevarnosti zgubiti znatne svote denarja. Trdi se, da sam „Budin“ iz Grgarja je oškodovan za 4000 kron, mnogim kaže zgube po več stotakov, Marinčiču pa celo na tisoče. Upamo, da bo dr. Tuma še o pravem času sam v sebi vzbudil toliko moči pravnega čuta, da spravi vso zadevo v pravi tir in reši preporne račune".
Tako deluje napredni odvetnik za kmetov blagor. Kmet bodi samo molzna krava naprednjakom. Zato naj vsakdo pazno prebere gorenji sestavek, ter ga ohrani v spominu.
Sloj tat. polit, irnštva za sodni otraj Ajdovščina.
Kat. polit, društvo za sodni okraj Ajdovščina je sklicalo društven shod na dan Malega Šmarna popoludne ob 4. uri. Na zaprtem dvoru g. Jožefa Černigoj na Gesti se je zbralo okoli 160 udov in povabljencev. Prišla sta tudi gospoda deželna poslanca prof. B e r b u č in župn. Grča. Državni poslanec g. dr. Gregorčič je pismeno pozdravil zborovalce.
Društveni predsednik, sv. križki župan g. Jožef V o v k je s prisrčnimi besedami pozdravil zbrane može in gg. poslanca, ter dal besedo draštvenemu tajniku kamenjskemu župniku g. Koscu.
Tajnik razloži namen društva, kije: pospeševati krščansko politiko. Povsod, tudi v politiki smo Kristusovi podložniki, navezani na njegove zapovedi. Da bodo svetne postave pravične, se morajo ujemati z Božjimi zapovedmi. Brez vere ni mogoče pravično vrediti družabnih razmer.
Skrb za to življenje ne sme izključevati skrbi za večnost; nemarnost v verskih rečeb pa vničuje časno srečo. Krščanska politika je politika edinosti. Edino le kršč. ljubezen in pravičnost, ki slonite na pravi veri, zamoreti zediniti vse ljudi, ki bo dobre volje. Vera sicer ne daje vsakdanjega kruha, pač pa skrbi, da se ga nekateri ne preobjejo, drugi pa stradajo. Res da v zbornicah ne prašajo poslancev, kake vere so; pač pa bo le veren kršč. poslanec glasoval za pravične postave v judovskem smislu, liberalec za liberalne, ki dajejo oblast mogočnim, zatirajo pa reveža.
Shod soglasno pritrdi stavljoni resoluciji: „Kat. polit, društvo za sodni okraj Ajdovščina je prepričano, da se dajo družabne razmere vrediti edino le po naukih krščanske vere, zato bo vedno na to delovalo, da se bodo vse postave ujemale s katoliškimi načeli".
Na to g. poslanec in dež. odbornik prot. Ivan Berbuč pojasni v jedernatem govoru najprej uzroke, zakaj je dosedaj
„Ti si vsemogočni Bog, ki ne moreš ne goljufati, ne goljufan biti, ki veš vse naše najskrivnejše misli in ne moreš ne lagat in tudi mi se ti ne moremo zlagati, povej mi torej, zakaj nisi ti k meni v goste prišel, ko si mi vendar obljubil" ?
—	Jezus mu odgovori: „Mar ni prišel ob devetih sv. Duh, ti si ga s psovkami odgnal od hišel Mar nisem prišel jaz ob desetih in me nisi s psovkami in kletvinami odgnal od hiše, kakor psa! In ob jednajstih je prišel moj oče in ti si nad njim zarjul, kakor besen lev, od krogle zadet, in ga z beračem, capinom in nesramnimi besedami odgnal od hišel To-raj vidiš, da sem prišel — a ti si me odgnal od hišel" — Nato se je trgovec ves potrt in žalosten vrnil domov. Poboljšal se je pa, in kadarkoli je prišel kak berač, ga ni psoval; marveč ga obilno obdaroval.
Mi se hranimo dobro in živimo brez skrbi.
Na svojem potovanju pride cesar Josip II. do nekega kapucinskega samostana. Na vratih je bilo to-le zapisano: „Mi se hranimo dobro in živimo brez skrbi". CeBar voz ustavi in stopi v samostan. Pater gvardjan postreže njih Veličanstvu kar najbolje. Po jedi reče cesar : „Ker živite brez skrbi, mi bodete v treh dneh razrešili to le nalogo: Prvič, koliko tehta meseo (luna); drugič, koliko
tako poredko zahajal med volilce"; pomanjkanje časa, neprimernost, da se kot profesor in izgojevatelj mladine udeležuje burnih in večkrat bojevitih razprav na javnih shodih; glavni uzrok pa je, da se mu ne zdi opravičeno volivcem se vsiljevati, pač pa jim je vedno na razpolago. Temeljito in podprto s številkami razloži finančne ali denarne razmere v goriški deželni upravi. Vsi dohodki 1. 1901 so znašali okoli 800.000 K kar je z ozirom na potrebščine jako malo. Porabili so se vsi mogoči viri dohodkov do skrajnosti; da, meja davčne zmožnosti je že prekoračena.
Zdi se na prvi pogled, da ima naša dežela jako nizke naklade na zemljarino 17% °d poslopij. V resnici pa plačujejo posestniki 117"/„ naklad. Pri nas imamo namreč razne zaloge, šolske, cestne, bolniške, ki imajo svoje posebne dohodke iz naklad na davke; druge dežele pa v večini imajo same skrb za revne bolnike, šole, ceste; in vendar ne pobira nobena dežela za vse potrebščine veo ko 25% naklad. Vsled krivične cenitve naših zemljišč je čisti katastralni dohodek skoro vseh obdelovalnih vrst više postavljen, kakor poprečni katastr. prinos vseh drugih dežel, edino le od travnikov in pešnikov je manjši. Med tam ko 9 kro-novin nima nobenih deželnih naklad na vino in meso, jih ima naša 80%; res da imajo nekatere tudi više naklade na užitnino, pa to je tam lahko vsled bogate obrtnije. Druge dežele dobivajo od države velike odškodnine za odpad užitnine od žganja n. pr. Kranjska 868000 K. naša pa le 62.000. Temu je krivo to, ker dežela ni sama v lastni upravi pobirala teh naklad. Edino le pri pivu bi se lahko pomnožil dohodek s tem da dežola prevzame pobiranje užitnine v lastno upravo in da se postavka 1 K na hi. zviša n. pr. na 3 K za kar se je poslanec vedno potegoval; dosegel pa dosedaj ni druzega, kakor da se je pobiranje užitnine oddalo drugemu zakupniku, ki daje 18.000 K tedaj 7000 K več ko prej.
(Konec pride.)
Politični pregled.
Avstro - Ogerska nagodba. — Ministerski predsednik dr. Koerber, fin. minister B6hm-Bawerk ter trg. minister Call odpotovali so v četrtek v Budimpešto, da se tam nadaljujejo dogovori glede avtonomnega carinskega tarifa ter druge točke avstro-ogerske nagodbe, zaradi katerih se nista še avstrijska in ogerska vluda zjedinili. Poprej se je skoraj z gotovostjo trdilo, da se pri tej priliki pogajanja v Budimpešti završe z ugodnim uspehom; danes pa pravi dunajska „N. Fr. Presse", da, ako se pogajanja v Budimpešti ue završe, se bodo pa zopet na
—	Dunaju nadaljevale.
Spor med Srbi in Hrvati v Zagrebu. — Pevske slavnosti društva „Kolo“ v Zagrebu, o katerih smo že poročali, so imele slabih posledic. S teh slavnosti se je namreč poslal udanostni brzojav cesarju Francu Jožefu I. kot hrvatskemu
zvezd je na nebu; tretjič, povejte mi moje misli".
To izrekši, odide. Kapucini so si belili glave, popraševali drug drugega, kako bi to mogli rešiti — ali vsa njih učenost in pretkanost jim ni pomagala. Dva dni niso nič jedi povžili. Lasie so se jim ježili in možje so kar vidoma hirali. —
Dva dni potem pripelje mlinar na svojem živinčetu moko v samostan. Za-gledavši gvardjana, se kar prestraši na njegovem spremenenju. Popraša ga, kaj je uzrok tej stvari in pater gvardjan mu žalosten pove uzrok njih potrtosti. — Mlinar nekoliko pomisli, na to pravi: „Nič se ne bojte, vse bodem jaz opravil mesto vas. Le kapucinsko suknjo mi bodete dali in vse drugo je moja skrb". —
Ne dolgo potem vidimo na živinčetu našega mlinarja jahati proti Dunaju. Pred cesarja stopivši, se ta posmeje in pravi: „Aha, ali ste dobro rešili nalogo?" Dobro, Vaša svitlost", odgovori mlinar. „Torej poskusimo: koliko tehta luna?" vpraša cesar. „En funt, ker ima luna štiri četrtinke". — „Koliko zvezd je na nebu?" vpraša cesar v drugo. „Kolikor ima moj osel dlak", mu odgovori mlinar v kapucinski obleki. „Kakšne so pa moje misli ?“ vpraša cesar v tretje, ko je videl, da je kapacinski mlinar vprašanja dobro rešil. „Take, ker Vi mislite, da sem jaz pater gvardjan, pa sem le mlinar I"
kralju, kateri brzojav je poleg nekaterih odličnih Hrvatov podpisalo tudi nekuj Čehov. Ta brzojavka je pa zbodla Srbe in v Belemgradu izhajajočem listu „Srbski književni Glasnik" bil je obelodanjen članek proti oni brzojavki^ v kateri se protestira proti podpisom Čehov na hr-vatskem udanosinem brzojavu svojemu kralju. Ta članek je ponatisnil v Zagrebu izhajajoči srbski list „Srbobrau“ ter dodal še nekaj pikrih opazk naperjenih proti Hrvatom. Vsled tega je bilo zagrebško prebivalstvo silno užaljeno in je dalo duška v velikih demonstracijah, ki so se vršilepredminulo nedeljo in pondeljek pred uredništvom „Srbobrana“, pred MSrbsko banko" in zlasti pre^ hišami srbskih trgovcev. Ljudstvo je pobilo okna pri uredništvu „Srbobrana“ in na „Srbski banki" ter razdejalo vse srbske trgovine. Škode je več stotisoč. Mej policijo in občinstvom je prišlo do hudih spopadov in je bilo mnogo redarjev močno ranjenih s kamenjem in drugim. Tudi iz množice je močno ranjenih veliko oseb. Mnogo oseb je aretiranih. Pokali so revolverji. Iz Belovarja je moral priti eskadron konjenikov. — Hrvatje so na Srbe po pravici užaljeni, kajti med njimi igrajo Srbi pravcate kukavice kar so zlasti pokazali za časa zadnjih drž. zborskib volitev, ko so Srbi vsi potegni' z madjaronsko kliko. Da je vsa ta stvar utegnila biti nahujskana po Madjarih, sledi iz tega, ker se razni mad-jarski listi drgnejo ob brzojavko, v kateri se imenuje Franc Jožef h r v a t s k i m kraljem, češ da je npsilec krone sv. Štefana samo kralj Ogerske in so trdili, da se brzojavka vrne Hrvatom in se cesar ne zahvali. A cesar je na brzojavko odgovoril in se zahvalil na izrazih udanosti Hrvatov. — Demonstracije so dosegle tolik vrhunec, da bilo je prepovedano osebam zbirati se na ulici, in vse hiše so morale biti zaprte že ob sedmih zvečer. Hrvatski listi so se zaplenjali.
—	Demonstracije so v noči od 2. do 3. t. m. zadobile jako nevaren značaj. Demonstrante so razdrli vse srbske trgovino, zvlekli blago na ulice ter je zažgali ali pa naredili iz njega barikade. Neki stotnik W i 11 a s je streljal iz svojega stanovanja na množico. Na to je ista udrla v njegovo stanovanje in mu vse razbila. Stotnik in žena sta ušla. Ko se je Btotnik zjutraj vrnil v svoje stanovane, so ga demonstrantje zapazili, planili za njim ter ga pobili na tla. Odnesli so ga potem v bolnišnico.
Razglasila se je nad Zagrebom nagla sodba.
V	Zagrebu je zopet mir. Razglaše-nje nagle sodbe je imelo svoj hiter vspeh. Hudemu razburjenju je sledilo trezno presojevanje. V Zagrebu bivajoči Srbi so podali izjavo, da se ne strinjajo s pisavo hujskajočega „Srbobrana“ ter da so za jedinBtvo s Hrvati. Ta izjava jako pomirljivo upliva na prebivalstvo. Govori se, da odstopijo župan Mošinski, polic, ravnatelj Katkič in državni pravd-nik Gjuričič. Po deželi okrog in manjših hrvatskih mestih koder bivajo Srbi, so se vršili zadnje dni tudi izgredi, a jih je vojaštvo hitro zadušilo. Madjari se sicer vesele tega dogodka, a njih veselje ne bode dolgo trajalo, ker se baš vsled teh dogodkov utegne izvršiti sporazumje med Srbi in Hrvati.
Dopisi.
Iz Kobarida. — In nismo si mislili, da bomo kobariške liberalce tako v živo zadeli z ustanovitvijo „kat. bralnega in izobraževalnega društva". , Soča" in „Primorec“ rohnita in besnita kakor obstreljen bivol. Čudno, da vedno prideta iz uma, kadar se kje ustanovi kako društvo — katoliško. To di misliti, sicer se pa poznamo.
„Soča“ je glasilo slovensko — inteligence; ali če sodimo to — inteligenco po članku, ki se zaletuje v naše društvo, moramo reči, da je ta inteligenca — surova. Članek je nesramen in podel, ali da se izrazimo z eno besedo — „libera-len". Napada na najpodlejši način posamezne osebe, grozi z bojkotom društvenim udom in kliče ogenj in žeplo na društvo samo.
In vendar je „Soča“ glasilo stranke, katera si je postavila za geslo: „Vse za omiko, svobodo in napredek!“
Vse za omiko — a njih ponašanje in pisarenje je surovo in nesramno, kakor priča ravno tozadevni članek. In če se kje ustanovi kako izobraževalno društvo, ki naj služi torej izomiki in izobrazbi ljudstva, tedaj se z vsem hrupom vzdignejo nad nje, da je pokončajo.
Vse za svobodo — a če človek živi in dela svobodno po svojem prepričanju, tedaj mu grozijo z bojkotom in ga hočejo udušiti.
Vse za napredek — a če se kje organizuje vrsta zavednih mož, da bi napredovali v izobrazbi in sploh v duševnem oziru, tedaj jim mečejo polena pod noge, da hi ne mogli naprej.
Hinavci!
Z Grahovega. — Naše ljudstvo jo zelo nevoljno, ker prirejajo železniško postajo v skrajnem koncu občine in sicer v takem kraju, kjer bi bila na škodo celim občinam Postajo nameravajo napraviti še četrt ure od vasi Grahovo, s tem se pa ne vjema nad polovico prebivalcev občino grahovske, velika občina Nem. Rut in Grant, ter obširna Cerkljanska županija, in posamezni kraji Št. Viške gore. Iz tega je razvidno, da je nevolja med ljudmi opravičena. Ako bi bil ostal prvotni načrt v veljavi tako da bi bila postaja blizo grahovško cerkve, bi še bilo. Toda ker so jo iz tehtničnih uzrokov preložili, se vpraša ali bi no bilo bolje, da se nahaja nn sredi občine? Ali ni nobeden drugi kraj primeren za postajo? j Po našem mnenju bi naj več koristila na sproti 1-Ioriške vasi, tam bi bilo središče tukajšnjim okrajem, ker tam si jo želijo tudi Cerkljani. Obračamo se pa tudi do naših g. poslancev, da bi v tem storili potrebne korake. ljudstvo jim bo zato zelo hvaležno. Sicer pa ako se vlada kaj ozira na ljudske koristi in ne na posameznike, bode gotovo ugodila naši želji.
Novice.
Velecenjenim naročnikom „Pri-morskega Lista". — Osmi mesec tekočega leta je dokončan. Kdor ni še plačal naročnine, naj takoj pošlje. Priporočamo zaupnim možem, da storijo v tem oziru potrebne korake. List stane od zdaj do novega leta 1 K.
t Ivan vit. Nabergoj uinrl. — Včeraj zjutraj je umrl na Proseku na svojem posestvu bivši državni in deželni j poslanec tržaški g. vit. Ivan Nabergoj v 67-letu svoje starosti. Bodi mu blag spomin in večna luč naj mu sveti!
Pogreb bode jutri ob 10. uri dop
Nj. Vcllč. cesar pri vojaških vajah v Istri. — V noči med 1. in 2. t. m. došla sta na jahto „Miramar“ poveljnik vojne mornarice baron Spaun in načelnik generalnega štaba fzm. baron Beck ter se postavila na razpolago cesarju. Takoj za tem ro zapričeli manevri. Prva in druga divizija ladijevja ste bili blizu Umaga napadeni od torpedovske flotilje, ki je pa bila odbita. Jednak napad z jednakim rezultatom izvršil se je tudi blizu Rovinja. V višini Premonture vršile so se strelne vaje mornarice, katere je . cesar zelo pohvalil. Brodovje je potem j odplulo Sproti Malemu Lošinju. Torpe-dovska flotilja pa je retirirala v Pulj.
Po dovršenih vojaških vajah se je v sredo 3. t. m. pop. ob 5. uri podal cesar s spremstvom na jahto „Miramar‘, o kjer je bil dinč, katerega se je udeležilo više častništvo in predsednik Lloyda Becher. Cesar seje pri tej priliki o manevrih pohvalno izrazil nasproti zapove- ( j dujočim častnikom.
V	četrtek popoludne se je cesar vrnil iz Pulja na Dunaj.
Premil, kuezonadškot' je pričel v nedeljo birmovanje in kanonično vizi-tacijo v komenskem dekanatu. V Komnu so višjemu pastirju priredili dostojen sprejem. Pri lepem slavoloku zbrala se je v pozdrav duhovščina, občinsko starešinstvo, uradništvo, na čelu mu c. kr. okrajni glavar, šolska mladina in mnogo ljudstva. Sprejem je motil dež, k: se je vlil ravno ob dohodu prem. knozonad-škofa.
Imenovanje. — ,.Wiener Zeitung" poroča, da je ministerski predsednik imenoval stavbena pristava Fioravante De-rossi in Silvija Pipana za inženerja v državni stavbeni službi na Primorskem.
Minister za nauk in bogočastje je imenoval suplenta na državnem gimna-ziju v Kopru, Viktorja Magnago glavnim učiteljem na c. kr. ženskem učiteljišču v Gorici,
L. iiarlstiški shod hrvatske in slovenske duhovščine na Trsatu bil je inno-gobrojno obiskan. Udeležnikov je biio nad 200. Navzoči so bili Škofjo: ljubljanski dr. Jeglič, senjski dr. Mavrovič, zagrebški naslovni Škot Krapac in drugi dan tudi armensko-katoliški nadškof iz
Lvova, Jožef Teodorovvicz. Škof Mahnič jo poslal brzojavni pozdrav, ker je bil povabljen k cesarju, pa ni mogel priti. Senjski škof je iinel pontilikalno mašo v staroslovenskem jeziku. Prihodnji evharistični sestanek bode v Ljubljani. Naj sv. Kešnje Telo združnje oba naroda.
Sestanek krščansko mislečega dijaštvn. — Poročilo o tem sestanku je po neliubi pomoti izostalo iz zadnje številke. Mi zadovoljstvom bilježimo, da se vrste krščansko mislečega dijaštva množe. Sestanek je bil sijajen pojav krščanske inisli med slovenskim dijaštvom. „Nurodi‘ in „Soča“ sta se zaganjala v sestanek, ter ga hotela osmešiti, a sestanek je bil in prišlo je do 150 dijakov. Mladim bojevnikom kličemo: Le pogumno naprej!
Zalivala. — Goriški udeleženci zborovanju slovenskih katoliških nepolit. društev v Ljubljani se prav toplo zahvaljujemo „Zvezi“ za prisrčen sprejem. Dneva 7. in 8. septembra nam ostaneta v trajnem spom nu. Bog blagoslovi zu-pričelo ogromno delo!
Vsi udeleženci iz Goriške.
Visoko odlikovanje. v— Mornarskemu stotniku g. Alojziju Šusteršijčn je ruski car podelil red sv. Ane z vojno dekoracijo (meči). — V dotičnem ukazu utemeljuje car to odlikovanje z besedami: ,,V znamenje Svoje naklonjenosti nnprarn Vam ter za Vaše izredno sodelovanje pri naskoku na trdnjavo Peitang“. - Kakor znano, poveljeval jo g. Šušteršič avstrijsko vojaštvo pri naskoku na trdnjavo Peitang v Kitaju. Naskok se je izvršil skupno z Rusi in Francozi. Pri tej priliki se je naše vojaštvo odlikovalo tako, da je našlo občudovanje vseh inozemcev, ki junaškega nastopa Avstrijcev niso mogli prehvaliti. Mornarski stotnik Šušteršič je mlajši brat državnega poslanca dr. Šušteršiča.
Zn zastavo „Slov. kat. delavskega društva4*: Č. gg. I. Kosec 1 K, J. Golja 36 v., A. Č. 2 K, A. R. 40 v., Gorenja Trebuša 1 K, J. Vrščaj 1 K, Terezija Cej 1 K, Danilo Fajgelj 60 v., dr. Fr. Oblak 1 K, Jos. dr. Gabrievčič 2 K, Jos. Čigon 1 K. Zadnji izkaz 102 K 40 v. Skupaj 113 K 78 v.
Za „Alojzij eviSče“: Preč. g. J. Abram 90 K, preč. g. M. Ivančič 40 K, preč. g. A. Gerbec 5 K, J. K. 20 K.
Bog stotero povrni I
Prva kuhinjska šola' v Gorici.
—	Nedavno se je otvorila zraven „ŠoI-skega Doma“ prepotrebna kuhinjska šola. G. Marija Grebenc je sč šolo združila o bedni c o, kjer se dobiva po nizki ceni kosilo in večerja. Toči se tudi izborno vino in pivo.
Pričakujemo od slavnega slovenskega občinstvu, svetnega in duhovskega stanu, da bode krepko podpiralo mlado podjetje. Začetek je težaven. Zato je nujno potrebno, da šolo priporočamo in obed-nico ob priložnostih obiskujemo.
Smrtna kosa. — V soboto zjutraj je umrla na Rojicah pri Gorici g.čna Frančiška R laži ca v cvetu mladosti, stara šele 17 let. Bolehala je dolgo časa. Pogrebli so jo v nedeljo pop. Večna luč uaj ji sveti!
Nagla smrt. — 60-letnega kleparja Jožeta Kavsa, stanujočega naPlacuti, našli so v četrtek zjutraj mrtvega v njegovi postelji. Pokojnik se je na predvečer še prav dobro počutil; zadela ga je naj-brže kap.
Samomor v bolnišnici. — V petek zjutraj ob 7. uri skočila je skoz okno iz II. nadst. tuk. ženske bolnišnice 29-Ietna Del Bianco in je ostala pri tej priči mrtva. Del Bianco je žena nekega delavca pri železnici, iz Italije doma. Šla je pred kratkim časom v bolnišnico da je tam porodila. Dne 3. avg. je v resnici tudi porodila, a bila je v bolnišnici popolnoma nezadovoljna in je večkrat žugala da se v smrti ako je njeni ne vzamejo iz bolnišnice.
Del Bianco je bila tudi hudo jetična in bi po mnenju zdravnikov itak ne živela čez jeden mesec.
Demisija. — Mestni starešina Pater no II i naznanil je goriškemu županu, da se odpoveduje časti kot mestni starešina.
Razbita jajca. — V četrtek pred-poludne sta se srečali dve ženski z jer-basi na glavi. Mesto da bi pazili in gledali pred se, gledala je jedna v neko prodajalnico, druga pa na drugo stran ulice. In tako se je zgodilo, da sta trčili z jerbasoma, ki sta padla obadva na tla. Jedna obeh je nosila v jerbasu reči, ki, četudi so padle, Be niso nič poškodo-
vale, druga pa je imela v jerlmsu jajca, ki so so padši nu tla, razbila. Pazite torej ženske, ki nosile — jajca na glavi, ne ozirajte se preveč okoli sebe !
Železniški vagon strlo. — V četrtek večer je zašel vlak, ki odrine ob 8. uri zvečer iz Gorice v Trst, na gluhi tir, ki drži do Muličeve kovačnice. Zadel je ob tam stoječi vagon ter ga popolnoma strl. Poškodoval se je še precej tudi stroj, a druge nesreče ni bilo.
Povrat vojaštva v Gorico. — 8. t. m. dopolndne se je povrnilo vojaštvo tuk. posadke z vojaških vaj v Gorico. Okolo 10. ure prišlo je topničarstvo po vipavski strani. Tuk. pešpolk štev. 47. pa je dospel ob 11. uri iz Tržiču čez Vrh, Rubije, Sovodnje in Št. Andrež.
Vpisovanje dijakov na raznih učnih zavodih v Gorici za bodoče šolsko leto. — Na tukajšnjem ženskem izobraževališču vrši se vpisovanje dne 13. in 15. t. m. od 9. do 12. dop. One gojenke, ki mislijo stopiti v prvi tečaj tega zavoda, predstaviti se morajo osebno v spremstvu svojih roditeljev ali njih namestnikov. Prinesti morajo seboj krstni lisi, zdravniško spričevalo o telesni sposobnosti in zdravih očeh; spričevalo o slavljenju koz ter zadnje šolsko spričevalo. One, ki niso obiskovale kakega javnega šolskega zavoda, prinesti morajo tudi seboj spričevalo o lepem vedenju. Vsprejemni i/piti se začno 16. t m.
Na tuk. realki prijavijo naj se oni, ki žele vstopiti v prvi razred, v spremstvu svojih starišev ali njih namestnikov dne 15. t. m. od 9. do 12. dop. Prinesejo naj seboj krstni listin pa zadnje šolsko spričevalo. Vsprejemni izpiti se vrše 16. t. m. Oni dijaki pa, ki so lani obiskovali tuk. realko, zglasč naj se 16. in 17. t. m. ob 9. uri in sicer vsak v dotičnem razredu. Dijaki pa, ki niso obiskovali luk. realke, ki pa želš vstopiti v 2. ali katerikoli naslednji razred. zglasč naj se pri vodstvu 16. t. m. ob 9. dop.
Na tuk. gimnaziju prične šolsko leto 18. t. m. Vpisovanje pa se vrši tako-le: 10. in 11. t. m. se vsprejemajo učenci v 1. razred od 9. do 12. dop. Dečki, ki mislijo vstopiti v ta razred, zglase naj se na jednem navedenih dni v spremstvu svojih starišev ali njih namestnikov pri ravnateljstvu ter naj prinesejo seboj krstni list in pa spričevalo tiste šole, katero so v zadnje obiskovali.
16. t. m. pa bode vsprejemni izpit. Dijaki, ki so se do zdaj učili na tukajšnjem gimnaziju, se morajo zglasiti do 17. t. m. Ponavljalni izpiti se vrše pa od 16. do
17. sept. Dijaki, ki mislijo prestopiti iz drugih gimnazij na tukajšnjo, prinesti morajo seboj spričevala od vseh zadnjih semestrov in pa krstni list. Oni dijaki, ki vstopijo na novo, vplačati morajo pri vpisovanju 4 K 20 v. vsprejemne pristojbine, sploh v s i učenci pa 2 K kot prispevek za učna sredstva. Poleg tega plačajo imovitejši dijaki po 1 K za mladinske igre, revnejši pa so tega prispevka oproščeni.
Na tukajšnji c. kr. gimnazijski pripravnici se bode vzprejemalo učence s slovenskim maternim jezikom 10. in 11. tega meseca od 9. do 12. ure dopoldne. Očetje ali njihovi namestniki se oglasijo z učenci pri vodstvu in izročijo: 1. izpričevalo z dobrim vspehom dokončanega 3. razreda ljudske šole; 2. krstni list z izkazom, da učenec nima manj ko
9	pa tudi ne več ko 13 let; 3. izpričevalo o stavljenih kozah; 4. zdravnikovo izpričevalo, da je učenec popolnoma zdrav, posebno na očeh; 5. ubožni list, če so stariši ubogi; 6. popolno rodovni-co (Nationale). Vsprejemanje pa bode le začasno; učenci, ki v prvem mesecu ne izkažejo zadosti prejšnje omike, vrnejo se po vkazu visokega ministerstva z 28. majnika 1876 štev. 6330 v ljudsko šolo. Vzprejme pa se k večemu 60, oziroma 38 učencev; prednost imajo oni, ki v svojem rojstnem kraju nimajo nobene priložnosti, naučiti se nemščine in ki še ne hodijo v tukajšnjo c. kr. deško vadnico. Dčnine je 10 K za vsako polletje; vbogi in vredni učenci so celo ali na pol oproščeni plačevanja učnine.
Socijaldemokraški shod v Solkanu. — Agitator Kopač sklical je shod delavcev v Solkanu. Pripeljal je seboj mnogo somišljenikov iz Gorice. Govoril je po navadi o zatiranju delavcev, o osemurnem delavniku, ter o srednjem veku, o bogastvu cerkve in duhovnikov. Na shodu je bil tudi dr. Tuma, ki je Kopača dokazoval, da solkanski mizarji dobro izhajajo, da delavci naj mesto popijati
delajo oh ponedeljkih pa bodo lahko hiše zidali itd. Govoril pa je tako tiho, da ga večiim zborovalcev ni razumela. Nazadnje je komisar shod zaključil.
(Opomba u r e d : O dr. Tumu smo čuli iz zanesljivega vira, da je nameraval nastaniti se v Trstu ter stopiti nu čelo tmnošnji socijalni demokraciji. A pogajanja so se razbila menda ob točki I Koliko ? Do tega koraka ga menda ni nagibalo zgolj liberalno prepričanje!)
Bivši načelnik čevljarske zadruge ljubljanske Tuma, brat tukajš-nega naprednega generala dr. Tuma, se posadi na zatožno klop. Tako je občni zbor čevljarske zadruge soglasno sklenil. Bil je menda preveč vesten in natanjčen v upravljanju zadružne blagajne. Politična oblast, koji so e v pritožbi navedle razne nerednosti Tumove, sedaj natančno preiskuje knjige. Pričakovali smo, da bode „Soča“ poročala tudi o talentu dr. Tnmovega brata v denarnem poslovanju.
Katoliško društvo slovenskih učiteljic bode imelo dne 17. se itembra ob 4. uri popoludne svojo redno zborovanje.	M. H. VV.
Nesreča. — 2. t. m. so pripeljali v tukajšnjo bolnišnico usmiljenih bratov nekega 60 let starega Janeza Borštnerja iz Št. Jurja na Štajerskem. Janez Boršt-ner opravljal je službo nočnega čuvaja pri dornberški železnici. Po noči od pon-deljka na torek je pa pri dornberškem tunelu ponesrečil ter padel čez 3 metre visok zid in se tako močno poškodoval na glavi, da so ga morali na 7 mestih šivati.
lirauilnica in posojiluica v Doru-bergu je v treh mesecih svojega obstanka prav lepo napredovala. Zdaj ima ravno 50 udov. Njen denarni promet znaša do danes 15.203 K 82 h. Če pripomnim, da je poslovala „Hranilnicau vseskozi le z denarjem, ki so ga naložili domačini — tedaj se vidi, da ima mlada posojilnica prav lep začetek. Upamo, da pristopijo kot udje k našemu društvu kmalu še drugi gospodarji katoliškega prepričanja, posebno z zaloške strani. Vzdružitvi je moč!
Iz Mirnika se nam piše: Jedna vročih želj tukajšnjega prebivalstva se je sedaj izpolnila. Mej narodni most med Mirnikom in Ibano je dokončan. V zadnjem času so prav pridno delali, da so napravili tudi cesto na obeh straneh. Slovesno odprtje in blagoslovljenje novega mosta je danes.
Županom v Bovcu je bil izvoljen g. Šulin, urar v Bovcu. Mož je sicer naprednjak, a bil je zmeren, dostojen nasprotnik. Znani g. Straussgitl je pogorel kot kandidat za županski stolec.
V	cestni odbor komeuski so izvoljeni gg. Jožef Fabiani iz Kobdilja, Stepančič Karol župan v Temnici, Pipan Jožef župan v Škrbini, Pipan Alojzij župan v Mavhinjah, Kosmina Ivan župan v Šempolaju, pergič Franc župan v Velikem dolu, Štrukelj Ludvik župan v Gorjanskem, Abram Anton, podžupan v Tupelčah; namestniki: Lozej Jernej iz Vojščice, Terčon Martin župan v Berjah, Mahnič Filip iz Kobdilja. Komenci in Nabrežinci so pri volitvi popolnoma pogoreli.
Velik shod za slovenske šole v Trstu prirede tržaški Slovenci 14. septembra. Na tem shodu bodo Slovenci vseh slojev, mestni in okoličanski slovesno in krepko povzdignili glas za slovensko šolo v Trstu.
Kaj vse je v Avstriji mogoče ?
—	V italijansko šolo na Voloskem se je letos vpisalo 28 otrok. A med temi je le pet domačinov. Vsi drugi so tujci. Za 25 otrok sta nameščena 1 učitelj in 1 učiteljica. Za90hrvatskih otrok pa — mora skrbeti družba sv. Cirila in Metoda.
Tržaški Žid se je vlovil. — Obično tržaški židovski „Piccolo<4 trdi, da ni Slovencev v Trstu. Ob zagrebških izgredih pa je poročal, da so si Zagrebčani naročili slovenskih delavcev iz Ljubljane in iz Trsta — v pomoč proti Srbom. Če Slovencev v Trstu ni, kako je mogoče neobstoječim Slovencem hoditi v Zagreb na pomoč ?! To je prav židovska uganjka.
Otvorjenje železniške proge Trst-Opčine. — Komisija, ki je v drugič pregledala to železniško progo, je slednjič dala dovoljenje, da se sme pričeti promet Otvoritvena vožnja je bila v sredo dne 10. t. m.
Tretji cvet. — V Št. Rupertu pri Velikovcu imajo nu župnikovem vrtu žlahtno hruško, ki je lelos trikrat cvetela. Od prvega cveta ima polno najlepšega sadu; drugi cvet okolu sv. Petra je tudi obrodil in sedaj jo poleg dvojnega sadu — tretji cvet.
Knjiga, katero naj bi vsak mož omislil svoji žeui je „Vrla gospodinja41, spisala Lintgarda Rihar. Cena nevezani knjigi 60 vin, vezani 80 vin., po pošti
10	vin. več. Dobiva se v uršulinskem samostanu v Ljubljani. V knjigi so zlati nauki in nasveti, po »•'.terih naj bi delovala vsaka slovenska gospodinja v blagor svoje rodbine.
Bosopeti vojaki. — V Aradu na Ogerskem so prišli k vojaškim vajam nadomestni rezervisti, kmečki fantje, skoro vsi bosi. Ker so ključi od skladišča bili pri polku na vajah, so morali rezervisti drugi dan bosi odkorakati k vojaškim vajam.
Taki so socijalisti! — V Breslavi rekel je poslanec Fischer na nekem shodu socijalcev: „Socijalna demokracija pridobila bo na svojo stran kmeta še le takrat, ko bo prost vsega imetja in ko pride ob vse“! — O kako ti socijalisti ljubijo knrmta! Tako ga ljubijo, tako ga čislajo, da namerujejo pred vsemi drugimi njemu vzeti vse kar ima.
V	mestu Marsilija na Francozkem gospodarijo v mestnem svetu socijalisti. Kaj bi rekli? Gospodarijo prav? Raste ali hira premoženje ? — Odkar so ti na krmilu, raste dolg in sicer od 500.000 do 600 000 frankov na leto 1 Lepi gospodarji! Tako je, kjer ni vere in poštenosti!
Nekje v blaženi Italiii odnesel je pete in ž njimi tudi 16.000 lir agent neke tovarne za obleko. Potirjal je lepe dolgove svojoga gospodarja in šel 1 Pustil je ženo in čvetero otročičev. In kaj pravijo socijalisti? da bodo oni ljudi učili. Hvala za tak nauk I Gorje temu, ki jih posluša I
Kako so Židje varali svoj Talmud („sveto plsmo“). — V petrograjski ,.Novoje Vremja14 pripoveduje neki popotnik zanimivo povest o judih, ki so goljufali sv. pismo. V istem vozu se je vozilo tudi nekaj ušivih judov, ki širijo svoj česnov duh po celi Rusiji. Bila je ravno sobota. Ti krivonosi sopotniki pa so se mej celo vožnjo gugali na svojih sedežih semtertja, da je bilo videti, kakor bi se vozili na kaki ladiji. Ko popotnik vpraša sprevodnika zakaj se ti ljudje gugajo, mu odgovori: „To so judje, kateri bi se po predpisih Talmuda ne smeli v soboto, ki je njih praznik, voziti po železnici. marveč samo na ladiji. Da goljufajo svoj Talmud, ima vsaki jud pod seboj steklenico z vodo, na kateri se guglje, kakor bi se vozil na ladiji". — Tako judje celo goljufajo svoje sv. pismo, je li čudno, ako vedno goljufajo ljudi?
Ognjenik Mont Pelee je začel že zopet bruhati. Nad 3000 žrtev je zahteval ognjenik po najnovejših poročilih z Martiniqua. Nad eno miljo dolg del otoka se je pogreznil v morje.
Krompirjev ekstrakt. — Društvo nemških destilatoijev v sporazumu z več drugimi kmetijskimi društvi je razpisalo darilo 300.000 mark, ki je vdobi oni, ki bi iznsšel način kako napraviti iz krompirja ekstrakt ki bi bil trajno in redilno živilo. Stroški za napravo takega ekstrakta pa ne bi smeli presegati 20 novcev pri kvintalu krompirja.
K začetku šolskega leta se priporoča domača knjigoveznica Iv. Bednarik Via Vetturini.
Na stanovanje in hrano sprejme 3 učence slovenska družina. Več pove upravnik „Primorskega Lista".
Neka odlična družina sprejme na stanovanje in hrano 2 gospoda blizu okrožne sodnije v Gorici. Več se poizve pri upravi „Primorskega Lista44.
Listnica uredništva. — C. gosp župniku: Vprašate nas, kaj je s ferijal-nim dijaškim društvom „Adrija“? Kolikor je nam znano, je „Adrija“ društvo, ki ne soglaša s krščansko mislečim dijaštvom. Kar se pa tiče podpiranja, pa Vas opozorimo, da imamo dve odločno krščanski akademični društvi: „Danico44 na Dunaju in „Zarjo“ v Gradcu, ki ste edini vredni a tudi potrebni naše podpore.
Za kratek čas.
Preklic. — O znamenitem pridigarju Abrahama v Sancta Clara pripovedujejo naslednjo dogodbico. Bil je dvorni pridigar za cesarja Fianca 1. Nekoč je
pridignl o noSi ženskega spola, kako nedostojno je, da se nosijo ženske razgaljene in je med drugim rekel, da ženske niso vredne, da bi v nje pljunil. Hadi tega so se gospe pritožile pri cesarju Francu in ga prosile, da pridigarju /.apnve, v prihodnji pridigi preklicati izraženo ruzžaljenje. Cesar Franc pokliče pridigarja, katerega je spoštoval, in mu zapove, v prihodnji pridigi dano razža-Ijenje popraviti, kar je pridigar tudi obljubil. Ko ta zopet pride na prižnico, nagovori, predno prične pridigo, iz radovednosti obilo zbrane poslušalce: „Za-1 .ivedano mi je, besede iz moje prejšnje pridige: „Ženske niso vredne,da bi v nje pljunil1*, preklicati. Jaz tedaj prekličem in rečem: . Ženske so vredne, da bi v nje pljunil". Vse poslušalstvo je ostrmelo. Nikdar vec niso prisilili, da bi duhoviti govornik moral kaj preklicnvati.
Naznanilo.
Podpisani uljudno priporoča svojim rojakom v meMu in na deželi svojo
krojaško delavnico
kjer sprejema vsakovrstna naročila, bodisi lina ali priprosta. — Postrežba točna, cene zmerne.
Peter Lukman,
krojaški mojster v Gorici, na Komu št. 9.
Razglas.
Ker je 14. septembra nedelja, bode tretji živinski semenj v Cerknem v tekočem letu v pondeljek dne 15. septembra.
Županstvo v Cerknem,
2. septembra 1902.
A. KOSMAČ,
župan.
Viktor Toffoli
v Gorici, via Teatro št. HO
(na stari poSti)
velika zaloga
oljkinega olja
Odlikovana
krojaška delavnica
Ant. Krušič.
V Gorici, Vrtna ulica.
Priporoča se slavnemu, občinstvu, posebej še prečastili duhovščini v mestu in na deželi za izdelovanje oblek za vsaki stan. Ima bogato zalogo avstrijskega in angležkega blaga vsake vrste.
iz najugodnejših krajev.
Jedilno . . kr.	40	Corfii	.	.
„ boljše	„	44	Bari	.
dalmatinsko	„	48	Lucca	.	.
istrijansko .	„	48	Nizza	•	.
Priporoča se preč. duhovščini za naročbo olja za eerkv. svetilke.
kr. 56 „ 60 „ 7o 80
Lekarna
GrisUfolotti v Girici
Prave in edine žel. kapljice
z znamko sv. Antona Pado-vanskega.
Zdravilna moč jBUl \ teh kapljic je ne-prekosljiva.—Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico (Varstvena mamka) p0pij©.— Okrepi
ielodec, storš, da zgine v kratkem lasu omotica in ii-votna lino st (mrtvost). Te kapljice tndi storž, da človek raje ji.
Cena steklenici 60 vin.
Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni
CR1STOFOLBTTI
v Gorici.
Tl A "RTT A za birmo in druge prilike
novejSe. krasno vezane molitvene kniig**, po čndnvito nizkih cenah: 50 in 70 v.. 1 K. 1 K 20 v., 1 K 80 v. itd. in lepe podobe binnovanja ima zalogo v Gorici v Scmcniški ulici G. LIKAR.
Pri Velodromu g
Goriško pivo
oa piaj io 16 lr.'liter.
jfriton J-on,
klobučar in gostilničar v Semeniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne.
Imam na razpolago veliko žepnih zlatih in srebrnih ur za dečke in deklice po najnižjih cenah in sicer srebrne od 5 gl. naprej in z dvema pokrovčkoma pa od 6 gl. 50 kr. naprej in zlate od 12 gld. naprej, z dvema pokrovčkoma pa od 16 gl. 50 kr. naprej. Potem zlate za gospode od 25 gl. naprej. Od popravljene ure jamčim 1 leto. Ob enem priporočam šivalne stroje najboljših zistemov, najnižje cene od 22 gl. naprej. Jamčim od 5 do 10 let.
Jak. Šuligoj, urar
Gorica, Gosposka ulica 25. I
Podpisani priporoča slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi svojo
prodajalnico jestvin.
V zalogi ima kave vseh vrst, različne moke iz Majdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače na primer: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goršice (Senf) Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodove užigalice. — V zalogi se dobe tudi testenine tvrdke Žnideršič & Valenčič v Ilirski Bistrici, ter drugo v to stroko spadajoče blago. — Postrežba točna in po zmernih cenah.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Kutin,
trgovec v Semeniški ulici h. štv. 1. (t lastni hiši.)
Karol Draščik,
pekovski mojster na Korun v Gorici
odlikovan z častno diplomo najvišjega priznanja jubilejne razstave na Dunaju I. 1898.
In v Gorici na razstavi I. 1900 s zlato svetinjo
izvrSuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najlinejejja, za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd.
Vsa naročila izvršuje točno in nu-tančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje.
Jalop krojneia lilana Štef. Cleri,
Gorica, v Raštelu štev. 18.
Prodaja raznovrstno bla^o l*o znižani ceni 20 do f>0"/o-Krojno bla"o zn možke na izbiro. Prekupčevalcem znižane cene po pogoditi Ob nedeljah in praznikih ie p r o d a j a I n i c a zaprta.
a*®!1
»Si |
I
Prosiva zahtevati listke!
 =  11
d)
n
rt
u
bo
rt
a
o
a
o
p
M
Na.j večja trgovina z /ele/jem
Konjedie & Zajec
Gorica, pred nadškofijo hiš. štev. II.
Za čas stavbe priporoča vse stavbne potrebščine, kakor; cement, stavbne nositelje, vsakovrstne okove, železje, strešna okna, cevi za stranišča itd. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz najbolj slovečih tovarn. Opozarja na svojo bogato izber kuhinjskega in hišnega orodja dob rezprimerno nizkih cenah.
w
'S
n
Edina zaloga
stavbenih nositeljev
v Gorici.
Pocinkana hica aa vinograde po jako atti&anih cenah!
Pozor!
ICllO krono nagriltle izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanske blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga.
Prosiva zahtevati listke!
H
P
o
o
P
o
P
p
<JQ
>-i
»
CL
©
Največja trgovina krojnega blaga
„Krojaška zadruga*4
Gorica, Gosposka ulica št. 7
. .	-K£>-
Priporoča se v to stroko spadajoče kakovosti blaga za bližajočo se letno dobo, kakor: volne, jierkal, aatin, batist, zephlr »vile, svile za prati, Voille de Lanie, Tennis, Oksford, piqu* luknjasti. »Iožka sukna po vsaki ceni v veliki izberi. Nadalje ima bogato zalogo preprog, pregrinjal, zayes, blaga za mobilje. platna. Cliiffona, ruskega platna. Kneippovega platna, hlaČevlne. volnenih odej, kovtrov, srajc, bcmbaievin, žepnin rut Itd.
Gospode opozarja na izborno perilo, katero se razprodaja 16 % pod oeno, dokler je ie saloge.
Pod perilo spada sledeče: bele srajce z barvanimi oprsnikl. ov ratniki, zapestnice, nogavice, srajce za hribolazce itd.
Vse po najnižjih in stalnih cenah!
Na željo se razpošiljajo uzorci poStnine prosti.
o
>
t
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Dnnajska cesta Sl. 15 v Meljatovi Uši v pritličja
vzprejema zavarovanja vsakovrstnih poslopij, preinič-n in in poljskih pridelkov proti požarni škodi, kakor tudi ZVOIIOV proti poškodbi.
Pojasnila daje in vzprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice v pritličju Jiedjatove hiše na Dunajski cesti v Ljubljani, a tudi po slovenskih deželah nastavljeni poverjeniki.
..Vzajemna zavarovalnica v IJufoljani*4 je edina slovenska zavarovalnica. Zavaruje pod tako ugo nuni pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico.
Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.
m- ROJAKI! Zavarujte svoje imetje pri domačem zavodu!